DopisL Slov. Bistrica. (Smrtna kosa). Nemila smrt nam je «n dau pokosila dva blaga ia zuačajno moža. V Spodnji Novi vesi je iimrl posestnik g. Anton Šalamon. Jetika mu je prerezala nit življenja. Bii je odločen. naš pristaš in dolgoletea naročaik «Slov. Gospodarja«. — Isti dan je rešiia smrt grozaega trpljeaja Antona Pogorevca posestaika v Spodnji Novi vasi. Rak mu je razjedal lice m glavo. Več mescev je trpei grozovite bolečine. Tudi en je bil pristaš Slov. Ijudske stranke in zvest naročnik našega lista. N. v in. p.! Slov. Bistrka. Na dan veličastae volilae zmage smo praznovali god našega vrkija g. Josipa Koflerja. Ob tej priliki se je nabralo za aaš Orlovski odsek 464 kron. Njemu kot ustanovaemu članu kličemo: Še na mnoga letal Sloy. Bisirica. (Surovost orjuncev). Freteklo sredo so ob devetih zvečer v Slov. Bistrici mestni orjunci aapadli na mostu kaplana Popraska, češ, vrzimo ga v vodo. Gospod kaplan pa je hladnokrvno pokazal, da se Jtie pusti brez vsakega razloga napadati in zabolela je glava orjuaaše. Opozarjamo naše Ijudstvo na divjanje teh inlečozobih, od ljudstva živečih s pozivom, naj jih vselej in povsod kratkomalo zavrnejo in naženejo. — Vsak kmet, delavec ia obrtaik, sploh vsak mož mora y spoštovaaju do svoje moške časti in svojega prepričanja povsod delati na to, da se odkupi korajža lej mlečozobni družbi mestnih škricev ia frkoliov. Sv. Anton v Slov. gor. Težko pričakovani 18. marec je vendar enkrat prišel. Bil je dan odločitve za našo bodočaost. Tega po so tudi naši možje in fantje volilci dobro zavedali ter v veliki maožini prihajali na volišče. Katero stranko hočemo voliti? Sloveasko ljud- sko srtanko z dr. Korošcem na čelu, ki je ediaa neod- kupljiva za pravice slovenskega ljudstva. Pri nas si peščica nasprotnikov niti javno agitirati ni upala, razven gospoda nadučiielja, kateri pa je agitiral kar za dve stranki. Pravil je: volil bom deniokrate ali pa radikale. S tem je pokazal, da je nasprotnik Slovencev. Vdiajal se je slraakam, katere so zagrizeae sovražnke aaše avtonomije. Vprašamo ga samo, kdo ga kot učiielja pla<6uje? Srbski radikalec ali demokrat? Ali je pozabil, da je y Siov. goricah učitelj? Torej plačan od Slovencev potom davka. Mi pa po zmagi kiičemo: Živijo Slov. Ijudska stranka! Borisa Košiiju, najpridnejšemu in najbolj nadarjenerau učencu IV. Ijudske šole v Mariboru v spomin in njcgovi neutolažljivi mamici v tolažbo ob izgubi njenega iskreaoljubljenega siačka. Sprejmi, dragi ljubljeni Boris, zadnje pozdrave, sprejmi te neusahljive cvetke. Spoznala sein te, ko si se pripravljal na prvo sv. obhajilo, kako lcpa, čista, nedolžaa je bila tvoja duša. Iz Ivojih krasaih oči je sijala sama nedolžnost. Čitala sem v njih lepoto božjo. Tvoje lepe, rjavkastočrne oči so bile lačae, žejae pravice; nikake krivice aisi trpel, mal dečko, že si bil značaj. Da te je odtrgal nebeški vrt nar y božji vrtec, kjcr uživaš aebeško kpoto in se Igraš augelček z angelčki. — Spavaj v mira angelček; moli za nas, ki še lavamo in blodimo v tera prevarljivem svetu, v doliai solz! Z Bogom Boris mali, inoli za nas in čakaj nas nad zvezdami. O!ga Zornova, učiteljka. Smiklavž pri Slovenjgradcu. (Slava volilceri!) Tu- kajšaja mala občina iaiela je z občiaama Razbor in Podgorje skupno volišče v Podgorju. Volilcev v vseh treh občiaah je bilo 462, volitve se je udeležilo 343 volikev. Naša zmaga je bila sijajaa, za SLS je bilo od- danih 310, za vseh ostalih 9 slrank pa samo 33 gla- sov. Posebno sijajaa je bila udelezoa iz naše šmiklavške občine, od 113 volilcev jih je prišlo volit 100, ia od teh je morda edea glas bil oddaa nasprotaim straakain, vsi riiagi so glasovali za SLS. Slava našim vriim niožem in mladeničem! Od Sv. Petra pri Mariboru. Mimo nas teče Drava in po njeni vodi je splaval tudi Verličey mandat, Verličpvo miaistrovaaje in vsa drugi lepi upi, ki jih je gojil ta mož ue za nas viniearje, temveč le za sebc. Sedaj mu le želimo, da ne splavajo za njega in ajegove agitalcrjc tudi še obljubljene krave tja doli v Beograd. Dn^ače pa naj mož v delu za občni blagor ubogih za- ni6I Samostojna je padla, pa so naJ ata hidi padli.« — Ne moremo reči, da so la ata Frasov ata iz Trčove, a dejslvo pa je, da so Frasov ata letos dvakrat «pali« in sicer prvič v Metavi, ko so agitirali, drugič pa 18. marca. Pravijo, da so si vlili Frasov ata tri kapljice korajže v gilo, predno so se podali agitirati. Silno mogočni in zgovorni so bili. Vsakemu so rekli bacek ali pa možakar. V neki hiši v Metavi so tako mahali z rokami, da jih je nekaj poiegnilo s stola: Frasov ata so padli. Ta padec pa ie bil samo migljaj usode na drugi padec, ki so ga Frasov ala doživcli dne 18. marca. Po tistem prvem padcu so jo prikoracali Frasov ata v občiasko pisarno, kjer so se kljub svoji domnevaai oliki tal-ro salamensko grdo obnašali, da se bodo še ob svojem času nekje v raestu zagovarjali. Vse prav pride. Drugega dne so pestovali «mačka.« V objemu tcga mač ka so iztuhtali neumnozloben dopis za «Kmečko moč«, ki je ves vredea svojega duševnega očeta. Ha, ha! Ia kaj se je zgodiio? Frasov ata so rekli, da je «kaplanova« škrinja lažnjiva, njihova pa resnična, pošiena, šentpeterčani pa so vrgli v «kaplaaovo« škrinjico 266 kroglic, v Frasovo pa — oh, ti nesrečno številol — celih 13. Glej ga, zlomka, kaj vse pomaga vino, ki so ga pili bac ki iz škafov! Ej, ala Fras, zakaj pa vi aiste tega storili? Pa bi bili «gvinjali.« No, pa se bodo ata Fras morali potolažili, četudi so pri volitvah tako neusmiljeno «pali.« Namesto politike naj vzamejo kake svete bukvice v roke, ker se tako razumejo na spovedaico in prižnico. Saj je postni čas in so Frasov ata z naini vred potrebni pokore. Arapak tega nam naj Frasov ata nikar ne zamerijo, da smo se mi 18. marca smejali (pomislite: 268 glasov!), Frasov ata pa so se s svojimi 13 glasovi tako salameasko lcislo držali, da se je po celi Trčovi tistega dne mleko skisalo. Vrhloga pri Črešnjevcu. Mi Vrhložani smo res fejst ljudje, v modrosti nas drugi ne prekose ia blamiramo se radi, kjerkoii le gre! To spričujejo tudi zadaje volitve. Po celi Sloveniji so volilci spregledali in spozaali poguboaosao slabostojno politiko ter se otresli njeaih vsiljivih kandidatov, zlasti sedaj slavao propadlega Drofeaika, a mi Vrhložani smo ga prijazao povabili na shod in sicer na tihem, pozno zvečer, da ne bi kje, povsod zmagujoči kleiikalai zmaj zvedel in nas prišel strašit. Znal bi aam še naše veličastno zborovanje, obstoječe iz par trdno spečih, zakrkajenih zaslepljencev, motit ia razbit. — Naš ata župan so tudi dvakrat pred cerkvijo po rani maši preklicali in naglašali, da je četrta škrinjica prava, kmečka ter prosili ia pozivali volilce, aaj v isto mečejo krogljice, češ, «kmet naj kmeta voli, gospod pa gospoda«, a ti preklicani volilci so dne 18. marca bili tako svojeglavni, da niso hoteli posluša tin ubogat uašega aajmodrejšega predstavnika samostojae škrinjice — Goloba, ampak so svoje krogljice rajše spuščali v drugo. Zato pa se sedaj tudi lahko veselimo slavae blamaže, ki smo si jo stekli s trudapolao agitacijo za falirano slabostojno, s katero je cela Slovenija temeljito obračuaala. Mi smo bili dosedaj vedno prepnčaai, da se celi svet po nas ravna in se tako suče, kakor mi hočemo, a pri zadajih volitvah pa se še aam naši prejšnji zvesti in ožji prijatelji niso hoteli pokoriti. A nič zato, če se tudi celi svet spametuje, mi Vrhložaai pa ostanemo, kakor smo bili! Sv. Marjeta na Dravskem polju. Na shodu slabostojnežev je kandidat Drofenik rekel, da bo v ptujskem okraju Slov. ljudska straaka imela k večjemu 20 odstotkov, torcj cao petino glasov. Menda ga je že kandidat Dobnik tako «dobio« iaformiral. Volitve pa so dokazale, da slabostojaež Dobaik v ptujskem okraju ni dobil niti eno desetiao glasov. Drofenik je bil torej slab prerok ali pa velik farbar. Sicer pa jih je tudi glede drugih reči tako farbal, da ubogi njegovi pristaši od samcga njegovega in Dobaikovega farbanja ae vidijo resnice. Eao dobro lastnost pa imajo, polrpežljivi so in se dajo čez dve leti z ravno isto farbo mazati, kakor prej, pa pozabljivi so: prej so vpili proč od Srba ia so aas klerikalce hoteli kot «Srbe« pobiti, daaes pa nočejo saaiostojnosti ia aeodvisnosti Sloveacey, ampak pravijo, da bi to bil predrago, da je boljše, da Belgrad dobiva ves slovenski denar ter nam potem meče le kake drobtiae, kakor vrže z nevoljo sebirna mačeha sestradani paslorki kako skorjo kruha, če jo ta že preveč nad leguje ia prosi. So pač kot nekdanji divji nemškutarji navajeni hlapčevati: prej so se mcin.li Nem-era pod aoge ia so nemški bič poljubovali ia so se čutili srečne, če je nemški Mihi vrgel slovenskcmu ljudstvu v obiiki kake podpore kako drobtino s svoje mize, ki mu jo je ,• !v precejšnji meri polnil slovenski denar, danes pa n- ,zejo srbsko batiuo: so pač hlapcevske narave. Prej so ¦¦vtepali otrokom aomščiao v glavo, daaes pa cirilico ia srbščiao. Mi kleiikaki smo bili prej proti aadvladi in predpravicam Nimcev, pa smo tudi protl temu, da bi Srbi imeli nadvlado aad nami. S'abostojni poslanci so glasovali dae 28. 6. 1921 za nadvlado Srbov, so izdali neodvisnost Slovenije, kakor so jo zahtevali ediao le klerikahii poslauci, to izdajstvo bodo morali zdaj naši poslanci popraviti in od. slabostojnežev prodaao avtonomijo Slovea'.je zopet aazaj priboriti. Ia ko bode postal Slovenec na svoji zoailji svoj gospod, takrat se bodo naši slalmslojaeži preselili na Pašičeva posestva v Srbiji, kakor so se prej hoteli v Nemško Avstrijo, ker čae aajjircj pri svojeni bratu, ki ga je izpodrinil. Tudi svobodnega solnca oni ne prenašajo. Srečno pot! mu svctujcaio, naj ne sknče več kakor pregaana, preplašena bolha po oblcki iz slranke v slraako. To bodi prvi koiak k poboljšaaju. Sv. Vttei pri Mariboru. K nekemu vinirarju je pri51a hčorkica nekega takajšajega samostojneža ter mu jiporočila nied drugim tudi to: «Vesle, kaj je novega?« — Viničar: «No, kaj pa?« —: «Naš ata so padli.« — Vi¦ličar: «Ali res?« Po so se močno pobili?« — «0 čisto