V devetih nnesecih smo
^delali več kot milijon velikih ^spodinjskih oparatov
11994 / xxv^^
številka 18 Velenje, 6. oktober
'Amater Gorenja
Zaustaviti propadanje kovinske in elektroindustrije
"Prav je, da ste se danes zbrali za svoje pravice; če se ne borite, vam ne bodo ničesar dali...” S temi besedami je gledališka igralka Jerca Mrzel pozdravila več kot 3.000 udeležencev protestnega shoda slovenskih kovinarjev 27. septembra na Glavnem trgu v Mariboru. Prišli so člani SKEI iz vse Slovenije, njim so se pridružili delavci mariborskih podjetij različnih panog, veliko med njimi je bilo tekstilnih delavk. In čeprav je tistega dne sonce sijalo kot za stavo, so udeleženci vztrajali polni dve uri na
pripekajočem soncu in spontano, eni bolj, drugi manj glasno, pritrjevali govornikom na balkonu mariborskega Rotovža. Rdeča nit protestnega shoda so bile zahteve: zaustavitev nadaljnjega
propada kovinske in elektro industrije, uresničevanje možnosti sodelovanja delavcev pri lastninjenju razlike do sto odstotkov za manj izplačane plače, kot to predvideva 62. člen panožne pogodbe; izvajanje kolektivne pogodbe. Te zahteve so bile izpisane na plakatih, na številnih transparentih pa je bilo moč prebrati še marsikaj drugega. ("Oblasti kravo, delavcem travo! - Ne dovolimo razrodaje tovarn! -Zahtevamo znižanje davkov za 30 odstotkov!...”
Govorniki, po Jerci Mrzel, ki
je povabila udeležence protestnega shoda, da so skupaj zapeli Le vkup, le vkup uboga gmajna, je mikrofon prvi prevzel predsednik SKEI Albert Vodovnik. Tako v pozdravnem, kot tudi
Nadaljevanje na strani 2.
14.oktober -svetovni dan standardizacije
Tema letošnjega svetovnega dneva standardizacije, 14.oktobra,je Standardi in potrošniki: Partnerji za boljši svet.
Temu dnevu je namenjeno tudi uvodno razmišljanje Zvoneta Keržana, vodje CSD v najnovejši 9.številki Biltena informacijskega servisa CSD. "Ta slogan", piše v članku, "izhaja iz dejstva, da je eden izmed ciljev standardizacije, katere je opredelila že pred mnogimi leti mednarodna organizacija za standardizacijo - ISO, tudi varstvo potrošnikov. Za tisoče izdelkov obstajajo standardi, ki opredeljujejo njihove značilnosti v celoti ali le tiste, ki so najpomembnejše (varnost, zanesljivost, zdravstvena neoporečnost, dimenzije,...). V kolikor so izdelki zasnovani, izdelani in preizkušeni po teh standardih in deklarirani, da ustrezajo standardom, je to vsekakor zagotovilo, da bo potrošnik dobil za svoj denar tisto, kar želi in pričakuje od izdelka - to je predvsem varnost, funkcionalnost, uporabnost. V kolikor so ti izdelki še dodatno preizkušeni in je zanje izdan ustrezen certifikat, je gotovost še toliko večja, da je izdelek kakovosten in ustreza dogovorjenim vsesplošnim pravilom, kijih sicer standardi predstavljajo. Tudi certifikat kakovosti po ISO 9000 je dodatno zagotovilo, da bodo izdelki take kakovosti, kot jih opredel-
Nadaljevanje na strani 2.
i
Predstavniki SKEI Gorenje so z zastavami in transparenti prikorakati na mariborski Glavni trg. S svojo prisotnostjo so izrazili solidarnost tudi tistim delavcem, ki na svoje plače čakajo ponekod na dva, tri ali več mesecev.
Delovni september
V minulem mesecu smo v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali 131.208 gospodinjskih aparatov, od tega 6.930za domači trg in kar 124.278 za tuje trge.
Septembrski proizvodni plan je bil torej povsod izpolnjen, saj smo izdelali 2 odstotka več kot smo načrtovali. V devetih mesecih letošnjega leta smo tako izdelali 552.182 hladilno zamrzovalnih aparatov.
326.892 kuhainih aparatov in 157.085pralno-pomivalnih aparatov ali več kot milijon izdelkov, ki smo Jih skoraj v celoti namenili izvozu na najzahtevnejše trge.
Seveda tako velika ter raznolika proizvodnja ne gre povsem brez težav. Tudi v septembru smo zaradi različnih motenj izgubili 10.151 delovnih ur. Razlogi za zastoje so različni, od motenj pri oskrbi in težav z dobavitelji do okvar, izpadov električne energije ali pa industrijskega zraka.
Zaustaviti propadanje...
Nadaljevanje s strani 1. nato v sklepnem govoru, je poudarjal, da delavci, člani SKEI pričakujejo in zahtevajo, da bo vlada izpeljala obljubljeno, in sicer, da bodo banke z denarjem, ki
gospodarsko zbornico, naj sedejo za isto mizo in se dogovorijo, kaj v "preljubi Sloveniji" potrebujemo najprej, kaj lahko preložimo na jutri. "Ta poziv je iskren in
so ga posrkale iz slovenskega gospodarstva, sedaj pomagale pri njegovem zagonu in proizvodnji, da bo lastninjenje pravično in ne bo povzročalo dodatnih tisočev nezaposlenih, da bodo delodajalci spoštovali zakonodajo in panožno kolektivno pogodobo. "Hočemo delo in za delo pošteno plačilo..." je bila le še ena od izrečenih misli predsednika SKEI. V imenu Območne organizacije SKEI Velenje je spregovoril Branko Amon; najprej je pač poudaril pomen solidarnosti in moč skupno organiziranega sindikata slovenskih kovinarjev. Pozval je vladne resorje, združenje delodajalcev in
dobronameren, da nas in naše delavce ne bo venomer sililo k stavkam in protestnim shodom, da izborimo tisto, kar nam pripada. Pa naj gre za plačo v podjetju ali pa za spremembo zakonodaje oziroma z njo povezanih uredb..." Nato seje Branko Amon, predsednik SKEI Gorenje, zavzel tudi za upoštevanje listin pri lastninjenju v skladu s panožno kolektivno pogodbo ter da bi spremenili uredbo, s katero bi delavcem priznali neizplačane razlike plač do višine sto odstotkov.
"Ob viharju se tudi drevesa zavedo svojih korenin," je ob sklepu svojega govora poudaril Branko Amon.
Kaj se všteva v pokojninsko osnovo ?
Odgovor na vprašanje sindikalnih zaupnikov
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa pokojninsko osnovo od 43. do 51 .člena in sicer določa, da se za pokojninsko osnovo po tem zakonu vzamejo plače, ki jih je zavarovanec dobil v katerihkoli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1 .januarju 1970, ki so zanj najugodnejša. Za izračun pokojninske osnove se vzamejo plače, od
katerih so bili plačani prispevki in davki. Za izračun pokojninske osnove se torej šteje (glej 57.člen branžne kolektivne pogodbe):
-	osnovni osebni dohodek,
-	nadomestila plač,
-	OD iz naslova uspešnosti, dobička
-	dodatki (za težke pogoje dela, minulo delo, za delo v izmenah, za delo preko polnega delovnega časa, ob nedeljah, praznikih in drugi dodatki iz določil kolektivnih
Nadaljevanje s strani 1 ■
iujejo zadevni standard °-druge specifikacije." Pise 7vnnA kAr7nn in m60
u#
druge specifikacije, h Zvone Keržan in med drugim poudarja ('Zno nosti naših izdelkov so d ene z množico različnih jtandardov, potrjene sc ifikati različnih institucij' P nravliamn nn se tudi na
za potrošnika je vse : laša prva prioritet0' ta ta način zagodi, udi naša prihodnos^
lot'
pogodb podjetja ali sP nih aktov podjetja. Za P ^ čun pokojninske osnov® ne štejejo (46.člen Zak®
- posamične nagrade z delo, ki ga je delavec opravil izven okvira svoj rednega dela, od katef
ga niso bili plačani dav^
prispevki (sodelovanje ^	1
nih izpitnih komisijah, Pre j «3 vonjih),
-	prejemki za povračilo materialnih stroškov (d® niče, kilometrine, teren5 dodatki, dodatek za
ločeno življenje, regresZ letni dopust, prehrano, potni stroški itd.),
-jubilejne nagrade,
-	prejemki v naravi, raz® kadar pomenijo sestavn ^ del plače po pogodbi1,
od njih plačani prispev
- prejemki izplačani miPj osnov in meril za izplacl plač (delnice, obvezni® ' boni, odpravnina ob , upokojitvah itd.). Pri teh11 potrebno posebej opozoriti, da se v osnov vštevajo tisti prejemki o® katerih se plačujejo PrisP ki in so tudi plačani. V primeru, da podjetje te9
ni plačalo, se le-ta ne upošteva. Po informacij ^ našega računovodstv®

3S!
tlc
N
tisi
Gorenju redno plačuj1
iero°
prispevke in davke, tak®
kof to določa zakon.
strokovna služba ^ Gorenje
nas varuje pred požari?
tetošnjem letu sta pričela s|IQti nova Zakona o Qrslvu pred požari in o pilstvu. ki točno opredelita, katere organizacije °rajo imeti svojo gasilsko ?ustrijsko enoto in kakšne “°9oje morajo izpolnjevati J'ci v teh enotah. V . ^snju imamo poklicno "SUsko enoto že 22 let ^9njih osem let je služba : *arne varnosti del sektor-1 *uPnih splošnih zadev v (;jVlr^Gorenja Servis) in |v% če ne v mesecu . ZQfne varnosti je čas.da
%ov,
^rn,
0 delo pobliže spoz-g l0' Pred požarom nas v ijiPju varuje 12 strokovno dobljenih gasilcev, ki
vzdrževalnih delih. Nenazadnje in ne najmanj pomembna pa je, po besedah Martina Pečečnika, njihova skrb za osveščanje vseh zaposlenih, za njihovo izobraževanje in usposabljanje na področju požarne varnosti. V okviru rednih uvajalnih seminarjev se morajo na novo sprejeti delavci (četudi le za določen čas) obvezno seznaniti s požarno varnostjo. Naučijo jih tudi rokovanja z ročnimi gasilnimi aparati. Njihovo znanje pa preverijo najmanj vsaki dve leti. Pripravljajo tudi posebna izobraževanja kot je bilo naprimer izobraževanje voz-
Nove uniforme so bile priložnostza skupinsko fotografijo. Bolj urejenega videza se skupaj z njimi veselita tudi Todor Dmitrovič direktor Gorenja Servis in Oto Zavrla, vodja sektorja
h!rQt° vsako leto opraviti , 's r •
s Preizkus znanja, %™Č-tudi Preverjanje
, 'otizičnih sposobnosti in wvniški pregled. Martin ki ki službo vodi že M. 978. leta, pravi, da sta
OjL -• 'V^IV^z	OI
Gorenju doslej le dve Požara : 1975 v lakir-hladilnikov in tri leta ka:
Ž5 ^Centralnem l^išču. Dokaz več, da je lj? Paših gasilcev uspešn' ehno bedijo nad tovar D,'|i° prehodijo in gledajo najmanj štirikral i6|9an- nekatere prostore, iJe naprimer Centralno iv^^če, pa ponoči tudi ■ Kl dve uri. Služba
^	w V4|,t
QrPe varnosti ima tudi i^P servis, da je kakšnih
kf.
^gasilnih aparatov, .^Prjih nadzirajo, vedno
^robnih. Vedno so tam,
'^Se uporablja odprt Pj'tega je kot vemo
iveliko pri različnih
nikov viličarjev na plinski pogon. V letošnjem letu so gasilci posredovali desetkrat, pri tem so v treh primerih za omejitev požara poskrbeli delavci sami, kar kaže, da so pri izobraževanju uspešni. Sicer pa je letos na območju Gorenja zagorelo osemkrat, najpogosteje zaradi napak oziroma okvar na električni napeljavi. Pri gašenju še vedno največkrat uporabljajo vodo, včasih gasijo tudi s peno in seveda s prahom. Pri izlitju pa uporabljajo posebna absorbcijska sredstva, s katerimi nevarno tekočino nekako popivnajo, da je primerna za sežig. Naši gasilci so preko interne telefonske zveze in UKV radijske zveze povezani tudi z velenjskim Gasilskim društvom in so pripravljeni posredovati tudi drugje. Njihova interna telefonska številka
pa je 221 in nanjo lahko pokličete preko obeh central brez uporabe dvojk. Zeleni ali beli telefon v službi požarne varnosti zvoni tudi, ko nekdo potrebuje nujen prevoz v Zdravstveni dom. "Žal nam je, da nimamo vozila, ki bi bil za tovrstne prevoze bolje opremljen in, da nam ni ambulanta prve pomoči bližje," pravi Martin Pečečnik. Področje požarne varnosti je trenutno podrejeno Ministrstvu za obrambo in le-to je našo gasilsko enoto pooblastilo za opravljanje funkcionalnih preizkusov hidrantnega omrežja v vsej državi. Dela torej dovolj in preveč, saj se enota v teh letih ni povečevala. “Naša naloga je preprečiti, da bi zagorela," pravi njihov vodja in to jim tudi uspeva. Gasilci so na preži 24 ur na dan. Nenehno nadzirajo, opozarjajo in svetujejo ter nas tako varujejo pred rdečim petelinom. Eden med njimi je tudi Stanko Kubale, kije v gasilske vrste prišel 1981.leta iz Elektronike. V teh letih je podobno kot sodelavci prešel različne izobraževalne stopnje in od izprašanega gasilca napredoval v častnika, saj so zahtevnejše naloge terjale tudi večjo usposobljenost (ob tem velja zapisati, da mora industrijski gasilec imeti ustrezno izobrazbo IV. stopnje tehnične smeri). Stanko Kubale se je tako kot ostali navadil nenavadnega delovnega časa. Dela 12 ur, potem je 24 ur prost, pride spet na delo za 12 ur in nato ima dva prosta dneva. “Ne moti me, da je treba v službo tudi ob praznikih in nedeljah pa tudi družina seje s tem sprijaznila," nam zatrjuje. Pravi tudi, da zaposleni upoštevajo njihova opozorila in navodila za delo varno pred požari. Naši gasilci za razliko od gasilcev v teritorialnih gasilskih enotah nimajo bonificirane delovne dobe. Kaže pa, da jim prepričanje v koristnost in uspešnost njihovega dela daje zadovoljstvo, ki jim ohranja tudi zdravje.
Gorenje Gospodinjski aparati d.o.o.. Partizanska 12 Kadrovska dejavnost
OBJAVA
Področje skupnih razvojnih dejavnosti
PROTOTIPNA in MODELNA DELAVNICA
potrebuje delavca, ki bo delal na tehnologiji vakuumskega ulivanja polizdelkov, kije ključnega pomena pri izdelavi prototipov vseh treh programov gospodinjskih aparatov.
Za to delovno mesto lahko kandidirajo moški, stari do 30 let, s končano strojno tehnično šolo.
Kandidati bodo opravljali preizkus zmožnosti. Usposabljanje za to specifično tehnologijo bodo zagotovili v prototipni delavnici.
Prijave pošljite ali osebno prinesite do 15.10.1994 na naslov:
GORENJE GOSPODINJSKI APARATI
Kadrovska dejavnost Partizanska 12 63320 Velenje
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu interna 155 (Viher) ali pa se oglasite osebno v kadrovski službi, pisarni številka 8.
Objava velja le za delavce Gorenja Gospodinjski aparati!
z
Informator 3
TEČAJ
AVTOGENEGA TRENINGA V TERMAH TOPOLŠICA
Stres Je vsakdanji spremljevalec našega življenja. Posledice so:
-	napetost
-	razdražljivost -nezadovoljstvo
-	pomanjkanje koncentracije
-	napeti odnosi v družini in službi
-	moteno delovanje notranjih organov (srce, prebavila)
Naredite nekaj za svoje duševno in telesno zdravje:
-	naučite se ene najučinkovitejših tehnik sprostitve
-	naučite se tehnik koncentracije
Vse to vam nudi tečaj avtogenega treninga.
Tečaj bo vodil Srdan Arzenšek, diplomirani psiholog.
Začetek tečaja: oktober 1994. Posebni popusti za skupinske prijave!
Informacije in prijave: telefon 855-421 -int. 19 (dopoldan) In 854-601 (popoldan po 15. uri)
Lep kulturni večer
"Ustvarjanje kot iskanje resnice"
"Treba je teči svoj krog. V umetnosti, v življenju. Če imamo radi življenje, naj nas ima tudi življenje rado." To je bila le ena izmed misli
slovenskega pesnika Toneta Pavčka na četrkovem
večeru, 22. septembra, v seji sobi ERE d. d. v Velenju. Takšnih in podobnih misli gostov kulturnega večera pa je na magnetofonskem traku radijskega novinarja Silva Terska še veliko.
Gorenje Kulturnica je namreč v sodelovanju z ERO d.d. in Gorenjem Servis pripravilo razstavo likovnih del Silva Terška, ki je ob tej priložnosti v Velenje povabil "svoje" goste. Zdravnik in psihoterapevt Janez Klobučar, likovni kritik dr.
Mirko Juteršek, pesnik Tone Pavček, publicistka Dušica Jerman in publicist ter pisatelj Ivan Cimerman so na skrbno in tehtno pripravljena vprašanja Silva Terška presenečali s svojimi prav tako izvirnimi in odkritimi odgovori.
Največ vprašanj je bilo namenjenih ustvarjanju in o
tem je dr. Janez Klobučar odgovoril takole: "Umetnost je produkt stiske. Človek je skozi življenje nenehno na meji stiske. Stiska, ki jo pojmujemo kot negativen pojem, je naša največja sopotnica in gonilna sila. To je tisto, kar naj bi nas potisnilo na rob doživljanja. V stiski vidim gonilni agregat življenja. Umetniki pa so ljudje, ki se spuščajo v boj na temelju nekega znanja. Človek resnično išče vse življenje. Več vedenja kot ima, v hujši iskalni stiski je."
Po mnenju dr. Mirka Juterška ima vsak človek
pravico delati, se izražati, imeti občutek, da ustvarja. Vprašanje pa je, ali je prav, da se vse, kar se naredi, tudi pokaže. Ob sklepu pogovora je Ivan Cimerman na vprašanje Silva Terška, ali je v življenju našel, kar je iskal, povedal: "Nikoli te ne obidejo dvomi, kadar delaš nekaj, kar je radost, svetloba. Vprašanje je, če v tem vztrajaš. Preprosto se ti dogaja, da se moraš izkričati. Peščica ljudi, ki te obvladujejo, so pri tem tvoj navdih."
V razstavnem prostoru Gorenja Servis je predsednik društva šaleških likovnikov Srečko Meh isti dan odprl razstavo oljnih slik Silva Terška, ki se je tistega četrtka še enkrat potrdil kot izviren, duhovit in priljubljen-radijski novinar. Reportažo s pogovora bomo kmalu slišali na prvem programu slovenskega radia.
Tečaji tujih jezikov
Izobraževalni center Gorenje d.o.o. organizira v mesecu novembru tečaje tujih jezikov po sodobnih metodah. Obnovitveni in poslovni tečaji nemškega in angleškega jezika bodo
potekali v hotelu Vesna v Topolšici. Prijave sprejemajo do 15. oktobra, dodatna pojasnila po telefonu 855 461 ali int. 270 in 337 (II. ATO).
AVTOGENI TRENING - POT DO SPROSTITVE
Večina ljudi je vsakodnev izpostavljena duševnimin telesnim pritiskom, pravirč jim stresi. Ker stresi postoi -že skoraj povsem običaj® življenjski sopotnik, jih vca niti zavestno ne zaznam0' predvsem pa se vse premalo zavedamo __ njihovega slabega, vča5^ že kar usodnega vpliva n našo duševnost. Če str®3 trajajo dlje časa, se p°rU tudi naše telesno ravnovesje.
Avtogeni trening je PoS' u topek, tehnika sprostitv®' omogoča, da se vrnem naravni tok življenja, da P > tanemo svobodna osed v tistem najglobljem Por^ nu besede: da spoznam ^ da se znebimo strahov, postanemo samozaves tako, da znamo izražati svoje poglede na stvar11 da znamo biti strpni do . pogledov drugih. AvtoS trening je tehnika, ki sez več kot pol stoletja up°r Ija na mnogih področji!1 . dela z ljudmi: v medicin1/^ usposabljanju managerJ j učiteljev in vseh, ki kako prihajajo v stresne situa° pa jih po naravni poti n morein ublažiti. Avtog®^.
pa jih po naravni pon" morejo ublažiti. Avtog6^ , trening dopušča prilog ja posamezniku, saj ^ pravimo, da vsak člov® ' obvlada osnovno tehm
TroninflU/
obvlada osnovno Tei" avtogenega treninga. p, oblikuje "svoj" avtog®01 ing. Avtogeni trening ne g vsebuje nič mističneg0' ji ponuja nobenih abstro svetov. To je tehnika s t pomočjo katere lahko ^ prepreči prekomerno12'^ rahljanje svojih energij i vije v sebi tiste sile, ki so^ ^ po naravi v osnovi dan , togeni trening ni samo nika sprostitve ampak J obenem tudi šola življeru Mnogi se s pomočjo av^ togenega treninga PrV' , srečajo s samim seboj 'n začnejo spoznavati.
/ i t s v c \
se 'c i<
5>b
NOV NAČIN KOMUNIKACIJE
Greene) - 3.
Pomoč ob pravem času
kolikokrat se je že zgodilo, da smo delo zaradi nesporazuma napačno pravili ali pa sploh ne.
Vsak poslovnež, pravzaprav VSQk človek, pozna veliko *9odb v smislu: "Rekel sem 'f-"Ne nisi!"
reProsta skrivnost, ki jo gorama razumeti je, da je v komunikaciji najpomembnejši odziv. Pomen komunikacije ni v tem, kaj re vi mislili, tudi ne v tem, kQj ste resnično rekli, ampak JQ kakšen odziv ste naleteli, i Pomembno, kako enos-Qvnaso navodila, Pomembno je zaznati ^govor. Razumeti ljudi ni s!° težko, zahteva pa Pripravljenost poslušati z (Sesi, z očmi in z vsem Plesom. Temu rečemo Platno telesno zaznavanje. ^Pjim pridobimo občutek, ki jpm zanesljivo pove, če so naša navodila nejasna. 0rda ste že kdaj imeli Pnavaden občutek v
želodcu, pa ste ga zatrli, ker ste posvečali pomen samo besedam.
Preden vaš podrejeni ali sodelavec zapusti sobo, ga (jo) vprašajte, če vas je razumel(a). Opazujte prikimavanje z glavo, ko reče "da", poslušajte, če je barva glasu v neskladju z govorico telesa, naslonite se na svoje občutke. Če ste negotovi, naj vam sogovornik ponovi vprašanje. Zelo verjetno se bo razlikovalo od tega kar ste vi mislili. Če boste to storili in ponovno razložili vaše zahteve, boste sebi prihranili čas, podjetju pa denar.
Če povzamemo: Navodila in delovne naloge dajte vedno tako jasno in natančno kot je mogoče in ne pustite zaposlenemu, da odide, dokler sami ne vidite, slišite in občutite z opazovanjem besednega in nebesednega izražanja, da se v celoti razumeta.
kaj dogaja na področju kadrov?
Divih osmih meseci
ImSSc vzlTaino
mdnjševalo in je bil
. U0O n\/r-Ai	nr>/~ir
^gramih Hladilno _________ _ . „ .
3° v obeh zapo: g i 8) sodelavce\ .0|°čen čas, kar j .ženilo ponovn Aečanje števila
Člhza 1,2%. s. četrtletju se je t Doslilo 177 dela’ ,9° 37 v režiji (ve
včk' PriPravniki). n n zaposlitev je j y0|°čen čas. r_'stem času je 34' Jrr Prenehalo d< i v ^©rje. Največ < $M bi|Qnj kot tretjina C 0 sporazumnih c
in tehnoloških viškov, eni petini (68) je prenehalo delovno razmerje za določen čas, zanimivo veliko je bilo odhodov zaradi druge zaposlitve (60), kar pomeni, da se zaposlitvene možnosti spet povečujejo, bolj malo je bilo upokojitev (29), kar je posledica intenzivnega upokojevanja pred leti. Nov (slabši) odnos do dela se kaže v relativno velikem številu sodelavcev, ki so prenehali z delom zaradi neopravičenih izostankov. Konec prejšnjega meseca nas je v Gorenju Gospodinjski aparati delalo 4086.
.,-=7-----------
Cvetka Medved iz Topolšice 10 še dolgo ali pa nikoli ne bo pozabila, kaj se je zgodilo letošnjega vročega 22. avgusta zvečer. V hišo, ki je zgrajena iz lesa, je ob 19.50 udarila strela. Udarec je bil tako močan, da je v trenutku uničil vso električno napeljavo, televizijski sprejemnik in hladilno skrinjo ter lesen strop v spalnici. K sreči je v hišo udarila mrtva strela, sicer bi, ob udarcu ognjene strele, prav gotovo nastal tudi požar.
Vendar je strela vseeno povzročila veliko škodo in Cvetka Medved ob tem ni ostala osamljena. V Kuhal-nih aparatih so ji kar kmalu pomagali, seveda najprej z nasveti in napotki, nato soji odobrili dopust za obnovo inštalacij. Sodelavci v montaži, z nekaterimi se v Gorenju druži že več kot 25 let, so na lastno pobudo začeli z zbiranjem denarne pomoči. Svobodni sindikat ji je odobril brezobrestno posojilo za dobo dveh let, na osnovi kolektivne pogodbe ob elementarni nesreči pa je dobila tudi utrezno pomoč podjetja. "Vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, se po tej poti najlepše zahvaljujem!” so bile njene besede ob našem pogovoru.
GORENJE
MALOPRODAJA
ŽELITE PRESENETITI SVOJE PRIJATELJE, NAJDRAZJE, „ MLADOPOROČENCE..
Naj se darila ne ponavljajo, odločite se za naše DARILNE BONE
GORENJE MALOPRODAJA
GORENJE KULTURNICA
Galerija Gorenje Servis
V četrtek, 6. oktobra, bodo v razstavišču Gorenja Servis odprli razstavo likovnih del skupine PIN Rudnika lignita Velenje.
Ob otvoritvi bo spregovoril likovni kritik dr. Mirko Juteršek, razstavo bo odprl predsednik poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje dr. Franc Žerdin. V kulturnem programu bo sodeloval Rudarski oktet. Otvoritvena slovesnost se bo pričela ob 13. uri.
Ogled kulturnih znamenitosti bavarske prestolnice
Gorenje Kulturnica pripravlja dvodnevni izlet v Muenchen. Konec prihodnjega tedna, 14. in 15. oktobra, si boste lahko ogledali kulturne znamenitosti prestolnice nemške dežele Bavarske, posebej zanimiv pa bo obisk največje hiše klasične glasbe v Evropi.
Podroben program izlete lahko dobite v Gorenju Kulturnica, vsak dan od 8. do 12. ure, informacije po telefonu 855 386 ali 853 151 inf. 210. Obljubljajo ugodne cene in plačilne pogoje.
NOVE KNJIGE
Silva Matos: Spodbujanje ustvarjalnosti
'V bližnji prihodnosti bodo podjetja bolj kot danes zasnovana na znanju oziroma strokovnjakih, ki bodo delovali na podlagi okolja (trga), interdisciplinarnih usmeritev in najvišjega vodstva podjetja.
To pomeni, da bo veliko specialistov s svojim znanjem manj oviranih z vmesnimi vodji." (Peter Drucker)
Pohod no Pršivec
V soboto ponovno teki v Topolšici
Prvič v Sloveniji: fek na 21 km z letečim ciljem na 10,5 km
Organizatorji tekov v Topolšici so ostali zvesti svoji tradiciji: tudi letos bodo ob 8. oktobru, prazniku občine Velenje, pripravili pester tekaški dan.
Za ljubitelje tekov v naravi bo na voljo kar dvojni program: tek na 10,5 km in 21 km. Proga bo običajna: po pretečenem prvem krogu, dolgem 10.5 km, bodo tekači lahko opravili ponovni krog ali pa se zadovoljili le s četrtino maratonske razdalje. Prvič v Sloveniji bo namreč preizkušen takoimenovani leteči cilj tudi na teku.
Poleg te novosti tokrat tudi ne bo Startnine: tekmovalcem pa bo na voljo popust pri uporabi bazena v Termah Topolšica, kjer bodo pripravili tudi posebno gostinsko ponudbo za maratonce.
Gorenje Rekreacija bo najboljšim trem v petih starostnih skupinah podelila diplome, tek pa bo veljal tudi za lovoriko Kaveljci in korenine.
Tokrat v Topolšici izjemoma ne bo nagrad in to pomeni seveda poseben izziv slovenskim ljubiteljem teka: ali res tečemo le za nagrade In priznanja ali zaradi svojega zadovoljstva, za lastno zdravje, razvedrilo, druženje. Organizator ne izključuje morebitnih presenečenj.
Štart in cilj v soboto, 8. oktobra, pred hotelom Vesna v Topolšici. Prijave od 13. do 14.30 pred hotelom, štart teka na 10,5 km in malega maratona ob 15.00.
Tekmovanje v namiznem tenisu za pokal društva
V ponedeljek, 3. oktobra, so se pričeli turnirji v namiznem tenisu, ki bodo odslej vsak ponedeljek od 18. do 21. ure na balkonu Rdeče dvorane.
Vsak udeleženec odigra na turnirju po sedem dvobojev; pare določajo s pomočjo računalniško vodenega sistema. Uvrstitve na vsakem turnirju točkujejo in osem najbojših mest bodo šteli za končno uvrstitev. Za člane društva so tekmovanja brezplačna, ostali plačajo po 200 SIT prijavnine za člansko konkurenco in 100 za mladinsko. Končni zmagovalec bo prejel pokal, pet prvouvrščenih ter najboljša v ženski in mladinski konkurenci diplomo.
URNIK REKREACIJE
PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA
Odbojka Vinska gora
17.	-19.
Namizni tenis RD
18.	-21.
Tek		Tenis -	Košarka	Tenis-
Jezero		liga RD	OŠ Livada liga AS	
16. -17.	Rekreacija	17.-22.	16.-17.30	12. -15.
Aerobika	-koš.,odb.	Nogomet Aerobika		
OŠ Livada Pesje		liga RD	OŠ Livada	
18. -19.	18.-20.	18.-22.	18.-20.	
Kegljanje
TEŠ
20. - 22.
Badminton
Šalek
21.-22.30
Teniška liga AS
21.-23.
Tek
Topolšica
16.-17.
Šahovski turnir
V počastitev praznika občine Velenje in krajevnega praznika prireja Šahovska sekcija Šoštanj šahovski turnir posameznikov, ki bo v soboto, 8. oktobra, ob 9. uri v gasilskem domu v Šoštanju.
Igra se 9 krogov po švicarskem sistemu 2x10 minut. Udeleženci naj prinesejo s seboj šahovsko uro. Prijavnina je 500 SIT.
Po lepo uspelem izletu v Trento se sedaj ljubitelji planin že lahko odločajo za novo ponudbo: v nedeljo-9. oktobra, na Pršivec (17° m) nad Bohinjskim jezerorn-Pot bo pohodnike vodila iz Stare Fužine mimo planine Vogar (1050 m) do Planine pri Jezeru (1450 m). Do Stare Fužine bo peljal avtobus, ki bo imel odhod izpred Rdeče dvorane oh 5. uri, povratek je predvid® ob 20. uri.
Prijavnina (do zasedbe avtobusa) je za člane Društv za športno rekreacijo Gorenje 700 SIT, za ostale 1.400 SIT. V prijavnino je vštet avtobusni prevoz, organizacija izleta in zavarovanje. Hrana iz nahrbtnika. Opozarjajo n<^ primerno planinsko oprem (planinski čevlji).
Zahvala
Ob izgubi dragega očeta se sodelavcem montaže obrata Hladilniki zahval- ^ jujem za izkazano pozorna
Petar Zrinski
Malica
Menu I
PO 10.10.94 Pasulj, kranjska klobasa, jogurt
Menu li
Ričet, hrenovka,jogurt
TO 11.10.94 Lovska pečenka, pire krompir, solata
SR 12.10.94 Svinjski zrezek, dušen riž, solata
Lazanja z mesom, solata Puranj zrezek, slan krompir, solai°
ČE 13.10.94 Makaronovo meso, radič s fižolom, sadje
PE 14.10.94 Ocvrte ribe, krompir v solati
PO 17.10.94 Sočni golaž, polžki, kislo mleko
TO 18.10.94 Svinjska pečenka, pražen krompir, solata
Ocvrti sir, cvetača v solati
Meso na žaru, džuveč, solato
Piščančja obara, pecivo
Postrv po tržaško, slan krampa radič
INFORMATOR,
Časopis za obveščanje delavcev Gorenja.
Urejajoidipl. novinar Božena Gorjan, Hinko
Jerčič, Dagmar Vrtačnik.	^
Izhaja štirinajstdnevno.	Naklada 4.400 izvod
Grafična priprava, tisk in odpr®^