Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 288. '*ven Ljubljane 8 vin. y LlUUIjanf, V Hi, 16. lUj| 1913. Leto m Velja po pogtJ: Za celo leto naprej ., E 28'— u en meseo „ . . „ 3-30 aa Nemčije oeloletno sa oatalo Inozemstvo 20'-35*- V L|obl|aol na dom: J5a celo tat« upre) . , K 24'— sa en mese. „ . . „ 2'— V oprav) prejema msseetto « 1*70 =a Sobotna izdaja. ss sa celo let' ...... V— sa Hemoifo oeloletno , „ 8'— za oatalo Inosemafos „ 12*— Inseratt: Enostolpna petltvrsta (73 um): za enkrat .... po IS V sa dvakrat .... „ 13 „ sa trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primeren popnat. Porotna iznama zmralt. osmrtnici iti: enostolpna petltvrsta po 18 vin. " .,'. Poslano: ■■ enostolpna petltvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob S. url pop. Uedna letna priloga V o ml rad car Uredništvo Je v Kopitartevl nllol štev 6/OL Bokoplal ae na vračajo; nelranklrana pisma ae aa sa sprejemalo. — Uredniškega teleiona štev 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi ollol št 8. — Bačna postna hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 28.311, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188. Današnja številka obsega £ strani. lz državnega železniška svefa. Na Dunaju, 13. dec. 1913. Zastopnik železniškega ministrstva je na moj predlog — zaradi predpriprav za novo železniško traso — Trebnje —Št. Janž čez Brunek do Radeč pri Zidanem mostu sledečo izjavo oddal: Za zvezo železniško med progo Zidani most—Zagreb in z dolenjsko progo obstoji že poseben projekt lokalne železnice od Brežic v Novo mesto; ta projekt je bil že junija 1912 pregledan po posebni trasni revizijski komisiji. Ta projekt odgovarja osobito vsestranskim državnoskupnim interesom, katere mora vsaka nova proga izpolniti, ako jo ima državna uprava prevzeti v izvršitev. Za drugo zvezo južne železnice in dolenjskih železnic torej za državo vsaj ne obstoja izrecna potreba. Zato ne more ministrstvo zadostiti zahtevi predvlagatelja, da bi ministrstvo prevzelo stroške za napravo načrta, ki bi vezal dolenjsko železnico od Trebnjega čez Št. Janž—Brunek z južno želcznico pri Radečah—Zidani most, ampak mora to prepustiti lokalnim interesentom, ki se interesirajo za to progo. Tej izjavi imam kot poročevalec pristaviti, da je bilo poprej v ministrstvu mnenje vgoditi mojemu predlogu; kdo je vplival, da se je žc spisani nakloneni sklep spremenil, ne morem navesti. Zadevo, sploh zvezo juž. železnice z dolenjsko železnico moramo z vso vstraj nosijo zasledovati, ker bi ta zveza bila izredne ne lc gospodarske, ampak tudi obče državne (vojaške) koristi. Predloga, da bi se vstavljal brzovlak — Jesenice — Ljubljana tudi v Škof j i loki, in da bi se na tej postaji križali vlaki, namesto v Medvodah, kar bi bilo za voznike iz skoro 3 kilometre oddaljeneŠkofjeloke velevažno, sta propadla, in sicer jc zastopnik železniškega ministrstva vtemeljeval prvo odklonitev, da mora brzovlak. ki itak na tej kratki progi postaja v Lescah in Poa-nartu, ohraniti značaj brzovlaka in vtemeljeval prvo vstavljanje na mali postaji Podnart s tem, da se vstavlja brzovlak tam le zaradi križanja z drugim vlakom. Istotako je vtemeljeval odklonitev, da bi se križali vlaki v Škofji loki namesto v Medvodah s tem, da bi moral se prenarediti tudi čas odiioda in bi vlak potem ne dospel v pravi dobi v Jesenice, ter s tem zgubil svojo zvezo od Jesenic naprej. Predlogu, da se preračunajo vozni tarifi za osebni promet med Trbižem. Jesenicami in Ljubljano in znižajo pravično, je zastopnik ministrstva sledeče odgovoril: Po izkazu kilometrov državnih železnic znašajo daljave v predlogu navedenih postaj, katere — kakor predlog trdi — imajo previsoko vozne cene — kakor : Radoljica—-St. Vid i. d. iu sicer: Radoljica—Ljubljana državni kolodvor 50 km, Radoljica—Ljubljana južni kolodvor 51 km, Vižmarje—Ljubljana drž. kolodvor 7 km. po za državne železnice veljavnem voznem tarifu II. del, zv. I. so tedaj vozne cene z 1 K 80 vin. za prvo navedeno progo — za III. vozni razred in 2 K ln v, za drugo relacijo (na južni kolodvor) in 30 v za Sl. Vid prave. Poizvedbe pa so pokazale še, cla znaša daljava Radoljica—Ljubljana drž. kolodvor 50 km in počez šc 540 m jc 50-545 km in daljava do južnega kolodvora pa 51-421 km, kar bi prav za prav moralo imeti za posledico z ozirom na veljavne vozne tarifne izra-čumbe — da bi se zq, podlago morala vzeti daljava 51 ozir. 52 km, kar bi podražilo vozni taril od l-80 K na 210 K. V koliko je ta odgovor vladnega zastopnika vtemeljen in veljaven — nisem mogel takoj seji odgovoriti -- vsekako borno morali preiskati, ali je ta zaračumba res prava. (Dalje sledi.) Povše. POZOR, IZSELJENCI ! V zadnjem času so bile v Združenih državah na več krajih stavke v raznih rudnikih: na primer v rudnikih na južnem delu Colorado v bližini mesta Trinidad, ki so trajale stavke več tednov. Prišlo je do hudih bojev, ki so povzročile več žrtev, posebno mnogo ranjencev. Iz Denvera, Colo., poročajo: Ker So se ponesrečili vsi poizkusi, da bi se dosegla sprava med stavkujočimi premogarji rovov, je izjavil »overner Amons, da bo uporabil vsa sredstva, da prisili delavce, da se uklonijo ter odnehajo od slavke. — Ravnolako na severu iz mesta Calumel, Mich., pri Quincy-premogorovov je prišlo med štrajkujočimi s pomožnimi šerifi do hudih spopadov. Obe stranki sta streljali z revolverji, bih) je več hudo ranjenih. Ko so štrajkarji šli po cesti in srečali oddelek stavkokazov, ki so se hoteli podali na delo, so stavkarji takoj navalil nanje, loda šerifi so jim še pravočasno priskočili na pomoč. Pri tej priliki je bilo ranjenih šesl oseb, V Mexiky se pripravljajo za naskok lažnih mest. -Glas Naroda « poroča, da jc vojno ministrstvo dobilo poročilo, da divjajo okoli Victorije, glavnega mesta države Tamanlipas, hudi boji ter da mesto mora vsakčas pasli. Tujci zapuščajo deželo in hite do onih pristanišč, ki jim jc bliže, da sc morejo odpeljali v svojo domovino, V deželah ali državah, kjer se stavka aH celo, kjer so laki napadi, kakor v Mexiki vsta-ških čel, je stanje naseljencev zelo obupno in žalostno, kci so lahko več tednov ali mescev brez dela in naravno turli brez zaslužka. Ubogo ljudstvo v takih krajih! Koliko strahu, lakote in groze mora prestati vsak posameznik! Izseljenci, dobro premislite, kaj vas čaka v Ameriki! Ob takih časih je v vseh bližnjih in tudi bolj oddaljenih deželah slabše kakor ob mirnem času. Torej, ako hočete sami sebi dobro, ostani lc doma in ne prenaglite sc z odhodom v Ameriko! Bolje je, da ste doma ob suhem kruhu in sveži vodi, kakor pa, da sc podajale v take nevarnosti v tujino! Raiselova družba. mk POLJSKO - RUSIN SKE ZMEDE. .AFERA DLUGOSZ. Krakov, IG. dec. Poljske stranke sc> glede na volilno preosnovo še niso zedi-uilc. Odsek za gališko volilno preosno-vo zboruje danes. Ni upati, da so reši volilna jireosnova do četrtka. Krakov, 16. decembra. V svojem sobotnem govoru je minister za Poljsko, Dlugosz, očital Stapinskemu, da ga. jc dvakrat rešil. Enkrat mu je dal 40.000 kron in za. 22.000 kron menic, 100.000 kron je dobil Star« ski, ker je odstopil koncesijo ljudske banke »Landerbanki«; Dlugosz mu ie (udi zagotovil petodstotni delež pri pe-trolcjnem vrelcu v Bor.vslavu. kar mu je 43.000 K neslo. Sam so za mesto ministra ni potegoval in je priporočal za rniiilra Stapinskega, a ta ga je sani pozval, cla naj ministrstvo sprejme. Sam mu je Stapinski pripovedoval, da mu je dal Bilinski 2 milijona kron za sanacijo parcelačne banke, ki jih je za časopisje izdal. 40.000 h za. volitve mu je dal po njegovem posredovanju grof Sttirgkh; v štirih mesecih ie vlada Stapinskemu 120.000 Iv izplačala; Dlugosz nui je izplačal 101.958 K. namestnik dr. Bobrzinski mu je dal za stran-kno tajništvo 3000 Iv; baron Poppcr mu je dal 25.000 K, neka naftna družba 10.000 K. za deželnozborske volitve mu je dal gališki namestnik 30.000 kron, z neke druge strani je pa za, (o dobil 80.000 K. Dunaj, 10. decembra. Poljski konservativni deželni poslanci so izjavili, da Dlugosz kol minister ni več mocroč. Krakov, 16. decembra. Glasilo Stapinskega izvaja, da namerava Stapinski zdaj radikalno politiko in cla. se bo moral zato gališki deželni zbor razpustiti. List. trdi, da nameravajo poljski sociaini demokratje v zbornici predlagati obtožbo Dlugosza, ker je sam javno priznal, da je po njegovem posredovanju vlacla izvajala korupcijo. Izvršilni oclsek poljske ljudske stranke jc sklenil, do ovadi Dlugosza državnemu pravilniku zaradi krive prisege. SAME ZMEŠNJAVE V AVSTRIJI. Lvov, 15. decembra. Pogajanja zaradi volivno reforme so sc popolnoma ustavila. PA.SIVEN ODFOE TISKARJEV. Line, 16. decembra. Tiskarji so pričeli pasiven odpor. »Linzer Tages-post« jo zato v zmanjšani obliki izšla. \ tiskarni »Linzer Volksblalta« so odpustili črkoslavce z dela, ker so v soboto delo odpovedali. Brno, 1(3. decembra. W. Burkharlo-va tiskarna, ki tiska uradne liste, je črkostavre. ki so v soboto odpovedali in izvajali pasiven odpor, včeraj odpustila in izdajo svojih časopisov ustavila. Brno, 16. decembra. Danes ni izšlo več listov, med njimi • Mahrisch-Schle-siseher KorrespondenL , B rti trne r Zeitung« in »Morgcnpost«. »Den«, »Illas«, »Lidove Noviny« in socialno-demokra-ški listi redno izhajajo. Trasa, lii._ decembra. Radi pasiv-i nega odpora črkostavcev sta včeraj i opoldne izšla le oba, uradna lista, »Tag-| blalt«, : Narodni politika«, »Union«, ! »Illas Naroda« in »Cas« so izšli v zmanjšani obliki, deloma, brez brzojavk. »Bohemia«, >> Na rod ni Lislj in »Sarno-statnosl« sploh niso izšli. »Union« javlja, tJa večerna izdaja ne bo več izhajala. ŠPIONSKA AFERA. Krakov, 16. decembra. Tukaj so zaprli bivšega poštnega uradnika Rud-kiewcza zaradi špionaže v prilog Rusije. RUSKI POSLANIK. Cnnaj, 18. decembra. Cesar sprejme v Četrtek novega, ruskega poslanika Šebekn v nastopni avdijenci. MAŽARSKE LAŽI. Zagreb, 16. decembra. Zborno poveljstvo javlja, cla je vest madžarskih lisiov, da jc zagrebško zborno poveljstvo na višje meslo poročalo o demonstracijah ob priliki poseta ljubljanskega Sokola v Zagrebu, češ, da so sc pri tej priliki culi prolidina-stični klici, brez vsake podlage. PR.TNO PETER ČRNOGORSKI V VELIKI NEVARNOSTI. Cetisije, 16. decembra. Princ Peter črnogorski sc je bil te dni podal na lovna. skadrsko jezero. Kar se vzdigne vihar iu ladja sc prevrne. Princu se je posrečilo, da je splaval do brega, čeprav je bil odet v težko obleko. BULGARSKI ČETAŠI RAZSTRELILI MOST V SRBIJI. Belgrad, 16. decembra. Bulgarski četaši so poni šil i železniški most čroz Vardar pri Demir-Kapu. Promet s Solunom je prekinjen. Četaši so se umaknili v Bulgarijo, koje meja je samo dve uri oddaljena. SUFFRAGETE POŽIGAJO DALJE. London, 16. decembra. Suffragete so zažgale skladišče lesa in povzročile škode 12.000 funtov šterlingov. Storile so to iz maščevanja, ker je bila zaprta njihova voditeljica Pankhursl. lz seje kranjskega liezelneea oiera dne 15. deccmbra 1913. Na prošnjo delavstva v Vevčah se dovoli primariju in voditelju na deželni blaznici na Studencu dr. Divjaku pri vab to ozdravljenje delavcev pod gotovimi pogoji. Božične Počitnice nu deželni kme- tijski šoli na Grmu se določijo od 24. decembra do 2. januarja. Izda se okrožnica na županstva, s katero sc pouče o zakonski dolžnosti občin glede vzdrževanja plemenskih bikov. Za zgradbo agrarne ceste Jereka— Ivoprivnik — Gorjuše se dovoli 33od-stotnj deželni prispevek. Sklene se dopis na, ministrstvo glede zavarovanja, goveje živine s prošnjo, da naj c. kr. poljedelsko ministrstvo dovoli najmanj 3000 K za pospeševanje krajevnih, živinskih zavarovalnic, kateri znesek naj se pa ne vzame iz zaklada za pospeševanje živinoreje po zakonu iz leta 1909, temveč naj se odpre v ta namen poseben kredit. II korekturam deželne ceste Mirna. —Sv Križ se dovoli 50odstotni deželni prispevek. Zgradba agrarne ceste Vipava — Farmance z odcepom Košička dolina— Vrhpolje se dovoli 33odslotni deželni prispevek. Za zgradbo betonskega mostu v podobčini Rakitna se dovoli 33odstotni deželni prispevek. K /gradbenim stroškom za vodovod v Češnici, občina Moravče, se dovoli 1000 K deželnega prispevka. K prvi komasaciji zemljišč, ki se je izvršila na Ravniku, občina Št. Vid nad Ljubljano, se dovoli deželni prispevek s stroški merjenja in napravo cest. Vzame sc na znanje razsodba c. kr. deželne vlade v Ljubljani v zadevi vscuei-liškega zaklada tneslne občine ljubljanske. V seji dne 17. oktobra 1912 jc občinski svet ljubljanskega mesta sklenil, da se iz vseučiliškega zaklada mestne občine ljubljanske dasta podpori v letnem znesku po 2000 K dvema prosilcema. Proti temu sl.Icpu sc jc dvignila pritožba na deželni odbor. V seji 23. decembra 1898 jc sklenil ljubljanski občinski svet, da je mestna občina pripravljena k ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani prispevati 50.000 gld., ako sc z zgradbo poslopja prične najpozneje do leta 1908. V ta namen nalaga mestna občina od leta 1S98. clo 1908. leino po 10.000 K na posebno knjižico mestne hranilnice ljubljanske. Obresti tc glavnice se boclo pa svojčas porabile za slušatelje ljubljanskega vseučilisča. Ker sc do leta 1908. se ni pričelo z zgradbo vseučiliškega poslopja, je smatral deželni odbor za razpolaganje z vseučiliškim zakladom mestno občino kot kompetentno v lastnem avtonomnem delokrogu in je rešil prej omenjeno pritožbo inštančnim potom. Proti razsodbi deželnega odbora se je pritožila mestna občina ljubljanska na c. kr. upravno sodišče, kale.ro jc pa razsodilo, cla jc smatrati vseučiliški zaklad ljubljanskega mesta kot ustanovo in da jc za nadzorstvo nad upravo lc ustanove smatrati kompetentno politično oblast ne pa avtonomne oblasti. Sklicuje sc na to kasato-rično razsodbo c. kr. upravnega sodišča, se jc obrnila mestna občina na c. kr. deželno vlado. da. pritrdi k izplačilu dovoljenih podpor. Deželna vlada te pritrditve ni mogla dali z ozirom na zgoraj navedeni sklep mestnega občinskega svela, s katerim sc jc ustanovil vseučiliški zaklad, ker v danem slučaju niso izpolnjeni pogoji, na katere jc vezana dovolitev podpore, 'fkrati se pozivljc mestni magistrat, da poda natančen izkaz o gospodarstvu z gla vnico in obrestmi mestnega vseučiliškega zaklada od njega ustanovitve. \ svrho določitve podrobnih po-gojev za dovolitev avtom obilne vožnje na deželnih cestah Ribnica—Sodruži-ca, Travnik-Draga, Sodražica—Nova vas Rakek, za katero prosi Franc Kajdiga v Sodražici, se odredi komisi-onelcn ogled clotičnih cesl. Istotako ^e odredi komisionelen ogled cesl na prošnjo avtomobil nega društva Rakek — Prezid za dovolitev avtomobilno vožnje na cestah Hrib— Loški potok—Ribnica. Sklene se definitivna oddaja del za deželno elektrarno, aia Završnici. in sicer so dobile dela sledeče tvrdko: Cevovod Witt ko\vitzer-R6hrenwalz-werk», turbine in potrebne armature tvrdka Tonies skupno s tvrdko Žabkar, električno opremo centrale A. E. G. Union. Ugodi so pritožbi Ivana Štefo proti sklepu občinskega sveta ljubljanskega v zadevi zapretja Strojarske ulice in znižanja pristojbin za nočne koncerte dvema lastnikoma kavarn in se dotična sklepa občinskega sveta razveljavita. Dovolijo se sledeče podpore gasilnim društvom: Cerklje na Gorenjskem 200 K, Bohinjska Bela 400 K, Ambrus 600 K, gasilnemu društvu Bevke se dovoli 30% prispevek k proračunanim stroškom. Golici Panamo. Dunaj dne 15. decembra. Dr. Korošec je v svojem letošnjem delegacijskem govoru omenjal, da se je že od važne strani reklo, naj se Ogrski namesto Hrvaške in Slavonije priklo-pita Galicija in Bukovina, da ne bodo nasprotovali trializmu. Po ondotnili dogodkih v Rzečovvu se ta misel s posebno silo vriva v glavo. Niti pojma nimamo pri nas o razmerah, ki morajo vladati v Galiciji in Bukovini, Volitve dela denar in prepričanje strank je plačano. Kaj je nagnilo ministra Dlugoša, da je tako napadel Stapinskega, ve seveda samo on. Sodimo pa, da je glavni vzrok to, ker se je naveličal iz svojega žepa celiti strankine rane. Iz svojega je namreč teh dobrih par let, kar je minister, izdal že 194.000 K za stranko. To mu jc bilo nazadnje preveč. Res je postal minister in ekscelenca, toda kot star trgovec z nafto, s katero si je prislužil ogromno premoženje, vendar le pri vsaki reči izprašuje: Ali se izplača? Časopisi poročajo danes, da Sturgkh ni bil dal 40.000, marveč neka druga oseba. Nasprotnike Stapinskepa v poljskem klubu prav posebno tare vprašanje, kje je dobil bivši gališki namestnik Bobrzynski 30.000, ki jih je dal imenovanega stranki za volitve. Pri ti priliki ponavljajo svoj utemeljeni sum, da je pred zadnjimi državnozbor-skimi volitvami Bobrzynski bivšemu ministrskemu predsedniku Bienerthu obetal, da mu — če dobi primerno svoto za volitve — spravi skupaj popolnoma zanesljivo vladno večino v poljskem klubu. Pravijo, da jo je tudi dobil. Zdaj jo v Galiciji vse narobe. Rusini hočejo izrabiti razkol med Poljaki in gredo s svojimi zahtevami višje, tako da sc zopet obeta zavlačevanje finančnega načrta, češ da prihodnji četrtek ne bo seje, in da se je vlada že udala, da ne bo delala težav, če se proračunski provizorij tudi ne reši do Novega leta. To so pa seveda zgolj časnikarske domneve. Seja je napovedana in se brez vsake ovire lahko izvrši, naj Dlu-goš sedi na ministrskem sedežu, ali ne. Imenujejo mu že naslednike: Dr. Leo, dr. Rosner in German. Po našem in mnogih razboritih Poljakov mnenju bi bilo pa edino pravilno, ko bi prišel na Dlugoševo mesto kak mož, ki se ne peča s politiko, uradnik — neposlanec. Poljski kljub se krha; o tem ne more biti nobene dvojbe. Predlagalo se bo, naj se Stapinski izključi. Če se to zgodi, potegne s seboj nekaj svojih pristašev: če pa ne, je pa mogoče, da narodni demokratje izstopijo. Razbitje poljskega kluba ne bo na škodo parlamentarnemu življenju, dasi utegne imeti za seboj glede na vlado in njeno večino dalekosežne posledice. Z BALKANA. Carigrad, 16. decembra. V Atene je odpotoval bolgarski generalni konzul v Egiptu, Dobrev, da se pogaja o obnovitvi diplomatičnih zvez med Grško in Bolgarijo. Solija, 17. decembra. Voditelj bolgarskih agrarcev Stamboliski je izjavil, da hoče njegova stranka vlado podpirati, če bo zasledovala politiko, za katero se njegova stranka zavzema, a brezpogojno mora odstopiti Genadiev. Bukarešta, 16. decembra. Zbornica je soglasno sprejela zakon o pridružitvi Dobrudže Rumuniji. Dunaj, 16. decembra. „W. Alg. Ztg." poroča, da je severnoalbanska obmejna komisija svoje delovanje do 20. aprila odgodila. Dnevne novice. — Službena pragmatika, Deputa-ciji državnih uradnikov in uslužbencev jc grof Sturgkh včeraj izjavil, da bo vlada na vsak način ustvarila pogoje, da stopi službena pragmatika 1. janu&rja 1914 zanesljivo v veljavo, in sicer bo veliala nazai do 1. septembra 1913. — Umrl je v Zagorju na Krasu Matija Fatur v starosti 79 let. Bil je župan v Zagorju 33 let. Naj v miru počiva! — Umrla je v Dolenji Vasi pri Ribnici mati ondotnega č. g. župnika Fr. Verhovška A n a V e r h o v š e k. Pogreb bo v četrtek ob deveti uri dopoldne. Naj v miru počiva! — Ljudsko šolstvo. Suplentinja Frančiška Vrhunc je imonovana za provizorično učiteljico v Vrhpolju. — Požar. 1. t. ni. je nastal v šupi posestnika Ivan Megliča pri Sv. Ani pri Tržiču ogenj, ki je uničil poslopje in devet stotov sena. Škode je 600 K. Naslednjega dne je pričela goreti delavnica posestnikov Franc Čarman in Ivan Ahačič pri Sv. Ani. Ogenj pa so pravočasno pogasili, tako da ni bilo mnogo škode. V obeh slučajih so zažgali otroci. — Težka poškodba. Kočar Franc Kurent iz Kosez pri Vodicah se je pred nekaj dnevi spri z nekim fantom, ki ga je pa v prepiru udaril s polenom po roki s tako silo, da mu jo je zlomil. — Kazen za krivo prisego. V nekem zemljiškem sporu je na sodišču v Zemunu kmet Svetozar Vidakovič po krivem prisegel na škodo svojega soseda Ljube Ve-likiča in na ta način pravdo dobil. Kasneje se je pa dognalo, da je Vidakpvic po krivem prisegel, vsled česar ga je tožilo državno pravdništvo in je bil Vidakovič obsojen na tri leta težke joče. — Lovski tat ustreljen. Iz Nuštra poročajo, da sta v noči preteklega pondeljka logarja Milan Oršič in Milan Segedli ustrelila zloglasnega 29 letnega lovskega tatu Vojina Bačič-Šavliča iz Ostrove. Ena kroglja ga je zadeta v prsi, druga v nogo. Poleg trupla so dobili puško dvocevlco in vrečo s tremi ustreljenimi fazani. Logarja izpovedujeta, da sta omenjenega dne cula osem strelov v gozdu. Ko sta izsledila lovskega tatu, je logar Oršič nameril nanj puško in zaklical „stoj!" V tem trenutku pa je tudi že ustrelil proti njima lovski tat, a je zgrešil cilj. Nato je ustrelil Segedli na divjega lovca. Ko je pa Oršič videl, da hoče lovski tat vdrugič ustreliti, je v veliki razburjenosti oddal dva strela na nasprotnika. Divji lovec se je zgrudil s krikom na tla, logarja pa sta prestrašena pobegnila v Nuštar ter prijavila oblastem slučaj. — Osebne vesti iz justične službe. V Kamnik je iz Kostanjevice prestavljen sodni predstojnik dr. Fran Goršič. V Ljubljano sta prestavljena sodnika dr. Anton Kajfež iz Radovljice in Anton O hm JenuschoNvski iz Kranjske gore. V Kranjsko ^oro pride sodnik Stanislav Jenčič iz Loža. Za sodnika v Ribnici je imenovan dr. A. Lenart, za sodnika v Mokronogu pa Alojzij Nendl. Za de-želnosodnega svetnika in sodnijskega predstojnika v Litiji je imenovan dr. Oton Vidic v Celju. Za deželnosodnega svetnika je imenovan okrajni sodnik Anton Bulovec v Ljubljani. Za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Kostanjevici je imenovan sodnik dr. Ivan Vuk v Ribnici. Za okrajnega sodnika je imenovan sodnik dr. Franc Ziher v Celju. Za sodnike so imenovani avskulantje dr. Anton Likar za Lož, dr. Ernst Merala za-okrožje graškega nadsodišča. — Nagla smrt. V Zagrebu je umrl na ccsti knjigovodja Jožef Legat, — Burja v Zagrebu. V ponedeljek jc divjala po Zagrebu huda burja. Pometala je opeko s streh in razbila veliko šip. — Umrl je včeraj, dne 15. decemb. v Kranju g. Matej Mar kič, v pokoj eni župnik tržaške škofije. Rojen je bil dne 19. sept. 1843 v Goričah, v mašnika posvečen dne 4. avg. 1870. Pogreb bo v sredo, dne 17. decemb. v Kranju ob 3 uri popoldne. Gg. duhovnim sobratom se priporoča v molitev. R. I. P. — Velika poštna tatvina v Trsta, Od izpočetka pridržanih uradnikov poštne filialke v ul. Stadion so kontrol. Lindtnerja in ofic. Prodana izpustili. Največ suma leti na siugo Višina. Uradnik Bjekar jc baje lc v toliko kriv, da j c na sluge premalo pazil. Na omenjeni filialki je menda že večkrat izginilo kaj denarja, ki so ga morali uradniki refundirati. Policija se je tudi prepričala, da je načrt za to zadnjo tatvino bil vsaj že pred enim mesecem gotov. V zadnjem hipu se izjavlja, da ni več veliko upanja zaslediti rufinirane-ga tatu niti dobiti nazaj denar. — Rudniška nesreča v Vremskeci Britofu. V nedeljo zvečer se poroča: Se-salke so se začas pokvarilo, zdaj pa delujejo dalje in so izsesale že toliko vode, da stoji voda v rovu le še 3 metre visoko. Od svedrov delujeta dva manjša iz Idrije in sicer pomagata onim delavcem, ki kopljejo rov iz starejše jame v ono jamo, kjer se jo nesreča zgodila, da pridejo do galerije, kjer se morebiti nahaja nekaj rudarjev. Največji sveder pa so nastavili na površini zemlje, da v vertikalni smeri izkoplje do one galerije rov. So se pač pre-nozno na to spomnili! Zgodilo se iim ie pa, da so zadeli na neprevotljivo skalo in so morali sveder zdaj drugje nastaviti, kjer so dozdaj 7 m Izkopali. V rovu, ki ga kopljejo delavci in idrijska svedra, je iz-vrtanih kakih U metrov. Da so poročila glede teh metrov ne vjemajo, ima vzrok v tem, da o rudniku, ki sestoja iz ene same jame, še nobenega načrta ni I To je nečuven škandal, ki meče čudno luč tudi na rudarsko oblast, ki je kaj takega trpela! Kar so tiče sploh reševalnih del, so danes, ko je že en dan več kot en teden po nesreči pretekel, šele glavne ovire odstranjene. Iz Idrije smo danes dobili poročilo: V petek popoldne je odšlo 12 rudarjev z raznim orodjem iz Idrije na pomoč ponesrečencem v Vremskem Brit o f u. Sinoči pa je došla brzojavna naloga tukajšnemu rudn.nadzdravniku dr. Stveraku naj takoj pride z raznim zdravniškim orodjem in o v e z -ninami tja. Odpeljal se je z njim ob 11.uri zvečer rudniški nadliomisar Kro-pač. — Na nedeljskem volilnem shodu kat. pol. društva so zbrali navzoči 25 6 K za sirote ponesrečencev v Vramah. Dne 15. t. m. se poroča: Velika se-salka se je včeraj ustavila. Vzrok: sesal ko so morali zato spustiti bolj v globino, tlelo se je vsled tega za 10 ur ustavilo. Voda je mecl tem zopet nekaj narastla. Zdaj sesalka vnovič deluje. Sveder pa se je popolnoma ustavil — po treh ponesrečenih poizkusih. Zadel je v glino, skozi katero ne deluje. Sveder so že demontirali. Pač pa se dela dalie horir-colalni rov k galeriji, kjer menijo, da se nahaja nekaj ponesrečencev. Ta dela pa tucli zelo počasi napredujejo. Ob 9. uri ponoči (včeraj) je na tclc-grafičen poziv komisije v Britofu odšel saniteini transport (dva avtomobila, dr. Levi, dva stražnika in veliko materiala) v Britof. Sklepa se zato. da so morebiti le prišli že na sled kakim ponesrečencem. Poročil o tem na še ni. — Poštna tatvina v Pazinu. Razun že aretiranega šoferja Cimadorija išče policija še nekega Stigliča, ki ie v kritični noči s šoferjem vred bil v Pazinu. — Lovska sreča. V lovišču Cerkljanske občine na Gorenjskem, ki ga ima v najemu g. prof. Josip Jenko, je lovec v nedeljo ustrelil krasnega jelena. Tudi lansko leto so ustrelili lepega jelena. — Z južne železnice. Prestavljen je revident Viktor Devetak iz Tridenta v Logatec. — Vpokojen je Jožef Go-milšek, nadrevident v Ljubljani; obenem se mu podeli naslov inšpektorja. — Nesreča z orožjem. 161etni Milovan Gušič iz Bratača v Dalmaciji si je kupil revolver. Ko je prišel domov, sta z 171etnim bratrancem ltodo Gušičem orožje preizkušala; nenadoma se pa revolver sproži in krogla zadene Rada pod oko ter prodre v možgane, tako da se fant, ki je bil edini sin svoje matere, takoj mrtev zgrudi. Ko je to videl Milovan, obrne orožje proti sebi in se ustreli skozi grlo; bil je v hipu mrtev. REŠKO UPRAŠANJE. Budimpešta, 16. dec. Grof Tisza je reškemu guvernerju grofu VVickenbur-gu naložil, da ima poziv hrvatske vlade, naj Reka voli v sabor 2 poslanca, položiti ad aeta. Obenem se je sklenilo komisariat na Reki v najkrajšem času odpraviti. LiiiUiiflosKe novice. lj Ljubljanski občinski svet bo imel v četrtek 18. decembra ob 6. uri zvečer redno sejo v mestni dvorani. Na dnevnem redu je med drugim: Obljuba novega meščana Frana Hartma-lia in sklepi o samostalnem predlogu obč. svetnika Ivana Štcfeta glede ustanovitve mestnega pravno-posvetoval-nega urada, o ponudbi Franca in B.Sou-vanove za zameno sveta v svrho regulacije Muzejskega trga, o prošnji Ivana Grila za podaljšanje zakupa mestnega kopališča Kolezije, o vspehu kolavda-cije dol pri poslopju obrtne šole, o samostalnem predlogu obč. svet. Štcfeta glede uvedbe vesoličnega davka, o samostalnem predlogu obč. svet. Ivana Kregarja glede uvedbe šekovnega prometa pri mestni blagajni, o proračunu mestnega zaklada za 1. 1914. in drugih proračunih. Na dnevnem redu so še razne stavbinske in šolske zadeve in samostalni predlogi obč. svet. Zupančiča glede naprave tlakovanega prehoda od Karlovskega mostu, glede nasipanja Galjevice, glede parceliranja med dolenjsko cesto in progo dolenjskih žcleznic. Sledi nato tajna seja. lj Klub občinskih svetnikov S. L. S. ima sejo jutri ob 8 uri zvečer. lj Predstavi hrvaškm opere bosta v pondeljek in torek, 22. in 23. t. m. Uprizori se noviteta »žsngier Matere Božič« Julesa Masseneta, lj Umrli so v Ljubljani: S.Marija Amalija llorky, usmiljenka, 44 let. — Fran Z\verger, dninar, 38 let.— Rudolf Tavčar, hiralec, 15 let. — Iv. Pujzdar, delavec-hiralec, 71 let. — Terezija Hribar, posestnica, 53 let. —• Lud. Potokar, pisarniški pomočnik, 42 let. — lj Društvo za raziskavanje pod« zemskih jam v Ljubljani. Imenovano društvo priredi 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani Mestnega doma predavanje. Predava učitelj Pavel Kunaver o društvenem delovanju po dolenjskem krasu. Za pojasnilo služi 90 skioptičnih slik. Vstopnina prosta. Rimsko mestno obzidje v Ljubljani (na Mirju) je po sodbi strokovnjakov ena najdragocenejših rimskih starin v Avstriji. Da se ta častitljivi spomenik davnih časov ohrani in spravi do primerne veljave potoni ureditve njegove bližnje okolice, — sta se deželni arheolog priv. docent dr. Walter Schmid in ravnatelj državne obrtne šolo vladni svetnik Ivan Šubic obrnila na nemški viteški red, mestno občino ljubljansko in c. kr. osrednjo komisijo za negovanje starin z naslednjimi predlogi: Zid se v celi dolžini pusti popolnoma nedotaknjen. Ulica rimske legije ob zapadnem zidu mora ostati slepa in voditi le do južnega pročelja, kjer se zid nikakor ne sme prodreti. Pač pa je poskrbeti, da pride ondi stoječi okrogli stolp, ki je posebno karakterističen za rimsko utrjevalno tehniko, bolj do veljave, in sicer na ta način, da se tamkajšnji trikot med podaljšano Blei-vveisovo cesto in cesto na Mirju uredi kot majhen trg; v to svrho naj se odkupi toliko Paichlovega vrta, da bo vogelni stolp stal popolnoma na prostem. Podaljšanje Murnikove ulice naj se izpelje skozi rimska vrata; ta ulica bi seveda ne bila za živahen vozni promet, ki se bo pa itak razvil v sosedni široki Gorupovi ulici, ki je istovetna z nekdanjo glavno rimsko prometno žilo Cardo Maksima. — Dosedanji načrt, da bi se ves zid zavaroval z železno ograjo, ki bi se zvečer zaklepala, v nobenem oziru ni priporočljiv. Namesto tega naj se že obstoječa ograja, ki obdaja sprednje vrtove državne obrtne šole, od jugovzhodnega in južnozapadnega vogla podaljša čez obronek do zidnega pročelja v dolžini 22 m. S tem se onemogoči dostop na obronek in zidni vrh. Ako se vrhu tega oboje rimskih vrat za obrtno šolo zapre s primernim okrižjem, bi bil rimski zid z malimi stroški popolnoma zavarovan. Ako se potem ob zunanji strani zidu zgradi še primerno široka cesta, bi bil rimski zid na najsrečnejši način uvrščen v podobo tega novo nastajajočega mestnega dela. Obronek bi se v ozadju lahko zasadil z grmovjem in nizkimi drevesi, kakor naj bi tudi nego trate vrhu zida oskrboval mestni vrtnar. — Grda podrtina, ki je nastala v rimskem zidu ondi, kjer so 1. 1909. radi podaljšanja Gorjupove ulice zid podrli, — se v slučaju, da se ograja izpelje do zidu, lahko zakrije s stebrom, ali pa naj se ondi vzida marmorna plošča s primernim napisom. Tako bi imela Ljubljana ohranjen imeniten starodavni spomenik, na katerega bi bila po pravici lahko ponosna, saj izhaja ta zid še iz srede drugega desetletja po Kristusu. lj Služba mestnega zdravstvenega asistenta je razpisana do 31. t. m. Zverinsk umor. — Žena najela morilce. — Policijski pes izsledil morilce. Na kolodvoru v Bischofshofen na Solnograškem so 13. t. m. zjutraj na stranski progi za premikanje tovornih vozov našli mrtvo truplo nekega sprevodnika. Truplo je ležalo čez tračnico tako, da so šla kolesa čez vrat. Mrtvec je bil oblečen v popoini službeni obleki in je imel na sebi tudi še službeno torbo. Ob ogledu sc je dognalo, da je bilo truplo žc trdo in. da na mestu, kjer je ležal, ni bilo nobene krvi. Že to je pričalo, da je bil nesrečnež že mrtev prinešen na progo. Dognalo se je dalje, da je bilo troje ondi stoječih voz i odpetih in da so bili najprej porinjeni na-! prej preko trupla, potem pa zopet nazaj j na prejšnje mesto, nc pa tudi zapeti — kar so storilci opustili iz pozabljivosti ali pa iz strahu, da bi jih kdo opazil. Glava mrtveca jc bila skoro popolnoma odtrgana od telesa. Ko so pa. trupio dvignili, se je na levi strani vratu pokazala globoko zevajoča rana, prizadeta z nožem. Obraz mrtveca je bil tako raztrgan, da ga niso mogli spoznati; iz listin v službeni torbi so pa dognali, da je umorjeni 351etni oženjem sprevodnik Gabrijel Feichter, oče dveh otrok, vsestransko priljubljen iu ugleden mož. Pri nadaljnem ogledu so našli na stezi, ki vodi mimo premo-govega skladšiča k železniškim hišam, veliko lužo strjene krvi; tudi stena tamkajšnje lesene barako je bila s krvjo oškropijena, a kri je bila deloma že postrgana in izpraskana. Po tei poti jc Feichtinger vedno hodil, kadar se je vračal iz službe v sVoie stanovanje v želeaničarskih hišah. Sum je takoj padel na Feichtingerjevo ženo Ivano, ki je bila znana vsled svojega nemoralnega življenja in je še tisti večer s svojim ljubimcem do 10. ure zvečer popivala v gostilni. Ko so ji prišli povedat o moževi smrti, se jc zelo čudila, češ: Kdo bi ga bil vendar umoril, ko ni imel nobenega sovražnika. l)a bi stvar dognali, so poklicali iz Solnograda orožnikaspolicijskim psom. Pes je hitro dobil sled, sledil je do bližnje reke, kjer je dalj časa vohal in sc nato vrnil na kolodvor. Tu so medtem aretirali ljubimca Feichtingerjeve, pomožnega kurjača Kudrua in ga spravili na orožniško postajo v Bischofs-hofnu. Ilazen tega so iz istega stanovanja zaprli s Kudruo še nekega drugega moža, da. bi psa bolje preizkusili. Pes je od reko tekel naravnost v železni-čarske hiše v Kudrunovo stanovanje in odtod pa na orožniško postajo. Ko je tu prišel pred sobo, v kateri so je nahajal Ivudru, jc začel glasno lajati in se spenjati po vratih. Ko so mu odprli, je najprvo povohal drugega moža, potem sc pa obrnil h Kudruu; ko ga jo povohal, je takoj z vso silo planil nanj ter ga zgrabil z zobmi. S tem je bil sum potrjen, dasi je Kudrua tajil vsako krivdo. Dognalo se je pa, da je tisto noč hodil po poti, po kateri ga je sledil pes in si je pri reki umival roki. Kot sokrivca so nato aretirali še delavca Ferdinanda Kristana, ki je dejanje takoj priznal in izpovedal, da je Feicli-tingerjeva žena Kudrui obljubila 100 K ako ubije njenega moža, in 100 K tudi tistemu, ki bi mu pri tem pomagal. Kudrua ga je pregovoril, da je šel z njim, nakar sta skupaj izvršila dejanje. Nato so zaprli tudi Feichtingerjevo, ki bi jo bili ljudje kmalu linčali. Deželnozborske volitve v KranjskiH meso in iroiD. RADOVLJICA: Dr. Vinko Gregorič (S. L. S.) 81, prof. Pestotnik (lib. stranka) 57 glasov. Kamnik: Dr. Gregorič 173, Pestotnik 135. TRŽIČ: Dr. Gregorič 80, prof. Pestotnik 63 glasov. Nemci so volili Sokola Pestotnika. Dr. Vinko Gregorič je zmagal z večino 79 glasov. ŠKOFJA LOKA - KRANJ. ŠKOFJA LOKA: proiesor Sušnik (S. L. S.) 136, dr. K. Triller (lib. stranka) 89, praznih 9. KRANJ: profesor Sušnik 156, dr. K. Triller 209, praznih 7 glasovnic. Liberalni kandidat je zmagal z večino samo šestih glasov. DOLENJSKA MESTA. Črnomelj: Prof.Bog.Remec (S.L.S.) 64, Matzelle (lib. stranka) 69 glasov. Krško: Remec 23,Matzelle 80 glasov. Kostanjevica: Remec 11. Matzelle 40 glasov. Štiri glasovnice prazne. Novo mesto: Remec 80, Matzalle 164 glasov, praznih 17, neveljaven 1, Šuklje 1. VIŠNJAGORA: Remec 30, Matzzelle 11, en glas neveljaven. RIBNICA: Remec 80, Matzzelle 79. Izvoljen Matzelle. VRHNIKA—POSTOJNA—LOŽ. Lož: Dr. Janko Marolt (S. L. S.) 26, Lavrenčič (lib. tranka) 46 glasov). POSTOJNA: Dr. Janko Marolt 70, Lavrenčič 302, praznih 5 glasov. Z Vrhnike nimamo ob zaključku lista še brzojavke, a je gotovo, da je izvoljen Lavrenčič z malo večino. Izid v Ljubljani ob zaključku lista še ni znan, istotako ne izid v Idriji. V Kočevju je izvoljen dr. Egger. »ie vesli. DRŽAVNI ZBORI Dunaj. V parlamentarnih krogih se Čuje, da bo seja drž. zbora v četrtek zadnja v tekoči sezoni. V četrtek bo zasedanje odgodeno, po končanem de-legacijskem zasedanju se pa zaključi. Nadaljevanje parlamentarnega dela je radi lvovskih nesoglasij in radi afer v poljskem klubu izključeno. POLJSKE ZADEVE. Dunaj, Iti. decembra. Stapii>ski je z osmimi pristaši izstopil iz Poljskega kluba. EN REZULTAT DANAŠNJIH VOLITEV NA HRVAŠKEM. Zagreb, 16. decembra. Danes se vrše na Hrvaškem volitve v hrvaški sabor. V Ogulinti je soglasno izvoljen bivši podban Nikolič od koalicije. VELIKANSKA KATASTROFA. Melbourne, 16. dec. Na hebridskeiu otočju je na otoku Ambrym izbruhnil vulkan. Stvorilo se je 6 kraterjev. Gora Minnie se je podrla. Prebivalci so zbežali na čolničkih. Mnogo jih je utonilo ali v plamenih poginilo. Del otoka gori, reke so spremenjene v lavo, pepel leži na celem otoku. En parnik je rešil 5G0 oseb. STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA. Krakov. Danes zjutraj je iz Tar-nova odšel vlak z 800 sezonskimi delavci iz Nemčije. V bližini postaje Pja-dolini je v nekem vagonu explodirala steklenica z bencinom Delavci so potegnili vrv za silo in vlak se je ustavil. Delavci so izstopili. Kar pridrdra brzovlak Lvov-Dunaj naravnost v gručo delavcev. 10 — 20 delavcev je bilo povoženih, okoli 100 ranjenih. Okoli leže glave, roke, noge, čreva. Strojevodja Krzy\vka izjavlja, da ni mogel ustaviti. Pripeljal so jc pomožni vlak iz Tarnova, ki je ranjence odpeljal v bolnico. SAMOUMOR RADI GLAVNEGA DOBITKA. Postajni uradnik Franc Kulhanek v Trstu si je ob neki priliki kupil srečko neke dobrodelne loterije v Italiji. Te dni je na to srečko zadel glavni dobitek v znesku 200.000 lir. Ko je pa Kulhanek začel iskati srečko, je ni mogel najti, le številko je imei zapisano v beležnici. Srečko jc izgubil. Ker so mu iz Italije odgovorili, da se mu dobitek izplača le proti pologu srečke v originalu, se jo odpeljal v nek obmejni italjanski kraj in se ondi ustrelil. Kulhanek je bil star 43 let in po rodu Dunajčan. Po bolezni sledi navadno čas, v katerem se ozdrav-ljencc počuti slabega in celo pri najmanjšem naporu utrujenega. To stanje zahteva pri otrocih kakor pri odraslih posebne pozornosti. Poleg tečne hrane zelo dobro služi ozdravljencu vedno lahko prebavljiva ki mu vzbudi prav posebno še veselje do jedi. V Scottovi emulziji se nahajajoče najfinejše ribje olje, odstrani prej kot skoro kako drugo sredstvo, slabost in telo okrepi ter vzbudi zopet veselje do življenja. Scottova emulzija učinkuje v poletju ravnotako kot v hladnejših letnih časih. Oonn originalni steklenici K 2'SO. Dobi so v vseli lekarnah, Kdor pošlje Bil vin. v iinom-Itah na Soott i\ 1! rano, G. m. 1). H , Dnnaj Vil. in «o sklicuje na (a časopis, dostavi se mu ena pošiljatov potem lekarne za poskusnjo. 6 3838 Ravnateljstvo trgovskega, bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javlja tužno vest, da je mnogoletni redni njegov član, gospod potnik tvrdke Ant. Krisper včeraj v Gradcu umrl. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne 16. decembra 1013. Podpisani naznanjam, da nisem več plačnik dolgov, ki bi jih odslej napravila moja žena Marija Žemva, roj. Koscij. France Ženiva 3825 posestnik na Dobravi. Proda sc večje vrste s pečnicami, vporaben najbolje za kako gostilno. Ogleda se ga lahko: Pred Skotijo štev. 20. Ker ne zadostujejo dosedanje ordinucijske ure, sem primoran --razširiti ----- zohoiehniško prakso in ordiniram od danes za vsa zobo-tehniška in zobotehnična dela vsak delavnik od 8. ure dop. do 5. ure popold. brez opoldanskega odmora. Idrija, 12. grudna 1913. Dr. Branko Žižek Gospn Faul Hlebš bolestnim srcem naznanja, v svojem in v imeuu otrok in sorodnikov, vsem prijateljem in znancem pretresljivo vest, daje njen ljubljeni soprog oziroma oče in stric, gospod Ferdinand Hlebš trgovec, hišni posestnik itd. včeraj, v soboto, dne 13. decembra, ob 12. uri ponoči, po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 48. lotu svojo starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek ob 3. uri popoludne iz hišo žalosti na tukajšnje pokopališče. Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Kranj, dne 14. decembra 1913. Fani IliPiiš z otroci in sorodniki. Vsakemu slovenskemu krojaču najtopleje priporočamo, da si novo poletno kolekcijo od največ ponujajoče tvrdko sukna Rado!! fmM ¥ Krnovu naroči. Itavno tako naj vsak Slovenec pri svojem krojaču to kolekcijo zahteva. 3831 Mnogo krojačev. Službe iščo trezen .n vešč V izučeu strojnega ključavničarstva. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod štev. 3824. ■ aidiiiBiiiEiiHiiiiiiBiciaiiigaii* 3827 ol:rožni in zobozdravnik. jZanesljivo dobro blago 5G moško in ionske obiske najdete 3428 „?ri Škofu" Ljubljana zraven škofije. (Parite na podobo škofa pri vhodu.) 1) prvem nadstropju je veliko skladišče i^golovljenik oblek. za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrdke R. M i k 1 a u c c a B ■ n a J 0 ■ a ■ ■ U