St. 290. V Ljubljani, sreda dne 18. decembra 1918. Leto II HflPREJ Ud \m\M\isoioo trnMm Me. Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan popoldne. Oredalitv« la apravaUtva v Ljubljani, Frančiškanska ulica itev. 6, L naduti Učiteljska tiskarna. Naročnina: po poSti 1 dostavljanjem na dom xa celo leto K 42’—, ta pol let* ta četrt leta K 10*50, ta mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, ta •stalo tnjino in Ameriko K 54. K JI' >«*ratl: Knestopna pctit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslan« vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije ta list a« poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Kraljevska bajka. Rimljani so posojali svoje cesarje po smrti med bogove, živim so gradili svetišča. Krščansko enoboštvo je odpravilo malikovanje in je zaklenilo živim cesarjem tempeljne in zastavilo umirajočim pot na Olimp, ampak rimska šega izza dobe narodnega propada se je v novih podobah ohranila iti živi še dandanašnji. In tudi v Jugoslaviji! Kraljevska bajka, ki sc je predla okolo kronanih glav, ki je pripisovala vladarjem vsa velika zgodovinska dejanja in vse blagodejne družabne naprave, ki je adjustirala — vsakega in vsak čas — z najlepšimi čednostmi in z vsemi človeškimi in nadčloveškimi vrlinami, ki je z radodarno roko sipala v vladarske glave modrost in pravičnost, v njih srca plemenitost in junaštvo, ta kraljevska legenda se razpreda tudi pri nas v kratkih dnevih našega narodnega ujedinjenja tako gabno, da sc človeku že ustavlja. Tisti, ki so še včeraj, predvčerajšnjim omakah peresa v črnožolto lojalnost in drsali ž njimi po papirju ter smetili naše abecednike, čitanke, zgodovinske knjige, časopise z ganljivimi zgodbami in veličastnimi himnami na degenerirane habsburške tirane od Rudolfa Habsburškega do Karla ter z vznešenimi opisi rajske miline cesarice Zite, ki so v zadregi in po potrebi razgrinjali pred nami otroške plenice cesarskih princov in iskali na njih sledove vladarske kreposti, ti ljudje so z naglico žonglerja v cirkusu menjali svoj kostum in prcine-nili svojo dinastično zvestobo ter poveličujejo sedaj novega vladarja in njegovo dinastijo in razdeljujejo zopet z radodarno roko modrost in pravičnost, plemenitost in junaštvo. Prav tistim ljudem, ki so še pred kratkim v govorili razlivali zvestobo do Habsburžanov po naših javnih zastopih, brizga danes iz ust poln curek lojalnosti in vdanosti do Karagjorgjevičev. Kar se nam ob tem gnusnem pojavu bizantinizma in dinastičnega servilizma zdi potrebno povedati, je tole; za socialiste, ki upamo in želimo, da si naš narod po svojem ujedinjcnju podeli najdovršenejšo obliko demokracije, začasna ustanovitev monarhičnega režima ni katastrofa, ker znamo deinokrtična načela uveljavljati tudi v monarhiji. Gledati pa moramo, da kraljevska bajka ne razprede svojih niti, da nam s popačenjem zgodovinskih dejstev ne pokvari narodne vzgoje našega ljudstva in zlasti naših otrok. V kali je treba zatreti pojavljajočo se legendo, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi prejeli svoje narodno edinstvo in svobodo kot darilo iz rok kralja ,5etra ali kraljeviča Aleksandra, zakaj, da si utrdijo pozicijo, so si vladarji vseli časov in iz vseli dinastij radi lastili zasluge za dela. ki so jih drugi sprožili, drugi izvršili in drugi plačali. Prav točno je zadel angleški publicist William Lobbett, ko je dejal, da je vse, kar je dobrega in koristnega v monarhijah (šola, sodišče itd.) kraljevsko, le javne dolgove imenujejo državne ali narodne. Vemo, da so veliki uspehi sedanjih dni sad v narodu združenih sil in naporov, njegovega junaštva in mučeništva in da bomo tudi v bodočnosti deležni le tistih uspehov, ki jjh bomo sami ustvarili iz svoje moči. Zato pa Proč s kraljevsko bajko, ki žali narodno samozavest, proč z »lojalnostjo«, ki ubija, kakor vidimo, dostojnost, možatost, značajnost! Pač pa ni uikoli preveč nezaupljivosti, ki je poglavitna demokratična čednost in podlaga vse ljudske P°htike. Ne pozabimo na zlate besede Men-derjeve: »Vlado sestavlja na najvišji stopnji le Peščica oseb, ki razpolagajo z vojsko in dobro ')rganiziranim uradništvom, ki znajo skrivati svoje namere in jih vsled tega lehko temeljito Pripravljajo. Vzlic tem mogočnim sredstvom vlade niti zdaleka ne zaupajo ljudstvu; organ njih nezaupanja je policija. Ljudstvo pa je velika neurejena množica, ki se razgiblje le sunkoma v daljših razdobjih in ki ne zna skrivati svojih stremljenj. Policijo mora pri ljudskih množicah nadomestiti čuječe nezaupanje kot poroštvo uspeha. Narod, ki ne zasleduje svojega državnega življenja z nezaupnim očesom in ki ne pretehta slehernega državnega akta s stališča politične svobode, izgubi prav kmalu svojo samoodločbo ali šiloma, ali pa mu jo ne-opaženo izmakne vladno delovanje.« Manifestacija brez delavcev. (Iz Zagorja ob Savi.) Dne 14. t. m. so naši gospodje liberalci prav po liberalno terorizirali naše delavce v rudokopu. Hoteli so namreč imeti ob vsakršnem pogoju delavce za svojo štafažo. Delavci pa so odklonili praznovanja in manifestacijo na ta dan, ker so smatrali to priredbo klike, ki hoče gospodariti v Zagorju s pomočjo bajonetov po starem avstrijskem sistemu, tudi v iiovi Jugoslaviji. Razlika je samo ta, da so bili v stari Avstriji patrotični nemčurji, v novi Jugoslaviji pa so slovenski liberalci, ki se obnašajo prav tako. Samo to je še hujše sedaj, da poprej vsaj delavci niso izgubili na zaslužku, sedaj pa, če klika hoče, tudi zaslužek zabrani. Ta gospoda je zahtevala pri rudniku med tednom, da naj dne 14. počiva delo v rovu. Na obvestilo ravnatelja delavskim zaupnikom, da bi se praznovalo, če delavci hočpjo na omenjeni dan, so delavski zaupniki to odklonili. Narodnjaška gospoda pa je imela to srečo, da je kakšnih deset delavcev, ki so en del v kovačnici, drugi del pa so strojniki na rudniški železnici, ki so se pustih premotiti, da so se uprli delu dne 14. popoldan in ponoči, in tako ni bilo mogoče prevažati premoga iz rudniške peril-nice na postajo. Ravnateljstvo si seveda ni moglo nič pomagati in je vsled tega sporazumno z delavskimi zaupniki obrat od dveh popoldan naprej počival, tako da sta popoldanski in nočni oddelek izgubila svoj zaslužek. Torej približno 800 delavcev je izgubilo svoj zaslužek. 000 delavcev, ki so imeli službo do dveh pa zaslužka niso izgubili, ker je eden strojnik ostal pošten in se ni hotel pustiti vloviti neznačajni kliki. Delavci v steklarni pa so delali redno kakor druge dneve. Popoldan pa je bila manifestacija. Razen onih desetih, ki smo jih že zgoraj navedli, ki so pa bili en del v sokolskem kroju, en del pa v kroju požarne brambe, je bil le en sam rudar v izprevodu. Torej med 1500 delavci pri rudniku, ima ta gospoda vseka skupaj 11 pristašev. Izprevod sam pa je štel civilnega prebivalstva, ki je bilo izključno iz meščanskih krogov in šolske mladine, katera je morala iti zopet na komando liberalnih možicov, kakšnih 150, seveda velika večina otrok. Med njimi smo opazili tudi seveda razne vojaške korporacije, tako je bila udeležena srbska vojska, orožništvo, požarna bramba, pa občinski odbor, razen soc. demokratičnih odbornikov, ki se manifestacije niso udeležili. To je bil ves uspeh te prisiljene manifestacije. Če se človek spominja na 29. oktober, ko je tudi delavstvo manifestiralo, takrat je bila udeležba 5000 oseb doraslega ljudstva, sedaj pa 150 z otroki vred. Par delavcev, ki so si to gospodo od strani ogledovali, so se jim prav pošteno smejali, ko so z živijo-klici hoteli tudi delavce navdušiti, da bi jih pozdravljali. Toda vse zaman. Delavci so bili mirni in so se jim smejali, ker je odsevala iz izprevoda neka potrtost, ker se delavstvo ni udeležilo. Proti večeru pa, kakor nam poročajo nekateri delavci, so skušali ti gospodje manifestantje z raznimi klici provocirati delavstvo, ali tudi s provokacijo ni bilo uspeha. Gospodje bi bili namreč radi provzro-čili nemire, da bi potem soc. demokrate obmetavali s terorističnim blatom in zaupnike de-nuncirali pri oblastih, da hujskajo k pobijanju in nemiru. V tem so namreč naši gospodje liberalci mojstri, ki prekosijo vsakršno nemčursko bando ali pa stari Šušteršičev sistem. Šušteršič je bil terorist in njegova klika, toda kdor pozna našo liberalno kliko v Zagorju, kdor ve, koliko kazni so plačali razni obrtniki in kmetje po krivdi teh veljakov, je pač lahko mimo prepričan, da so možje, ki prekosijo vsako mogoče grdo dejanje drugih, proti svojemu političnemu nasprotniku. Pribiti pa moramo še eno, to je, z veseljem konštatiramo, da so delavci pri rudniku, čeravno so jih prijatelji spravili ob zaslužek in skušali provocirati, ostali mirni, večinoma na svojih domovih, nekaj pa jih je šlo iz Zagorja na kmete in v razne kraje, da jim ni bilo treba gledati demagoške priredbe. Gospodje pri raznih političnih in drugih oblastih pa so sedaj lahko dobili prepričanje, da je zagorsko delavstvo pošteno in mirno, da se ga ni treba nikomur bati in da ne potrebuje varuštva, najmanj pa varuštva z bajoneti. Delavcem je treba dati samo dovolj hrane, ravnati z njimi kakor se spodobi, in bomo živeli med sabo v največji slogi in delo, ki ga opravlja delavstvo, bo tako produktivno, da se bodo lahko s to produkcijo tudi klikarji napolnili želodce. — Več rudarjev. Delavsko izobr. društvo „Svoboda“ priredi v sredo 18. decembra 1918 Cankarjev večer v veliki dvora ni »Mestnega doma“. Uvodne besede govori Alojzija Štebijeva. Recitacije iz Cankarjevih del: Oton Župančič, Fran Albrecht in Jus. Kozak. Sklepno besedo govori d r. A 1 o j z Kraigher. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina; za nečlane sedeži 1 K, stojišča 50 vin. Članstvo in dijaštvo vstopnine prosto. Politični pregled. = Kriza v vladi Jugoslavije. Beograd, 17. decembra. (Lj. k. u.) V novem jugoslovanskem kabinetu je še pred potrditvijo po regentu nastala kriza. O vzroku ni še nič znano. De-signirani ministrski predsednik Pašič je še v poslednjem trenotku odklonil prevzeti ministrsko predsedništvo. Za danes so voditelji srbskih in v Narodnem veču zastopanih političnih strank poklicani k regentu. Domneva se s precejšnjo gotovostjo, da bo večji del objavljene liste sprejet v novo kombinacijo. Rešitev krize pričakujejo jutri ali pojutrišnjem. = Odgovor regentov Starčevičancem. Zagreb, 17. decembra. (Lj. k. u.) Starčevi-čeva stranka prava je dobila na svoj brzojavni pozdrav od regenta Aleksandra iz Belgrada nastopni odgovor; »Iz vsega srca se Vam zahvaljujem za čestitke, ki mi jih je poslala skupščina Starčevičeve stranke prava ob priliki krstnega slavlja moje rodbine. Zagotavljam Vas, da se bom zvest tradicijam hrvatskih in srbskih kraljev ter idealom Ante Starčeviča z vsemi močmi trudil, da se združi naš narod v jugoslovansko državo na svojem celotnem etno-graskem ozemlju. S to svojo politiko gradimo no načelih, ki jih je postavil umni predsednik severoameriških Zedinjenih držav, Wilson, ter smo prepričani, da bodo ta načela zmagala in prinesla tudi našemu težko preizkušenemu troedinemu narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev popolno samostojnost. Sporočite vsem članom Starčevičeve stranke prava in vsem voiilcem strankinih poslancev moj pozdrav. Sporočite jim, da hočeva moj oče in jaz vladati samo svobodnemu narodu in da bodeva nad vse spoštovala ravnopravnost vseh treli plemen. Aleksander.« = Italijani ne izpuste dr. Podgornika. Trst, 16. decembra. (Lj. k. u.) Iz Gorice sc poroča: Goriško slovensko inteligenco med njimi dr. Podgornika, drže Italijani še vedno v Korminu; menda jih nameravajo odvesti v Italijo. Dosedanje intervencije zanje so bile brezuspešne. = Italijani zažgali hrvaško zastavo v Pulju. Pulj, 16. decembra. (Lj. k. u.) Dr. Zuccott je tožen pred vojaškim sodiščem Ob pogrebu zdravnika okrajne bolniške blagajne v Pulju, Hrvata, so na tukajšnjem Narodnem domu razobesili hrvatsko zastavo na poludrog. Laška mladina je vdrla in sežgala zastavo. Laški častniki so nato predsedništvu Narodnega doma izrazili svoje obžalovanje; kljub temu je sedaj dr. Zuccon kot predsednik Narodnega doma tožen radi kršenja odredbe, ki prepoveduje iz-vešanje naših zastav. — Čehoslovaške čete zasedle Liberec. L i-berec, 16. decembra. (Lj. k. u.) Cehoslovaš-ke čete so davi zasedle mesto Liberec. Ob šestili zjutraj je prvi oddelek čehoslovaških čet dospel pred Mestni dom. Cehoslovaški častnik je zahteval vstop in predajo Mestnega doma. Poveljnik mesta je odgovoril, da ne more ugoditi tej zahtevi. Dejal je, da so pravi mestni zastopniki pravkar zbrani in da bi se. radi pogajali. Nekaj minut pozneje je močnejši oddelek čehoslovaških čet pod vodstvom stotnika prihitel t nasajenimi bodali pred Mestni dom in postavil dve strojnici proti poslopju. 1 udi stotnik je zahteval vhod in predajo Mestnega doma; mestni glavar je to odklonil. Na povabilo mestnih zastopnikov je šel stotnik v Mestni dom, da bi se pogodil z županom m zastopniki. Zahteval je predajo v imenu čehoslovaške države. Po protestu župana je stotnik zapustil Mestni dom. Dopoldne sta prišla dva svetnika namestništva, prej omenjeni stotnik in tranco-ski stotnik; v imenu čehoslovaske države m entente so se jeli pogajati z županom. Ia je poudarjal, da se umakne samo sili, da stoji na stališču Wilsonove formule in da zahteva za nemški narod pravico samoodločbe,, m da bo glede tega zanj merodajna odločitev mirovne konference. Popoldne so se pogajanja končala: svetnik namestništva Marschner je bil imenovan vladnim komisarjem. Zupana so odstavili, razpustili mestni svet in določili upravno komisijo 7 Nemcev in 4 Cehov. Odredih so, da se mora narodna obramba razpustiti v petih dneh. Popoldne so čehoslovaški vojaki ob burnih »Slava« klicih izobesili na Mestnem domu be-lorudečo zastavo. Ko se je na balkonu pokazal francoski stotnik, je prikipelo navdušenje Cehov do vrhunca. Medtem so prihiteli Nemci m jeli peti »Die Waclit am Rliein«^ lo pesem so preglasili »Slava« klici in petje Cehov. , = Čehi zasedli Hanušovice. O p a v a, 15. decembra. (Lj. k. u.) Danes popoldne so zas^ 7 le čehoslovaške čete trg Hanušovice, nemški kraj v bližini Fryvaldova. Mir ni bil kaljen. = Nemčija in Poljska vsporu. B e r 1 i n, 16. decembra. (LJ. k. u.) Wolffov urad poroča: Kratka poročila o prekinienju diplomatski od-nošajev z Nemčijo po poljski vladi kažejo, da se je poljska vlada ob utemeljevanju tega koraka opirala zgolj na brezpomembnost pretveze. Ako trdi poljska vlada, da nadaljevanja pogajanj z Nemčijo nimajo nobenega pomena in da so v gotovih razmerah notranjemu redu o j ske celo škodljive, se temu nasproti opozaija, da sta bila mir 111 red v deželi, dokler je trajala zasedba Poljske po Nemcih. 'I akrat ni bilo niti boljševiških nemirov niti pogromov. Nepošteni elementi so se pojavili šele tedaj, ko so se u-maknile nemške čete. Prejkone poljska vlada ile more premagati tega gibanja in zato izkuša, zvaliti krivdo na Nemce. Dokazov za trditev poljske vlade gotovo nobenih ne bo na razpolago. Kakor kaže položaj, nimajo Poljaki popolnega zaupanja v mirovno konferenco ali pa pričakujejo večji dobiček, kakor jim pristaja po načelih Wilsonovih, in si hočejo s prekmjenjem diplomatskih odnošajev ustvariti priliko za na-splstva. = Zaplenjeni tovorni parniki Anglije prosti. Hamburg, 15. decembra. (Lj. k. u.) Angleški tovorni parniki, pričetkoma vojne po Nemcih zaplenjenih, so sedaj prosti. Odpluli'bodo z nemško posadko kar najhitreje proti Angliji. = Sebičnost — ne pa zveza narodov. A m-s t e r d a m , 16. decembra. (Lj. k. u.) V članku o zvezi narodov veli »Standard«: Sedaj ne streme po nič drugem, nego ustvariti močno zvezo med narodi. Narodi, ki so za vojne tvorili entento, se hočejo tudi po miru združiti v zvezo in hočejo trajno utrditi svojo moč in oblast na kopnem in na morju. Kar je zunaj entente, se mora klanjati tem narodom in se ravnati po njihovih določbah. To pa nasprotuje težnjam zveze narodov. = Amerika demobilizira. W a s h i n g t o 11, 15. decembra. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: March je izjavil, da Zedinjene države demobilizirajo sedaj vsak dan 15.000 mož. Nadeja se pa, da bo to število mogoče v kratkem podvojiti. Vojni urad je sklenil demobilizacijo 842.000 mož v Zedinjenih državah in 140.000 mož Pershingovih čet, ki se nahajajo v Evropi. Povratek teli čet je treba kolikor mogoče pospešiti. = Boj proti Spartakovcem. Berlin, 17. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poroča »Abend«, se je v Neukollnu seja špartakovskega delavskega in vojaškega sveta, ki je nepostavno prevzel upravo v Neukollnu, prekinila, ker je dospela vest, da hoče 64. polk ob petih popoldne s silo razgnati sejo. Hkrati je dospela vest, da so čete že zasedle delavsko tajništvo. Vsled tega so šli udeleženci seje tjakaj, da preprečijo zasedbo. Vojaki iz Berlina in frontne čete so zasedli Mestni dom, redarstveno predsedm-štvo in vsa druga javna poslopja. Zbranih je mnogo čet, tako da so vsi protiukrepi brezuspešni. = Delo berlinskih pisateljev na revolucijskem polju. V Berlinu se je vršil javni shod nemških pisateljev, na katerem je govoril — razen drugih — tudi naučili minister Konrad Haenisch. Na tem shodu so zahtevali, da se mora zagotoviti duševnim delavcem pripadajoča jim svoboda in neodvisnost od kapitala. Za duševna dela pa morajo dobiti primerne nagrade, da bodo mogli vsaj živeti. Pisatelji so sklenili, postopati po načinu delavskih strokov- j nih organizacij in napraviti pri založnikih po- j trebne korake. Izbrali so si tudi zastopnike v delavsko-vojaški svet, in sicer pisatelja Julija Bala in Roberta Brenerja. = Vrnitev ruskega zlata. Berlin, 16. decembra. (Lj. k. u.) Rusko zlato, ki ga morajo Nemci glasom točke 19. v pogodbi za premirje oddati, je dospelo 7. decembra v Saarbrucken, 9. decembra pa v Pariz. Spremljali so ga 4 nemški izvedenci in se nastanili na nemškem poslaništvu v Parizu. Predaja in preiskovanje zlata bosta trajala dlje časa. = Mackensenova armada se razoroži. Budimpešta, 16. dec. (Lj. k. u.) Danes so se vršila pogajanja med ogrsko vlado in general-feldmaršalom von Mackensenoin zaradi raz-oroženja njegovih čet. Mackensen se strinja s tem, da se razoroži njegova armada, toda s pridržkom kasnejše odobritve njegove vlade. Danes je odredil, da položi njegova armada orožje. Mackensen se je s štabom nastanil v Pothu in je izjavil, da hoče zapustiti Ogrsko kot zadnji. = Nemške čete zapuste Ukrajino. Kijev, 15. decembra. (Lj. k. u.) Med zastopniki nemškega višjega poveljništva vojaškega sveta in poverjeniki republikanskega direktorija v Ukrajini je bil sklenjen dogovor, po katerem naj bi nemške čete ne ovirale vkorakanja čet ukrajinskega direktorija v Kijev. Nadalje so se domenili glede vzdrževanja miru in reda in nemotenega hitrega vračanja nemških čet v domovino. , , E = Grški zastopnik na mirovni konferenci. Amsterdam, 15. decembra. (Lj. k. u.) Po poročilu tukajšnjega lista je grška vlada imenovala diplomatičnega zastopnika v Stockholmu za zastopnika Grčije na mirovni konferenci. = Za neodvisnost kapskih provinc. Rotterdam, 16. decembra. (Lj. k. u.) Po listu »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poročajo Times« iz Kapstadta z dne 10. t. m.: Nacionalisti so izjavili, da se bo 16. decembra v Bioem fonteinu na kongresu razpravljalo o> tem,,aai m poslali odposlanstvo v Evropo, ta nadI bi se po tegnilo za neodvisnost kapske province, 1 rans-waala, Natala in države Oranje. Stroški znašajo 10.000 funtov Šterlingov m se bodo pokrili s prostovoljnimi prispevki. — Demonstracija invalidov v Parizu. B e r 11, 16. decembra. (Lj. k. u.) Francoski listi poročajo: V torek popoldne se jc zbrala na skrajnem koncu Boulevarda in na Montmartru velika množica vojnih pohabljencev in se je strnila v sprevod, ki se je jel z vzklikanjem pomikati po ulicah. Občinstvo ni odobravalo nastopa demonstrantov, zlasti ker so mnogi nosili tablice z napisi »Dol z vojno!«, »Živio Wilson«! Demonstranti so skušali prodreti do Wilsono-vega stanovanja. V Rue de Raonne se jim je posrečilo prodreti policijski kordon, zavrnila jih jc pa republikanska garda pred predsednikovim stanovanjem. Sprevod se je nato proti večeru pomikal proti Rlaee dc la Republique, kje» so demonstrirali z vzkliki »Živel mir! Dol z vojno!« Prepevali so tudi delavsko pesem. Prišlo je do spopada z redarji in republikansko gardo, ki je nastopala zelo brutalno in aretirala štiri osebe. Več oseb je bilo ranjenih._______ Uredništvo in upravništvo „Naprejau imata telefonsko zvezo stev. 118- Dopisi. Hrastnik. V soboto ob 8. uri zjutraj jc premami naš nepozabni sodrug Alojzij Privšek mlajši. Bil jc član rudarske strokovne organizacije, politične organizacije, pevskega, godbenega in dramatičnega odseka. Star šele 20 let, si nas zapustil sredi velikega dela, ki nas čaka v novi dobi. Bil si zgled naši mladini. Nikjct le ni manjkalo, kjer je bilo treba delovati za stranko. Povsod si bil prvi. Stranka Je zgubila mladeniča, v katerega smo stavili mnogo nad. Pevski, dramatični in godbeni odseki na nadomeste njegove izgube. Vidim Te v znani vlogi, ki si jo igral kot sluga: kako Ti je vse pristojalo. Bil si ljubljenec svojih staršev. Prevzel si idejo socializma po svojem očetu. Z očetom socialistom si bil enakih misli. Malo sinov, ki so tako ljubili svoje stariše. Mrtev si, dragi sodrug! Ideja, za katero si živel, pa ni izumrla. Mladeničem pa kličemo, posnemajte ga. ki je bil povsod, koder ga je klicala strankina dolžnost. Staršem naše najglobokeje sožalje! lebi, Lojze, pa kličemo v slovo: Bodi Ti zemljica lahka! Celje. Mnogo se je pri nas izpremenilo, odkar smo se avstrijskega jarma otresli. Sramotno delo zatiranja nižjih slojev so prevzeli slovenski birokrati, delo izkori-Sčevanja slovenski kapitalisti. Narodni svet ne povab-lja več naših izvoljenih zastopnikov. Ne dopuščajo, da bi ti krotili naše imperialiste, da bi hladili njih nacionalno kri. Gospodje pri sodniji so celo izjavili, da so sedaj oni gospodarji, ko jih je eden naših sodrugov opozoril na nt^tatera krivična dejanja. Eden izmed prvih naših miljonarjev, ki je znan kot dober narodnjak, si je nabral celo čredo rezerviranih crarskih konj v »retablirungi«, katere sedaj tako dobro krmi, da so mu oglodali vsa drevesa »rajtšole«. Poznamo nekatere gg. oficirčke, ki so si nakopičili tisoče na račun Imetja nekdanje avstro-ogrske armade, kar je sedaj last Narodne vlade. Tu se naj vlada pobriga, tu naj poseže vmes. Slovesno so obhajali narodnjaki minulo soboto. In vrhunec svoje kulture so dosegli, ko so nekateri elementi razbili in razkopali napise še nekaterih nemških trgovcev m obrtnikov. Žalostno spričevalo so si dali. lit konec tega sramotnega početja jc bil, da je nastal tepež in marsikateri je nesel po nedolžnem krvavo butico domov, ria-nes jo vse paradiralo. In menim, da so sc vojaki le boli veselili lepe parade, novih uniform in zboljšane menaže, kot pa kaj drugega. — -V soboto zvečer smo se sestali v gostilni »pri .lelenu« in sc o tem in onem posvetovali. Na programu jc bilo izobraževalno društvo »Svoboda«. Izvolili smo pripravljalni odbor. Predsednik je sodrug Štern; odborniki pa sodrugi: Walle, Bastner, Schtrei-cher, Grmadnik, Vrečko in Cvikl. Sklenili smo. da v najkrajšem času skličemo ustanovni občni zbor. Zbrali bomo knjige vseh organizacij v enotno knjižnico, l “ko se nam obeta lepa bodočnost, zlasti, ker se mladina žonstvo jako zanima za duševni razvoj. Tudi konsumna organizacija lepo napreduje. ZolezniCrska godba je priredila nocoj božičnico, ki Jo bila jako dobro obiskana. Celje, v našem duhu nadaljuj s\ojc ilclo! E. •_ Dnevne vesti. — Izpod domačega krova. z današnjim dnem je prevzel politično vodstvo našega lista s. Milan Jaklič, ki jc strankam za razgovore na razpolago vsak dan izvzemši nedelje m praznike od 5. do 6. ure popoldne v uredniških pro- Nedosegljivi ministri. Prijatelj nam piše: »Naprej« je počel s hvalevredno točnostjo prvi nastopati proti raznim, recimo milo, nerodnostim, ki so se vgnezdilc v naši novi javni upravi. Eno tako nerodnost mora zabeležiti tudi pisec teh vrstic. Na poverjeništvu za javna dela in obrt je določen čas med • in 11. uro predpoldne za sprejem strank, e sem prišel prošlo soboto v poverjeništvo 00 določeni uri, da govorim s poverjenikom ‘ javna dela in obrt, inž. Remcem, v nek. i Stev. 290. NAPREJ. Stran 3. vatni nujni, in sodim tudi, za državno upravo važni zadevi, sem našel v prcdsobju tako množino oseb, ki so tudi čakale na sprejem, da sem uvidel nemogočnost, da bi v pičli uri mogel računati na sprejem, ter sem se oddaljil. Povrnil sem se sledeči pondeljek še pred določeno uro, si izposloval dovoljenje za vstop k gosp. poverjeniku, ter sem se nastavil v vrsto za nekaterimi drugimi osebami, ki so bile že tamkaj z enakim namenom. Ker število čakajočih ni bilo veliko, sem računal, da svojo stvar opravim pred potekom določenega časa. Ampak delal sem račun brez krčmarja, oziroma brez g. poverjenika za javna dela in obrt. db 1(1. uri 25 minut je opravila svoj posel zadnja oseba, ki je bila pred mano. Ko je ta izstopila, sem spodobno potrkal in hotel vstopiti. Jedva sem pa odprl vrata, ko sc mi je velelo: Danes ne morem več sprejemati,- ker imam mnogo drugega posla.« - Ampak, gospod inženir, v pičlih 5 minutah utegne biti moja zadeva rešena. Odgovor: »Ni mogoče, ne morem!« — Moral sem iti navzlic temu, da stoji zunaj na vratih pribito »Sprejem strank med 10. in 11. uro dopoldne. — Da ima gospod poverjenik čez glavo posla, mu rad verujem, ampak svoje pravice govoriti ž njim v zadevi, ki spada v njegov delokrog — saj bi drugače ne bil dosegel dovoljenje za vstop k njemu — te si radi drugovrstne zaposlenosti ne dain kra-dti. Cinitclji, katerim je poverjena ta naloga, naj skrbe za to, da bo posameznim organom odkazano le toliko dela, kolikor ga morejo opravljati, ne da bi bili trajno preobloženi. Izgovor, da so to nedostatki le prehodnega značaja, je piškav, ker ako kaka stvar že v po-četku šepa, se mora računati z nevarnostjo, da šepanje postane kronično. Naša javna uprava potrebuje v svojem sedanjem štadiju pred-vs®m .or8anizatoričnega dela. Za to delo pa neba izbrati ljudi, ki imajo več organizatorič-Pcga naravnega daru in raje manj akademičnih predpogojev. Naj se vendar zapusti popolnoma ponesrečeni avstrijski sistem, ki je povsod nastavljal le juriste. Saj vendar visokošolski izpiti še ne pomenjajo patenta o splošni vednosti in veščosti. Izbere naj se osebe, ki so v raznih poklicih s svojim delom doprinesli dokaz o usposobljenosti. Te osebe bodo zanesljivo upravljale tudi ako ne bleste z akademičnimi naslovi, kateri v ostalem našim rešiteljem preko morja prav nič ne imponirajo. — Ljudsko Izobraževalno društvo »Akademija« priredi v petek dne 20. dec. ob 8. uri zvečer predavanje v realki v risalni dvorani v Prvem v nadstropju. Predava gospod major ’'juro Čirič, srbski pisatelj, o »glavnih tež-Jijha Političnega razvoja Srbije v 19. stoletju«. Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani. oeraj je izšla 23. številka. — Razpis službe pri poverjeništvu za socialno skrbstvo. Pri poverjeništvu za socialno skrbstvo je popolniti službo pisarniškega pomožnega uradnika (pomožne uradnice) z mesečno plačo 250 K ter službo pomožnega sluge z dnino 2 K 80 vin. in letno draginjsko doklado • 212 kron. Poslednja služba je izrecno pridržana vojnim invalidom, če so sposobni za tako službo. Pravilno kolkovanim prošnjam je treba priložiti krstni list, dokazilo o državljanstvu, zdravju, nravnosti, dokazilo, da so prosilci vešči pisanju, čitanju in računanju, nadalje dokazilo o invalidnosti. Prošnje naj se vlože Drl Poverjeništvu za socialno skrbstvo do dne • decembra 1918. Gospodu poverjeniku za pravosodje v preudarek. Prijatelj nam piše: Pri nekem slovenskem sodišču — za danes opustimo natanč-uejso označbo —. posluje neki iz Avstrije pre- i~u> m ki ni>sli, da živi še tako okoli leta 1719. Ne samo, da rohni na surov in žaleč način na stianke, ampak ima impertinenco celo obkladati ljudi z raznimi psovkami, kot »neumna baba«, babnica itd. Tudi si dovoljuje ta dudni patron tikati vsakogar, ki ni ravno iz meščanske družbe ali ni vsaj ves osivel in dbognjen. To so vendar razmere, ki kriče do '•eba. Ce so se take stvari prakticirale v Avstriji, se temu ni čuditi, ali v Jugoslaviji se prav gotovo ne bodo. Stranke pa opozarjamo na *°. da naj si vsako impertinenco kratkonialo drepovedo, dajo protest protokolirati, sodnika ki bi se predrznil ljudi tikati, kratkoinalo ,‘vejo nazaj. Če pa ne mara poverjenik napra-Vlti reda takoj, ga bomo napravili mi na prav ^nostaven način, kakor nam to lahko verjapie slavna justica. — Izpremembe v sodni službi, sklenjene na ■TL seji Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne ‘3. decembra 1918. Odstavijo se: 1. v Celju: ravnatelj jetnišniee Oskar Fritsch in kontrolor jetnišnice Alojzij Flaschka; 2. v Mariboru: višji deželnosodni svetnik Albert Kokol, dež. sodni svetniki Viljem Kronasser, Avgust Rostok, dr. Herman Lorber in dr. Anton Torgglcr, okrajni sodniki dr. Arnold Mally, dr. Bogomir Mathia-' schitsch in dr. Viljem Trami, pisarniški ravnatelj Andrej Frangesch, višji pisarniški predstojnik Karl Scheibel, višji oficial Ivan Schvciger, kanclist Ivan Lrjavetz, oficijant Rudolf Sebast-nik, Josip Regula, Ivan Matschegg in Ivan Uit-schnig, sodni sluga Josip Ganser in višji ravnatelj kaznilnice Alojzij Serda; 3. v Rogatcu: okrajni sodnik in sodni predstojnik dr. Viktor Pavliček in okrajni sodnik Karl Lobinger. Vsi navedeni razen dr. Pavličeka, glede katerega se ukrep pridržuje, se stavijo na razpolago predsedstvu višjega deželnega sodišča v Gradcu, odnosno višjemu državnemu pravdništvu v Gradcu. Imenovana sta začasno: 1. v Mariboru: upravitelj kaznilnice Julij Fischer za vodjo kaznilnice; 2. v Rogatcu okrajni sodnik Rudolf Potočnik za vodjo okrajnega sodišča. Dodeljeni odnosno prestavljeni so začasno: višja de-želnosodna svetnika v p. Anton Levec in Aleksander Ravnihar, oba v Gradcu, dež. sodni svetniki dr. Hinko Stepančič v Gorici, dr. Franc Peitler v Višnji gori in Jakob Antloga v Logatcu, dalje okrajni sodnik v p. Diego Ziegler k sodišču v Mariboru; okrajni sodnik Ivan Vrančič v Ilirski Bistrici in sodnika dr. Gašper Stojkovič ter dr. Vladimir Orel, oba v Trstu, k deželnemu sodišču v Ljubljani; sodnik Kajetan Premerstein v Ljubljani k okrajnemu sodišču v Višnji gori s poverilom, da prevzameta ondi začasno vodstyo okrajnega sodišča. Sodniki in sodni predstojniki Ivan Vrančič v Ljubljani, dr. Franjo Goršič v Kamniku in dr. Milan Geršak v Velikih Laščah so imenovani za deželnosod-ne svetnike preko sistemiziranega stanja na svojih sedanjih službenih mestih s pridržkom, da se njihov vrstni red v Vil. činovnem razredu določi pozneje. Odvetnik dr. Žiga Vodušek v Trstu je imenovan začasno za okrajnega sodnika brez določenega službenega mesta s pridržkom, da se njegov vrstni red v Vlil. činovnem razredu določi pozneje. Juriju Krištofu, dež. sodnemu svetniku v Železni Kaplji, se podeli naslov in značaj višjega dež. sodnega svetnika. — Narodni svet v Ljubljani potrebuje za okupirano ozemlje točnih informacij glede se-* danjih razmer; dalje glede vseh kulturnih društev, političnih in gospodarskih organizacij. Statistika bodi kolikor mogoče točna tudi glede analfabetov. Poslati je treba ljudsko štetje iz leta 1910., oziroma treba je Narodnemu svetu podatkov najnovejšega datuma. Za vsako občino posebej bi bilo dobro, da bi poslala natau • čna pojasnila v tem zmislu. Kdor more poslati kako pojasnilo, naj se zglasi v pisarni Narodnega sveta, oziroma v pisarni za okupirano o-zemlje, kjer dobi potrebne informacije. — Vsi slovenski zobozdravniki v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Celju, se poživljajo, da naznanijo zdravstvenemu referentu narodne hrambe pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni v svoji privatni ordinaciji sprejemati am-bulatorično-vojaške zobozdravniške slučaje. — Zdravstveni referent narodne hrambe: dr. Justin. — Prošnje za imenovanje in povišanje. Od poverjeništva za narodno hrambo smo prejeli: Poveljstvo II. vojnega okrožja je iz predloženih prošenj za imenovanja in povišanja dognalo, da je mnogo teh prošenj popolnoma ne-osnovanih in neutemeljenih kakor tudi brez natančnih podatkov in prilog. Samoobsebi je umevno, da se takih prošenj ne more upoštevati, temveč se opozarja prosilce, da bo od sedaj naprej ostala vsaka taka prošnja brez rešitve. Podrejena poveljstva imajo nalog, neupravičenih prošenj ne predlagati. Povod temu razglasu je bilo že prej omenjeno dejstvo neupravičenosti takih prošenj, obenem pa tudi ogromno delo in nepotrebne pisarije, ki jih po-vzročujejo take prošnje. Sedajšnja vlada si je svesta svoje naloge, popraviti krivice in zapostavljanja prejšnje vlade napram Jugoslovanom, ali zato mora imeti neovrgljive podlage in neobhodno potrebne podatke o upravičenosti posamnih prošenj, da prepreči s tem vsako morebitno zlorabo. Med drugimi se je zgodil slučaj, da se je prosilec sam nazval poročnikom, do katerega čina ni imel nobene pravice in katerega ne bi mogel tudi nikdar doseči, ter prosil za povišanje v nadporočnika. Posledica je bila, da se je proti takim prosilcem sodnijsko postopalo. — Prijava častnikov. Vsi na Kranjskem bi-sledeče podatke ime, čin, polk, leto nabora, ali praporščaki prejšnje skupne vojske, domobranstva in črne vojske naj takoj pismeno javijo »Vojnemu dopolnilnemu poveljstvu v Ljubljani« sledeče podatke ime, čin, polk, leto nabroa, ali prebiranja, rojstno leto, kraj in okraj, dalje pristojno občino in okraj, bivališče, svoj civilni poklic, letne dohodke, stan, in število otrok. Poveljstvo II. vojnega okrožja. — Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Od dne 1. do 7. decembra 1918 naznanjene prenosne bolezni. Škrlatica. Občina Kamna gorica (3 osebe obolele, 2 osebi umrli. Difterija. Brežiški okraj: občini Kapele (1 oseba obolela), Zabu-kovje (1 oseba obolela, 1 oseba umrla). Ljubljanski mesto: (1 oseba obolela). Radovljiški okraj: občina Radovljica (1 oseba obolela). Griža. Brežiški obraj: občine Brezje (4 osebe obolele), Koprivnica (2 osebe obolele), Pilštajn (2 osebe obolele), Sremlje (1 oseba obolela), Videm (1 oseba obolela) — Ljutomerski okraj: občina Radislavci (1 oseba obolela). — Ljubljansko mesto: (1 oseba obolela, 1 umrla). — Terorizem žandarmerije po deželi. Agitacija zoper republikansko ustavo. V ljubljanski okolici, po Dolenjskem in tudi drugod nastopa žandarmerija zoper republikansko 11-stavo! Žendarmerija razširja vesti, da je kaz-njivo izražati se za republiko v Jugoslaviji ter da bo zaprt, kdor se izraža zoper monarhijo, kdor se drzne povedati, da bi ujedinjeni narod jugoslovanski nemara izhajal tudi brez dinastije. Najgorečnejši gredo celo tako daleč, da postavljajo v svoji domišljiji celo — vešala žalostnega spomina. Svojim somišljenikom sporočamo, da je tako vplivanje od strani žandar-inerije popolnoma nedopustno in da je razgo-varjanjc o naši definitivni ustavni obliki popolnoma svobodno. Vsak slučaj nedopustne laž-njive agitacije proti republikanski ustavi od strani orožništva naj se nam z navedbo prič takoj sporoči: Narodno vlado v Ljubljani oz. poverjenika za notranje zadeve pa vprašamo, če je bilo izdano na žandarmerijska poveljstva na de^li tozadevno kakšno službeno navodilo, ker se nam zdi sistematičnost te žandarmerij-ske agitacije zelo sumljiva. — Stavka v Trbovljah. V Trbovljah je izbruhnila nenadoma popolna stavka v pondeljek ob 2. popoldne. Vzrok stavki je neredno razdeljevanje živil in .deloma izzivalno obnašanje nekih krogov, kri bi stvari lahko odpomogli. Rudarji niso dobili bele moke, cene slanini so še vedno bile nad 50 K itd. Rudarji zahtevajo večjo racijo moke, znižanje živilskih cen in še nekaj drugih stvari. Včeraj je bila posebna dc-putacija pri Narodni vladi v Ljubljani in je zahtevala ureditev teh vprašanj. Nepremišljeno bi bilo v tem primeru očitati delavstvu boljševizem. O stavki priobčimo obširneje poročilo. — Vidirano legitimacijo po vojaški mednarodni policiji mora imeti vsakdo, ki prihaja ali odhaja iz okupiranega ozemlja Reke in okolice. — Cenzura za zagrebške liste. Italijani so uvedli na Reki cenzuro za vse zagrebške liste. — Vrednost krone v Švici. Minuli teden je imela naša krona v Švici vrednost 28 centimov. Tako nizke vrdnosti doslej še ni imela bivša avstrijska krona. Zadnje vesti. Oklic srbske socialstlčne stranke. Zagreb. 17. decembru. (Lj. k. u.) Srbska socialistična stranka objavlja svoj program, ki se izreka za vzpostavitev internacionale in za zagotovitev uspehov socialne revolucije. Stranka se izjavlja za jugoslovansko enotno državo in zahteva uveljavljenje sledečih zahtev: Odstranitev fevdalnih predpravic, konfiskacija vsega cerkvenega imetja, ločitev cerkve in države, splošna volilna pravica za oba spola na podlagi strogega proporca, sestavitev osrednje vlade in združitev Bul-garske z jugoslovanskim ozemljem. Masaryk v Rimu. Bern, 17. decembra. (Lj. k. u.) Davi je dospel Ma-saryk v Rim; na kolodvoru ga je sprejel italijanski kralj. Izkazali so mu vse njemu pristajajoče izredne časti. Masaryk je s svojim spremstvom kraljev gost. Protokol podaljšanega premirja. Pariz, 16. decembra. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča: Ob podaljšanju premirja v Trierju podpisani finančni protokol ima nastopno določbo: Nemčija ne sme s svojimi kovinami, ne z vrednostnimi papirji, ne s terjatvami v inozemstvu, ne z inozemskimi primičninami svojimi razpolagati, najsi bodo v rokah vlade ali v javnih blagajnicah, ali pri zasebnikih ali družbah, preden se ne domeni z zavezniki; 2. Nemčija mora z zavezniki ukreniti vse potrebno, da sc povrnejo interesentom v ozemlju, zasedenem po Nemcih, izgubljeni in ukradeni vrednostni papirji in zaplenjena posestva; 3. Nemčija se zaveže z gotovimi pogoji, da prebivalstvu Alzacije in Lotaringije ob plačilnem roku izplača terjatve in da ne bo temu prebivalstvu ovirala prostega razpolaganja s svojim imetjem v Nemčiji. Neodvisni socialisti ne smejo niti kot gostje na kongres. Berlin, 16. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poročajo vcčerniki, se jo ob dveh popoldne pomikal izprevod stavkajočih delavcev z Liebkncehtom in Rozo Luksem-burgovo na čelu z rdečimi zastavami proti poslanski zbornici. Množica je ogorčena vzklikala, ko je izvedela, da je kongres odklonil zahtevo odposlanstva demokratov, dovoliti Liebknechtu in Lukscnburgovi dostop k posvetovanjem. Neki govornik je izjavil, da bi utegnili sveti skleniti sklicanje narodne skupščine. Stvar prole-larijata je, da vočigled tej možnosti ukrene vse potrebno. Obračunih smo s knezi in potentati, premagali bodemo tudi narodno skupščino. Nato je govoril Lieb-knecht in zahteval razoroženje častnikov in generalov in ustvaritev rdeče garde. Pravo gnezdo protirevolucije jo vlada cntente: Scheidemanna in Haaseja. Sedaj je Nemčija kapitalistična republika. Ne smemo dopustiti ni-kako narodne skupščine, marveč le oblast delavskega in vojaškega sveta. Kongres mora podati ruskim bratom svojo bratsko roko. Končno je Liebknecht zahteval vesoljno revolucijo in združitev proletarijata vseh dežela. Od poslanske zbornice se je pomikal izprevod proti ruskemu poslaništvu v ulici Unter den Linden, kjer je Liebknecht v govoru zahteval, naj sc Rusi povabijo h konferenci svetov. Ostavka dra. Soha. Berlin, 17. decembra. (Lj. k. u.) Na današnji seji državne konference delavskih in vojaških svetov je bila sprejeta ostavka državnega tajnika dr. Solfa. Kautzky, ki mu je bila poverjena naloga, naj preišče akte zunanjega ministrstva, je poročal, da ni mogel najti nikakega sledu, da bi bil izginil kak akt. Rekel je, da rabimo najprej preliminarni in potem hitri definitivni mir. Predlog, naj se ponovno glasuje, ali je pripustiti Liebknechta in Rozo Luksenburgovo na mirovno konferenco s posvetovalnim glasom, je bil s pretežno večino odklonjen. Nadaljnja razprava se je odgodila na jutri. — Dr. Soli opravlja posle dalje do imenovanja naslednika. Izgredi v Draždanili. Berlin, 17. decembra. (Lj. k. u.) »Berliner Tage-blatt« poroča: V Draždanih je prišlo v nedeljo ponoči zopet do krvavih izgredov, ki so jih povzročili šparta-kovci. Oddanih je bilo tudi mnogo strelov. 9 oseb ie bilo ubitih. 40 težko ranjenih. Italijani se zanašajo na mirovno konierenco. C u r i h , 16. decembra. (Lj, k. u.) Italijanski senat ie sprejel proračun in se je nato odgodil. — V debati !«» izjavil ministrski predsednik Orlando, odgovarjajoč na različna vprašanja: Italija ne more demobilizirati, marveč mora radi težkoč, ki bodo sledile vojni, vzdrževati svoje čete. Kar se tiče italijanskih aspiracij, so podrejene vprašanjem splošnega značaja, katerih rešitev pri-stoja ‘edinole mirovni konferenci. Pri končni ureditvi vseh spornih vprašanj bodo merodajna Wilsonova načela, katerim ostane Italija zvesta, ministrski predsednik pa ne more reči, do katere meje. V praksi bi utegnila imeti Wilsonova načela ovire, ki bi zavlačevala uresničenje naših aspiracij. Oledc vprašanja vojnih odškodnin, ki jih izključuje predsednik Wilson, bo Italija zavzela isto stališče, kakor ostali zavezniki. Med aliiranci vlada popolna solidarnost, ki izvira ne samo iz pravice, za katero se bojujejo, marveč tudi iz skupnih izgub. V tej za nas odločilni uri, je končal Orlando, gojimo čut globokega zaupanja napram našim zaveznikom ter čut lojalnosti in prijateljstva. Dobro vemo, da se moremo opirati na obojestransko zaupanje in smo uverjeni, da bodemo srečno premagali vse težkočc. — Senat je nato soglasno sprejel resolucijo, v kateri izraža svoje zaupanje, da bodo italijanski delegati na mirovni konferenci delovali v duhu uresničenja naših duševnih in materijelnih aspiracij. Osemurni delavnik v Nemški Avstriji. Dunaj, 17. decembra. L(i. k. u.) Narodno gospodarski odsek je predlogo državnega sveta glede osemurnega dela v tovarniških obratih sprejel z izpremem-bo, da se uvede osemurni delavnik tudi za državne, deželne in občinske obrate in da jo dovoljeno mladostnim delavcem in ženskam v tovarniških obratih praznovati ob sobotah popoldne. Nato je bil sprejet tudi že svojc-dobno v poslanski zbornici obravnavani zakonski načrt glede ureditvo dela otrok in dela doma. Morilec portugalskega predsednika. Amsterdam, 17. decembra. (Lj. k. u.) Kakor doznavajo »Central News« iz Lizbone, so imenuje morilec predsednika Josepe Rodrigucz de Aro in jo po poklicu trgovski pomočnik. Izjavil je, da hoče imenovati tudi svoje sokrivce. Železničarska stavka na španskem. Madrid, 16. decembra. (Lj. k. u.) »Agcnce Ha-vas* poroča: Uslužbenci vseh železnic so začeli stavkati. Govori se. da se jim pridružijo delavci. Ameriški mirovni program. Berlin, 17. decembra. (Lj. k. u.) »Berliner Tagc-blatt« poroča iz Monakovcga o ameriškem mirovnem programu: Eifflov stolp razširja nastopno brzojavko: »Vsem! Državni tajnik za mornarico Daniels je izjavil v Baltimoru, da Amerika na mirovni konferenci ne bo zahtevala ne ozemlja, ne vojne odškodnine. Mali narodi morajo dobiti iste pravice kot veliki. Odstraniti je treba vse vzroke, ki bi utegnili imeti za posledico novo vojno. Zahtevali bodemo jamstva za svobodo in za zvezo narodov, ki bi imel moč, preprečiti vsa nasilstva.« \Vilson v Franciji. Pariz, 17. decembra. (Lj. k. u.) »Agcnce Havas« poroča: Predsednik VVilson in žena njegova sta se šla davi izprehajat v boulonjskem gaju in dalje do Versaillesa. Medpotoma so ju nekateri spoznali in ju pozdravili z iskrenimi vzkliki. Po povratku je šel predsednik VVilson s predsednikom Poincarejem in s spremstvom v svečanem izprevodu v Mestni dom. Množica je živahno pozdravljala oba predsednika. Cetc so izkazalo vojaške časti. Vojaške godbe so svirale amerikansko himno in inarzeljezo. Na Mestnem trgu je množica priredila predsedniku Wilsonu živahne ovacije. Neprenehoma pozdravljena sta vstopila oba predsednika v Mestni dom, okičen z zastavami. Ondi ju je sprejel predsednik mestnega sveta. VVilson je odgovoril na pozdravni govor predsednika Mestnega sveta:' »Amerikanski narod je bil tembolj ogorčen zaradi nepravičnosti to vojne, ker je vedel, kako so jih zakrivili. Ogromna širina oceana nas ni ovirala, preverili o nujnosti, udeležiti se vojne. Zedinjene države so so udeležile vojne, vedoč, kako globoks, rane so zadobila pravna načela, pa tudi ker so načela osrednjih držav užalila srca, kakor tudi moja pravna načela. Predsednik je' končal z izrazom veselja, da je mogel ugotoviti trdno zvezo mišljenja in idealov francoskega in velikega amerikanskega naroda.« Nato so odšli v arkadno dvorano, kjer je bil pripravljen zajtrk. Predsedniku VVilsonu so poklonili zlato kolajno, soprogi njegovi pa zlato brožo z diamanti. Predsednik se je vpisal v zlato knjigo. Na zahtevanje množice sta se pokazala VVilson in Pershing na balkonu. Pozdravili so ju z živahnimi ovacijami. Nato je obiskal predsednik VVilson predsednika Poincaroia v vojnem mnistrstvu. Mudil se je tam deset minut. Vozečega se so pozdravljali ves čas. Naposled jo VVilson sprejel Venizelosa. VVilson se oklepa Svojih 14 točk. Amsterdam, 17. decembra. (Lj. k. 11.) »Algc-mecn Handelbladu« poroča londonski dopisnik »Manchester Guardiana«, da je izvedel iz verodostojnega vira, da hoče predsednik VVilson s svojim potovanjem v Ev- ropo doseči mir v zmislu svojih 14 točk. VVilson ima pred očmi čast Amerike in svojo lastno dolžnost in ie pričel, da izvede svoj program, ako treba, tudi z najkrepkejšim pritiskom na zaveznike. Ameriško vojno brodovje so vrnilo v domovino. Amsterdam, 17. decembra. (Lj. k. u.) »Central Ne\vs« poročajo, da je ameriško vojno brodovje zapustilo angleško vodovje in se povrnilo v domovino. Peki v Ljubljani, pozor! V četrtek, dne 19. t. 111. Vas nujno poživljamo, da se udeležite sestanka, ki bo ob 2. popoldne v Šelenburgovi ulici štev. 6, II. nadstropje. 1 udi peki morajo zahtevati, kar jim gre, in ne smejo biti več mlačni. Umetnost in književnost. Gledališko društvo na Jesenicah. Na splošno željo sc v soboto dne 21. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne ponovi J. Špicarjeva jugoslovanska prispodoba »Damjanka«, ki je žela pri premjeri iti reprizi preteklo soboto in nedeljo velikanski uspeh. Domačine prosimo, da posetijo predstavo v soboto, da bo v nedeljo dosti prostora za tujce, na katere se bo pri nedeljski predstavi v prvi vrsti oziralo. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteliske tiskarne« v Ljubljani._ BBBSBBBBIBBfflBBaBBI ■ n ■ ■ najboljše kakovosti opet dobe n e v n i h n a h v zalogi tovarne čevljev listo. / v Ljubljani (Bregu). f Pismena naročila se vsled sedanjih razmer ne izvršujejo, ter se priporoča osebni nakup. ===== BBflflBBBBBBBflBBflBBl St. 16.810. Razglas. Na podlagi naredbe celokupne Narodne vlade z dne 6, decembra 1918, št. 180, ki daje občinam pravico, da. posezajo po stanovanjih »u ki je bila z naredbo poverjeništva za soci-jalno skrbstvo z dne 6. decembra 1918, št. 181, uveljavljena za občine; mesto ljubljansko, Moste, Vič in Zgornjo Šiško, katere občine tvorijo glede dvojnih stanovanj enoten stanovalni okoliš, sc odreja in razglaša sledeče: 1. Kdor ima v navedenih občinah kot enotnem stanovanjskem okolišu dvoje ah več stanovanj, mora to naznaniti vsaki občini, v kateri ima eno ali drugo teh stanovanj, vsa svoja stanovanja, in sicer tekom osmih dni po tem razglasu. To naznanilo mora obsegati; ime in stan imetnika stanovanja, ime in naslov hišnih lastnikov ali njih pooblaščencev, pri stanovanjih, oddanih v celoti ali delno v podnajem, pa še ime in stan dotičnega podnajemnika, nada-ljc označbo vsakega stanovanja, obseg (posa-mezne dele), najemnimo, odpovedno dobo in odpovedni rok; pri stanovanjih, oddanih v najem za določeno dobo, in pri tistih, ki so že odpovedana, pa izpovedbo, kdaj poteče najemno razmerje. Tako naznanilo morajo podati tudi svojci tistega, čegar je stanovanje, ako žive ž njim v skupnem gospodarstvu in imajo v občini ali v stanovalnem okolišu še posebej stanovanje. V naznanilu je povedati, katero stanovanje potrebuje naznunilee zase. Ce trdi, da potrebuje zase več nego eno stanovanje, mora to potrebo utemeljiti in navesti, katero stanovanje si izvoli. 2. V istem roku je naznaniti občinskemu uradu: a) vsa stanovanja, ki že vsaj štiri tedne služijo edinole za shrambo stvari, ali katero so sicer opremljena kot stanovanja, pa v resnici ne stanuje nihče v njih; b) vsa stanovanja, ki se redno uporabljajo le nerazmerno kratek čas v letu; c) vsa stanovanja s štirimi ali več stanoval-iiimi prostori, ako je teh število vsaj za dva večje nego število stanovalcev brez služabništva. V to število ni računati kuhinj, prednih, kopalnih in poselskih sob ter drugih stranskih prostorov, niti ue prostorov, v katerih stanujejo podnajemniki. Naznanilo pod a) in b) podati ima hišm lastnik, oziroma njegov pooblaščenec, nazna-■ nilo pod c) pa imetnik stanovanja. Naznanila pod 1 in 2 so kolka piosta. Kdor bi naznanil pod 1 in 2 ne podal pravočasno, u po politični oblasti (mestnemu magistratu kazil ji v z globo do 5009 kron ali z zaporom ao šestih tednov. Mestni magistrat ljubljanski, dne 13. decembra 1918. Vojna posojila mesto denarja v gotovini , . , -. kot ellkratno zavarovalnico za sklenjena življenska snreiema po izredno visoki kurzni vrednosti podpisana “"len se zavarovana svota v gotovini po preteku zavarovanja. Proti vplačilu zavarovalnine z vojnim posojilomi i jzpla5a sft takoj tu(U ce)a zavar0va»a glavnica v zavarovalne dobe za slučaj doživetja; v slučaju prej l-nne premije še toliko, kolikor jo ostalo neporabljnega. gotovini in vrhutega povrne družba od skupne vn p q ojjj0 kot enkratna hranilna vloga naloži pri družbi, ki Zavarovanje se pa tudi lahko sklene ja't0> 11 . u„0