Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 33 .
JOLIET, ILLINOIS, al. MARCA 1916
LETNIK XXY.
Sc
lovi nemški napadi pred Verdunom odbiti.
« prerokuje skorajšnji konec velike nemške ofenzive pred omenjeno francosko trdnjavo.
^trijci ujeli 449 laških vojakov. Ruski napadi odbiti.
i
UHl PORAŽENI PRI TOLMINU.
Berlin, 16. marca. (Brezžično v Say-— Iz Dunaja je danes dospelo 'j^eče dnevno poročilo avstro-ogr-*c(ta vojnega vodstva: 'Na anskem bojnem torišču na-*{iuje sovražnik svoje napade ob so-r1 fronti. Do ljutega boja iz bližine "Prišlo na Podgorskih višinah, kjer ' ie Italijanom posrečilo, prodreti v f' naših zakopov, a so bili po krva-spopadu od moža do moža zopet
V odseku južno od Sv. Martina po tfMirni topniški pripravi podjeti po-napad z močnimi sovražnimi udi popolnoma izpodletel. f'd to postojanko leži od bojev zadkih dni več nego 1,000 italijanskih
Topniški boji ob ostalih točkah. ."Na
drugih točkah soške fronte Prišlo do živahnih topniških bojev, ^fcrih so se udeleževali tudi mino-^Ulci.
Italijanske baterije so obstreljevale ,5l)j0 °isek ob Beli (Fellach) na koroški °nti in odsek pred Col di Lano. Sovražni zrakoplovci so spuščali °tnbe na Trst, ne da bi napravili ka-H škodo."
Lahi krvavo odbiti.
r°unaj, 17. marca. — Vojni urad je r0?! izdal sledeče poročilo o vojsko-proti Italijanom: ^alijanski napadi ob soški fronti Popustili v silnosti. Dva poskusa j Ročnih italijanskih oddelkih, pro-Proti naši postojanki pri Podgori, ^"aše baterije preprečile, italijanski napad proti severni re-hriba Sv. Mihaela je bil odbit s '^vimi izgubami za napadnike.
mnogih drugih točkah so bili ^"'ški dvoboji ponoči. Na koroški .'"ti se vrše topniški boji v odseku
^ Beli."
topniško streljanje na obeh straneh zelo silno.
"Severno od predmostja pri Tolminu smo zasedli sovražnikove postojanke ter ujeli 449 Italijanov, med njimi šestnajst častnikov, in uplenili tri strojne puške in en minomet."
Z balkanskega bojišča.
Berlin, 19. marca. (Čez London.) — j ^ Veliki glavni stan objavlja sledeče po- ! ročilo:
"Balkansko bojno torišče: Položaj je ostal vobče neizpremenjen. Ena na-1 ših zrakoplovnic je podjela v noči na 18. marca napad na zavezniško bro-dovje blizu Karaburuna, južno od Soluna."
s m*
ti
t
g*' ttl
111^
e
vin''

lil*
Laška ofenziva ustavljena.
17. marca. (Brezžično v Say-jle ) — V danes iz Dunaja dospelem . tynem poročilu avstro-ogrskega voj-J* vodstva je rečeno: (j,Pijansko bojišče: Ob soški fron-Je sovražnik ustavil svoje brczuspeš-napade. Tudi tekom zadnje ofen-J5 so ostale vse postojanke trdno v kali naših čet"
Lahom vzete postojanke. i«flin, 18. marca. (Brezžično v Say-— Avstro-ogrski vojni glavni ^na Dunaju objavlja danes slede-„j!nevno poročilo: ^ dolnji Soči so Italijani v bližini Jtoj* "apadli našo fronto s slabotnimi a so bili odbiti, bržko so pro-1naših pregraj. Topniško bom-jty .ar>je, razstreljevanje min in bo-lu *nie z ročnimi granatami sc je vrši-
jj.8 Povprečno silnostjo. V odsekih ^/Tolminu, Bovcu in ob Beli je bilo
Z ruskega bojišča.
Berlin, 16. marca. (Brezžično v Say-ville, N. Y.) — Iz Dunaja je danes dospelo sledeče dnevno poročilo avstro-ogrskega vojnega vodstva:
"Na ruskem bojnem torišču so bili odbiti silni, proti našemu predmostju pri Uszcieszku naperjeni napadi s težkimi izgubami za sovražnika."
Avstrijci odbili Ruse.
Berlin, 17. marca. (Brezžično v Say-ville, N. Y.) — Povečano delavnost na ruski fronti poroča včerajšnje avstrijsko uradno naznanilo, prejeto tukaj danes. Naznanilo se glasi:
"Na frontah armad generalov Pflan-zerja, Baltina in Boehm-Ermollija je topništvo na obeh straneh povečalo svojo delavnost. Ruski napadi severovzhodno od Kozlova ob Stripi so bili odbiti. Uspešni spopadi so bili izbojevani s patrolami. Zapadno od Tar-nopola so avstro-ogrske čete prodrle v prednje ruske postojanke ter ujele enega praporščaka in 67 vojakov, a uplenile eno strojno puško in štiri mi-nomete." _____ , . . .	...
Rusko uradno naznanilo.
Petrograd, 17. marca. — Danes je bilo izdano sledeče naznanilo:
"Naše topništvo je izdatno bombardiralo sovražne postojanke jugovzhodno od Ikskula in v soseščini Toms-dorffa. Pred Dvinskom so naši top-ničarji razkropili sovražno kolono na maršu jugozapadno od vasi Garbu-novke.
"V okrožju Dalsenskega otoka se je vršil ljut topniški dvoboj. Pod Dvinskom, v okrožju Iljuksta, vzhodno od ponieweške železnice, je sovražnik metal ročne granate, napolnjene z močno raznesno tvarino."
Berlin poroča ruski poraz.
Berlin, 19. marca. — Vojni urad je nocoj izdal sledeče poročilo o vojskovanju na vzhodni fronti:
"Pričakovani ruski napad na našo fronto med Drisvjatskiin jezerom in Postavji ter na obeh straneh Naroške-ga jezera se je začel z največjo silnostjo, ali sovražnik je bil povsod odbit z izredno težkimi izgubami. Pred našimi postojankami na obeh straneh Naroškega jezera smo našteli 9,270 mrtvih Rusov. Naše izgube so bile majhne.
"Južno od Wieczniewskega jezera narašča delavnost topništva."
Z zapadnega bojišča.
London, 16. marca. — Nemci so zopet podjeli močan napad danes popoldne proti francoskim postojankam pri Le Mort Homme (Mrtvega moža griču) pred Verdunom, ali uapadne čete so bile pognane nazaj v smeri gozda Corbcaux, kjer jim je osredotočeno streljanje francoskih topov prizadelo težkih izgub, kakor poroča nocoj izdano uradno naznanilo francoskega vojnega urada.
Nobenega pehotnega napada ni bilo danes na desnem bregu reke Meuse.
Nemci krvavo odbiti.
Ranejša poročila pravijo, da je smrtonosno streljanje francoskega topništva na Mrtvega moža griču razbilo v kose dva nemška polka, ki sta poskušala obkoliti Bethincourt, in zaustavilo nemško ofenzivo zapadno od reke Meuse.
Nemci so izgubili več nego 2,000 mož v spopadu, ki je trajal samo nekaj ur. Francozi so z bajonetnimi napadi pognali ostanke napadnih čet nazaj v njihove zakope.
Brzojavke iz Pariza naznanjajo, da so bili Francozi napadniki v več vročih praskah okrog vasi Vaux in trdnjavice Vaux, vzhodno od reke Meuse.
General Pershing daleč onostran mehiške meje.
Voditelj ameriškega ekspedicijskega voja baje že izvedel, kje se skriva razbojnik Villa.
0 NOVIH IZGREDIH POROČAJO.
Morrnonce v Durbanu in Casas Gran-des rešili ameriški konjiki.
Francozi zaustavili pet napadov.
London, 17. marca. — Nemci sp snoči zopet naperjali svoje napade na Verdun vzhodno od reke Meuse in poskušali prodreti skozi francoske linije blizu vasi Vaux.
Pariz poroča, da je bilo podjetih pet odločnih napadov proti tej postojanki. Dva sta bila naperjena proti vasi Vaux, dva proti bregom držečim do trdnjavice in peti jugovzhodno od vasi. Vsi so izpodleteli z ogromnimi izgubami, poroča Pariz.
Francozi, poroča Berlin, so bili odbiti snoči v dveh odločnih protinapadih proti "Mrtvega moža griču", zapadno od reke Meuse. Porebrje griča je potrošeno s trupli tisočerih nemških in francoskih mrtvecev, padlih v treh dneh ljutega bojevanja. Visoka planota je zaslužila svoje zloglasno ime, v tem se ujemajo današnje brzojavke iz Pariza in Berlina. Pokolju na severnem slemenu, kjer so se ustanovile šlezijske čete, ni bilo enakega izza obupnega bojevanja okrog Douaumonta in Vauxa.
Silnost napadov popušča.
London, 18. marca. — Znatno popuščanje v silnosti nemških napadov o-krog Verduna je prepričalo francoske vojaške kritike, da misli prestolonaslednik opustiti ofenzivo.
To prepričanje izražajo današnje brzojavke iz Pariza. V zvezi ž njimi je namig, da bo nemškemu porazu pri Verdunu sledila v kratkem velika francoska ofenziva.
Nemci zopet zaustavljeni
London, 19. marca. — Nemške čete pred Verdunom so včeraj obnovile svoje bojevanje severovzhodno od trdnjave in podjele napad proti francoski fronti nasproti vasi Vaux in Domlou. Napad je bil brezuspešen, poroča Pariz, ker je bil zaustavljen po francoskem streljanju. Danes je bojevanje zopet oslabelo.
Berlin poroča uspešen napad proti angleškim linijam severovzhodno od Vermelicsa, v katerem so Nemci zopet pridobili ozemlje, izgubljeno v minskem bojevanju dne 2. marca.
Nadalje poroča Berlin, da so bili pred Verdunom francoski poskusi "prati Le Mort Homme in vzhodno od istega" zaustavljeni.
El Paso, Tex., 16. marca. — Po najzanesljivejših poročilih, ki jih je bilo tu dobiti, se bližata 7. in 10. konjiški polk, ki sta prekoračila mejo iz Cul-bertsonovega raneha, v nasilnih marših ozemlju pred Casas Grandes, kjer se skriva Villa. Prejkone bosta prva, ki trčita vkup s sovražnikom.
Mormonci vodijo zasledovalce.
Cl -ni ameriških mormonskih kolonij v Dublanu.in Moralesu služijo konji-kom, opremljenim le z najpotrebnejšo potno prtljago, kot voditelji skozi za-puš š; no mehiško Sierro. Od svojega odj< -'.dišča bi imela polka do Casas Gra .des prejezditi razdaljo 85 milj. Ker sta odjezdila včeraj zarana, ni izključeno, da prideta jutri v dotiko z Villcvo zadnjo stražo, če se Villa namerava postaviti v bran.
Ugodne vremenske razmere.
Ameriški pogon se je začel ob najlepši vremenski priliki. Nastopa vroče letne dobe je pričakovati šele v štirih do šestih tednih in dotlej tudi preskrba vode ne bo težavna. Noči so jasne in mesečne.
P. H. Hurst, sin tukajšnjega mormonskega škofa, je donesel danes vest, da sta omenjeni mormonski koloniji s svojimi kakimi 500 ameriškimi naseljenci ostali doslej nenadlegovani ir.vy-'.va tjjuno varnost pač ui več bati. G. Hurst je donesel tudi poročil vojaške vrednosti, ki so bila takoj predložena generalu Funstonu.
Villa beži pred zasledovalci
Washington, D. C., 17. marca. — Kakor je razvidno iz poročil, dospelih v vojni urad brezžičnim in, navadnim brzojavnim potom do pozno danes popoldne, še ni glavna moč ameriškega ekspedicijskega voja nikjer trčila vkup s sovražnikom. Iz tega sklepajo, da poskuša Villa svojim zasledovalcem uteči, in da je skrajno dvomno, ali se sploh postavi v bran. Če to vendar stori, potem se utegne kampanja naglo razviti v guerilno ali razkropljeno vojsko, v kateri bi zasledovancu njegovo natančno poznanje ozemlja moralo brez dvpma koristiti.
Niso streljali u zasede.
Poročilo, da so mehikanski rovarji iz zasede streljali na ameriške prednje straže, in da je bilo več konjikov u-
lot,,. .
■ "T American Prem Association.
VOJAKI SE UČIJO STRELJATI IN DRUGIH VOJNIH UMETNOSTI.
^jiakj Stuyvesantove srednje šole (high school) v mestu New Yorku in stotnik Albert T. Rich od armade 'h Držav pri pouku o ravnanju z navadno vojno puško. To so praktične vaje za pripravljenost (prepared-
smrčenih ali ranjenih, ni bilo potrjeno, kolikor je mogel izvedeti vojni urad.
Na površju.
V notranjosti Mehike je vobče baje mir, kakor je slišal tekom dne tudi državni urad. Nasproti pa je naznanil general Funston, da položaj na nekaterih mejnih točkah ni popolnoma zadovoljiv, ker da se kaže mehikansko mejno prebivavstvo precej razburjeno. Tudi poročila iz Tampika in Torreona so vzbudila bojazen. Zlasti v Tampi-ku in sosednh petrolejskih čistilnicah je položaj baje z nevarnostjo preteč, čeprav doslej ni prišlo do izgredov. Vedenja vojaških oblastev v tem o-zernlju se nikakor ne more označiti kot prijazno Američanom.
Devetsto mormoncev rešenih.
Washington, D. C., 18. marca. — A-meriške čete so rešile 900 ogroženih mormoncev — 400 v Durbanu in 500 v Casas Grandes — ter nadalje zasledo vale Villo, ki baje izkuša priti v zvezo z Zapato. Druga poročila naznanjajo, da se misli Villa zateči v hribe in ro-gati vpadnikom.
Brigadni general John J. Pershing je prejel iz Washingtona naročilo, naj se požuri ujeti Villo, kajti bati se je splošnega mehikanskega upora proti vsem Američanom.
Pershing 110 milj onostran meje.
Z ameriško armado, 18. marca, brez žično v Columbus, N. M., 19. marca.— Ko je premarširala 110 milj v 42. urah, je ameriška kaznovalna ekspedicija prejela danes obvestilo, ki se očividno tiče okraja, v katerem se nahaja Villa. Nocoj se je pričelo razporejanje čet v svrho, da zasledovanca ulovijo. Med tem pa Villa nadaljuje, kakor je tudi naznanjeno, svoje izgrede, naperjene proti ameriškim državljanom. Rečeno je, da je med svojim umikanjem v gorovje napadal ameriške kolonije in usmrtil več prebivavcev.
General .Pershing je na 110 milj dolgem maršu osebno vodil izključno iz konjikov obstoječi leteči oddelek ameriškega ekspedicijskega voja. Ameriške čete se počutijo izvrstno, čeprav primanjkuje vode.
Villa na begu.
El Paso, Tex., 19. marca. — Po brzojavki, ki jo je prejel Carranzov poveljnik v Juarezu, general Gavira, je dospel Villa v kraj Babitora v okrožju Guerrera ob jezeru istega imena. Prisiljen je bil, je rečeno, trideset svojih ranjencev zapustiti v E1 Vallu.
Villa je pač pobegnil, da se izogne boju s Carranzovimi četami pod polkovnikom Cano. Med 30. ranjenci, ki so morali ostati v E1 Vallu, se baje nahaja tudi Pablo Lopez, eden najod-ličnejših podvoditeljev Villovih. Po napadu na Columbus je bilo rečeno, kakor znano, da je bil Lopez tam u-streljen. Pozneje pa je bilo dognano, da ustrcljenec ni bil Lopez, ampak neki drugi častnik, ki je imel samo Lo-pezove papirje pri sebi.
Kardinal Gotti umrl.
Rim, 19. marca. — Kardinal Jerome Gotti, prefekt propagande, je danes, umrl.
Kardinal Gotti je bil rojen leta 1834. v Genovi in povišan v kardinala 1. 1895. Boloval je dlje časa.
Urad prefekta propagande je eden najvplivnejših v katoliški Cerkvi.
Dr. Liebknecht in sarajevski umor.
London, 17. marca. — Hrupni prizori so bili med včerajšnjo sejo nem-šškega državnega zbora, pravi kodanj-ska brzojavka na Exchange Telegraph Co. Razburjenost je povzročil govor, ki ga je imel dr. Kari Liebknecht, socialist, ki je baje rekel, da je bil zahrbtni umor avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu smatran v mnogih krogih na Nemškem za "dar božji".
Zbornični predsednik je drja. Lieb-kneehta trikrat poklical k redu, pravi brzojavka, in seja je bila zaključena prezgodaj, ker so odšli vsi člani, iz-vzemši socialiste.
Inostrance silijo v vojsko.
London, 16. marca. — Amsterdamska brzojavka na Exchange Telegraph Co. pravi, da je bilo občinskim obla-stvom v Nemčiji naročeno, popisati vse nevtralne inostrance, ki so naseljeni v Nemčiji nad pet let.
Vsi moški inostranci, ki so živeli nad pet let v Nemčiji, se imajo smatrati za Nemce in so zato podvrženi vojaški službi.
Ti moški bodo vzeti v armado, a ne bodo odposlani na fronto, nego zaposleni v uradih, da tako nadomestijo čmovojnike, kateri odrinejo potem na fronto. Pravijo, da je kakih 30,000 ino-strancev vojaške starosti v Nemčiji.
Ruske priprave za pomladansko vojsko.
"Stampi" poroča njen petrograjski dopisnik: V Rusiji z vsemi silami izde-ljujejo municijo. Samo v moskovskem okraju je bilo do konca 1. 1915. izdelanih 500,000 topovskih krogelj. V Po-doliji je samo v eni tvornici zaposlenih 4000 delavcev. Manjka pa še pušk. Za prvo bojno črto je poldrug milijon Iz-vežbanih vojakov brez pušk. Do spomladi bo izvežbana še nadaljna armada, ki bo štela milijon mož. Za splošno ofenzivo manjka Rusom topov.
General Gallieni odstopil.
Pariz, 16. marca. — General Joseph Simeon Gallieni, vojni minister, (je odstopil zaradi slabega zdravja, in general Charles Rogue je bil imenovan njegovim naslednikom.
General Gallieni, čigar ime bo vedno združeno z otetbo Pariza v septembru 1914, je bil rojen v St. Beatu, v Haute Garronne, dne 24. apr. 1849. Odgojen je bil v vojaški šoli St. Cyr in je med vojno 1. 1870. služil kot poročnik. Potem je služil v kolonijah. Od 1896 do 1905 je bil general-guverner otoka Madagascar. Potem je bil vojni minister in med sedanjo vojno imenovan vojaškim guvernerjem pariškim in vrhovnim poveljnikom pariške armade.
General Gallieni ni le učen vojak, ampak tudi znanstvenik v širjem zmi-slu. Kot popotnik je posebno odličen ter je član mnogih zemljepisnih in znanstvenih društev.
Admiral von Tirpitz odstopil.
Berlin, 16. marca. — Uradno naznanjajo danes, da je veliki admiral von Tirpitz odstopil. Pravijo, da je admiral von Capelle izbran za naslednika.
Pamik zadel ob mino.
London, 16. marca. — Holandski potniški parnik "Tubantia" se je potopil na vožnji iz Amsterdama v Rio Plata. Nesreča se je pripetila dve milji vzhodno od Noordhindera.
Prva poročila so javljala, da je bila ladja torpedirana, a poznejše brzojavke naznanjajo, da je ladja zadela ob mino.
Vsi potniki so bili rešeni v čolnih. Nobenega Američana ni bilo na krovu. "Tubantia" je 15,000 ton velika.
Holandija razgorčena.
London, 17. marca. — Potop parnika "Tubantia", enega najlepših holand-skih parnikov, je razburil deželo. Vse kaže, da je obžalovati nekaj človeških žrtev. Parnik je predstavljal vrednost $1,600,000 in je bil zavarovan za $1,240, 000, kar pomeni izgubo dragocenega naklada, ki se ne da lahko nadomestiti.
Amsterdam, 17. marca. <— Glede potopa parnika "Tubantia" pravi "N^ieuve Courant":
"Ali je potop parnika pozdrav v slovo od velikega admirala von Tirpitza na prijateljsko Holandijo? Nemčija bi se morala sramovati nad tem novim dokazom, da njeno admiralstvo ne more primerno nadzirati poveljnikov svojih podmorskih čolnov. Nevtralne trgovinske ladje potapljajo in so grajani in kaznovani, a ob prvi priložnosti se ne brigajo za odredbe svoje vlade in za obljube, in zopet streljajo na slepo."
Nič manj odločno ne piše "Nieuve Rotterdamsche Courant", ki izjavlja, da je vseeno, ali je "Tubantia" bila torpedirana, ali je zadela ob mino. Dežela zahteva, da se kaj takega več ne primeri.
Zarota zoper Ferdinanda.
Rim, 17. marca. — Poročilo je dospelo semkaj, da je bila odkrita zarota, zavratno umoriti bolgarsko kraljevsko rodbino. Bombe so bile najdene pod kraljevsko palačo v Sofiji. Mnogi so bili prijeti vsled odkritja.
Vojaškega upora se boje v bolgar skih uradnih krogih, pravijo, ker so se častniki in vojaki v armadi naveličali vojne. Znano ni, ali je kaka zveza med nemirom v armadi in zaroto, zahrbtno umoriti kraljevsko rodbino.
Koliko gledališč je v Italiji?
Iz zanimive tozadevne razprave grofa Grabinskega posnemamo, da je v Italiji sedaj 1517 gledališč. V Italiji ni mesta brez gledališča, celo Arzone v bergamaškem okraju, ki je gnezdo s 450 prebivalci, pa ima svoje gledališče. Camponogona na Beneškem ima 350 prebivalcev pa ima Garibaldijevo gledališče, kjer se igra, pleše in poje. Največje gledališče je v Milanu, po imenu Šcala; gre v njega 3500 oseb. Sila mnogo gledališč nosi ime katerega slavnega politika ali glasbenika: najpogostejša so Garibaldi, Verdi, Viktor Emanuel, Umberto in Rossi gledališča.
VAŽNO!
Mi garantiramo vsako pošiljatev^ da
denar ne bo izgubljen. Ko smo prepričani, da in bil izplačan, denar vrnemo.
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem aH ekspres Money Ordcr-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
Danes pošljemo v staro domovino:
Za
80c.. " 1.50.. " 2.15.. " 2 80.. " 3 50.. " 4.15.. " 4.85.. " 5.50.. " 6.20.. " 6.85.. " 7.55.. " 8.20.. " 8.90.. " 9.55.. " 10.25.. " 10.90.. " 11.60.. " 12.25.. " 12.85..
5	kron
10	"
15	"
20	"
25	"
30	" '
35	"
40	"
45	"
50	"
55	"
60	"
65	"
70	"
75	"
80	" 85
90	"
95	"
Za
13.40.. 100
14.80.. 110	kron
16.15.. 120	"
17.50.. 130	"
18.85.. 140	"
20.20.. 150	"
21.55..160	"
22.90.. 170	"
24.25.. 180	"
25.60.. 190	"
26.80.. 200	"
33.65.. 250	"
40.40.. 300	"
47.10.. 350	"
53.75.. 400	"
60.50.. 450	"
67.25.. 500	"
80.50.. 600	"
94.00.. 700	"
107.25.. 800	"
131.00.1000	"
Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam prihranimo denar. Pošiljatve in pisma naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
ivi iLKi A. AW SKI Sl^OViilMISC. ZI7MAKCS 1916.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St, Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$300
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........
PLAČUJE SE VNAPREJ.
se
Dopisi in denarne pošiljatve naj pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.

Joliet, 111., 20. marca. — Štirideset-urna pobožnost v čast Presv. Rešnje-tnu Telesu se je pričela včeraj zjutraj, na praznik Sv. Jožefa, patrona naše cerkve, prav slovesno ob najštevilnejši udeležbi vernega občinstva. Sklep po-božnosti bo jutri s slovesno procesijo.
—	Spominska dneva. Prihodnji petek, dne 24. marca, preteče pet let, odkar smo prejeli naslednjo žalostno brzojavko: "Ljubljana, 24. marca 1911. Father Susteršič umrl davi. Škof Sta-riha." Pet let preteče v petek, odkar je umrl ustanovitelj slovenske župnije Sv. Jožefa v Jolietu, soustanovnik K. S. K. Jednote in dolgoletni urednik Amer. Slovenca. Njegovemu spominu slava! — lil včeraj, dne 19. marca, pa je obhajal svoj god in 83. obletnico svojega rojstva Rt. Rev. Jos. F. Buli, monsignor in zlatomašnik, ki je z ustanovitvijo Ani. Slovenca in K. S. K. Jednote v najožji zvezi. Njegove velike zasluge za naš narod so zapisane v zgodovini amerikanskih Slovencev z zlatimi črkami. Preč. gospodu kličemo: Na mnoga leta!
—	Pogreb. G. George Rogina, 103'/i Indiana St., ki je umrl dne 15. t. m. v 61. letu svoje starosti, je bil pokopan na slovenskem pokopališču v soboto dopoldne. Pogrebnega izprevoda od hiše žalosti v cerkev in na pokopališče, pod vodstvom pogrebne tvrdke A. Ne-manich & Sin, se je udeležilo v prav obilnem številu društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. in mnogobrojno zastopstvo društva sv. Družine št. 1 D. S. D., katerih član je bil pokojnik. Poleg teh so izkazali rajniku zadnjo čast mnogi njegovi prijatelji in znanci, ki so spremili krsto do groba v številnih vozovih. Sest vencev, dva križa iz rož in mnogo velikih šopkov jt? bilo položenih na krsto. Črno sv. mašo z leviti v slovenski cerkvi je daroval g. župnik, Rev. John Plevnik, ob asistenci g. kaplana, Rev. Johna Plaznika, in hrvatskega gospoda, ki nadomešča Rev. G. Violiča, hrvatskega župnika, ki je pred kratkim odpotoval na jug iskat zdravja. Cerkveni pevci so zapeli med drugim tudi "Blagor mu". — Pokojni George Rogina je bil rojen v Velikem Narajcu št. 19 na Belokranjskem dne 11. januarja 1856. V Ameriko je prišel pred 32. leti in sicer naravnost v Joliet, kamor je čez devet mesecev prišla za njim tudi njegova žena Katarina roj. Klobučar iz Čreš-njevca. Tu je ostal ves čas do sypje smrti. 2e pred 25. leti si je kupil svojo hišo (103'A Indiana St.). Bil je član omenjenih društev Vit. sv. Jurija in sv. Družine izza ustanovitve istih.
Poleg soproge žaluje za njim osmero otrok, trije sinovi (John, Joseph in Matt) in pet hčera (Katarina, May, Julia, Barbara in Henrietta); najstarejši sin John je oženjen in najstarejša hči Katarina je omožena Zadel; razun teh zapušča nekaj vnukov in drugih sorodnikov. Naše najiskrenejše soža-lje vsem sorodnikom, a pokojniku svetila večna luč nad zvezdami!
—	Društvo sv. Družine št. 1 D. S. D. je dedičem po pokojnem g. George Rogini takoj izplačalo posmrtnino v znesku $250.00.
—	Neki Fr. Sepich je osrečil Glas Svobode z dopisom iz Jolieta, v katerem se milo pritožuje nad trdosrčno-stjo jolietskih gg. saloonarjev, ki ne marajo za neko njegovo napredno društvo in neke napredne časopise, ki so g. Sepichu popolnoma zmešali pejem o pravi naprednosti. Naši gg. saloo-narji so prepametni, da bi jih kak Sepich ulovil na svoje limanice, ki jih dobiva iz tabora chicaških rdečkarjev in svobodomiselnih prekucuhov.
—	G. Stjepan Pomljenovič, zastopnik Hrvatske Zastave, chicaškega dnevnika, se je mudil v soboto v Jolietu, kjer si je ogledal tudi tiskarno A. S.
—	Dr. Martin J. Ivec je hud na A S., prejkone zato, ker mu je delal zadnji leta in leta brezplačno reklamo.
—	V bližnjem Rockdalu se že pripravljajo na aldermanske volitve, ki bodo dne 18. aprila. Volilna kampanja obeta biti vroča. Republikanska stranka misli napeti vso svojo moč, da izpodrine in porazi vladajočo stranko, zvano Citizens party, ki je po mnenju republikancev pokazala, da zna izvrstno spletkariti, a slabo gospodariti.
Calumet, Mich., 14. marca. — Sneg imajo letos nekje gori jako poceni; da-si ga imamo tu na Calumetu že čez dva metra visoko, nam ga še vedno pošiljajo. Tudi tu bi bilo potreba zračnih dihal, če hoče človek držati pravilno delovanje pljuč; sicer s tem ne mislim, da bi z imenovanimi dihali pihali v pljuča, ampak "ven"; kajti pihanje notri napravi še večje hropenje, ravno tako kot če bi začeli s takimi dihali braniti razširjanju plamena v kaki votlini, pri čemer bi dajali le več duška plamenu; če pa votlino dobro na vrhu cementiramo, se klijoča tvarina zaduši in pljučnica izgine.
Enako se da primerjati požar v rudniku. Vzemimo si, da gori v sredini šefta" (kakor smo ga tu imeli pred dvema mesecema), kaj bi tu pomagala dihala? Cementiralo se je in čas je pogasil klitje plamena, kateri ni dobival zraka. Seveda, če gori kje v Minnesota kjer imajo rudniki 300 čevljev globočine, tam bi zadostovala mala brizgalnica, kakor o suši za močenje gredic. Ali tu imamo globočino 8,000 čevljev.
Najtežje je poročati novice, ker jih človek ne more ukrojiti vsem po volji. Vseeno pa ne zamolčim, da bode tudi tu na Calumetu eden slovenski kandidat, Mike Junič. Kandidiral bode za zakladnika (treasurer). Torej ima vsaki zavedni Slovenec ob prihodnji vo-litvi priložnost, oddati glas Slovencu. Saj tu je več sposobnih mož, kateri bi že v tem oziru lahko napredovali. Toda kaj hočemo: svet se peha in peha za bore cent in osebnost, narodnost pa spi in spi. Kako bi potem vedeli rešc-ati točke, katere vam niso znane? Če pa se povspete nekoliko vmes (med mestni odbor, mislim), se bodete seznanili z raznimi industrijami in šele potem bodete vedeli tivaževati fakt produkcije in drugo. Torej volili bo-demo Slovenca!	Gršič.
gospoda župnika Johna Trobeča ter jim gre vsa čast za njih trud in napredek. Voščimo našemu častitljivemu zlatomašniku še mnogo zdravih let med nami živeti, po smrti pa se v nebesih veseliti.
Zdaj pa še en lep pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam in tega slovenskega lista uredniku pa želim mnogo uspeha.	John Poglajen.
Od nekod. — Gospod urednik "A. S."! V zadnji štev. "Glasila K. S. K. J." sem bral neko "godljo" dr. Iveca iz Jolieta.
V začetku na vse pretege hvali napredovanje amer. Slovencev v zadnjih 30. letih. Omenja, kako se naše naselbine večajo in lepšajo; kako se zanimamo za državljanstvo in pravice; kako složno napredujemo itd., itd. Proti koncu pa hvali Nemce, Švede in druge narode. Nazadnje pa zaključi s sramotenjem našega naroda v Ame-
I
IZZA LAŠKE FRONTE.
Š. v mesecu februarju 1916.
Zdi se mi kot sanje, ako poletim nazaj v majeve in junijeve dneve preteklega leta, ko smo gledali nešteto gorje beguncev, ki so zapuščali domačo grudo, samo, da rešijo golo življenje pred verolomnim Lahom. — Sanje se mi zde, ako se sedaj po devetih mesecih vojske z Lahom neposredno za bojno črto otvarjajo ljudske šole.
Precenjevalo se je moč italijanske vojske, zato je marsikdo zapustil dom brez pravega vzroka, ko bi lahko živel še sedaj pri starem ognjišču. — Ljudstvo pa, ki je ostalo doma, se je polagoma privadilo grmenju topov in strahu laške ofenzive, kaj pa, ako ne bi šli mi od tod? S čim bomo tolažili svoje lačne želodce, ako ne bomo nič delali, ampak vedno mislili na to, kedaj nas Lahi preženejo. — In kmet, sicer redek, je vzel svoj pikon ter šel kopat, koso, ter šel kosit, oralo ter začel ora-
nki in s svojo budalostno logiko po-' ti. Ljudje so začeli delati ter v tem dere vse, kar je nakopičil v začetku, pozabili, da živimo v dosegu sovražnih ko piše: "Kaj pa imamo mi? — Do topovskih krogel. Počasi se je vračalo sedaj še ničesar; to pa je zato ker ni normalno življenje. Delo poljsko je prave sloge med nami." S tem je on napredovalo, cerkveno življenje po navadi, le pomanjkanje rednega šolskega
Moon Run, Pa., 16. marca. —• Dragi Amer. Slovenec! Odstopi mi nekoliko prostora za te vrstice. Redkokdaj se kaj čuje iz naše naselbine, zato sem se jaz namenil pisati. Mraza imamo dosti, pa pregovor pravi: "Marec, če ne vije z glavo, pa z repom." Delavske razmere so take: dela se vsaki dan, samo zasluži se malo, in draginja je velika.
Dne 8. marca bi se bila zgodila kmalu velika nesreča. Neža Rozman je šla z dvema malima otrokoma v drugo hišo, večjega, 4 leta starega fanta je pa notri zaprla. In preblizu peči je pustila otročjo blazino, ki se je užga-la Ogenj je zapazila njena soseda, angleška žena, ki je šla hitro na drugo stran in je vrata razbila. Fantiča je dobila na stolu, pa že čisto omotene-ga od dima. Rekla je: "Ko bi ne bilo 10 minut nobenega, pa bi se bil zadušil." Potem je še druge Angležinje poklicala, da so ogenj pogasile. Tako bi- se bili kmalu dve nesreči ob enem pripetili. Vsaka ženska ima dosti dela doma, če ga hoče imeti; katera ga pa nima, je pa tudi lepše, da pazi na svoje otroke, kakor pa da hodi po hišah ljudi obirat.	Naročnik.
St. Stephen, Minn., 14. marca. — Cenjeni mi A. S.! Natisni teh par vrstic. Starka zima se še zmeraj drži in jc še dosti snega, da se še zmeraj lahko vozi s sanmi. — Predpust je tudi minul, pa nobenega ženitovanja ni bilo. — G. Jožef Justin in Jurij Kocjan-čič sta prodala v Willardu prodajalno; Jožef Justin se je že povrnil nazaj na Brockway, žena njegova in Juri Koc-jančič se pa čez par tednov povrneta.
V nedeljo 12. marca so imeli v Sv. Štefana cerkvi sprejem možje in fantje društva Imena Jezusovega v imenu častitega gospoda škofa in navzočega
zatrdil, da mi amer. Slovenci nimamo ničesar in da nismo nič vredni. Da nimamo svojih društev, jednot, družb ali zvez; da nimamo nobene svoje cerkve, nobene šole, nobenega časnika, nobene trgovine ali podjetja in nobenega rojaka ali rojakinje v celi Ameriki, ki bi bil količkaj napred.oval ali storil za napredek. Vse, kar imamo in posedujemo, je pri njem ena ničla, pa še precej majhna, da je on v svoji nevednosti še opaziti ne zamore.
Resnica pa je, da imamo .amer. Slovenci, če se upošteva naše številce in kako smo raztreseni po vseh krajih in mestih, primeroma z drugimi narodi, že jako veliko. Celo tujcem je poznana naša žilavost, marljivost in podjetnost.
Lahko dokažemo, da imamo na tisoče napredujočih podpornih društev; več jednot, družb in zvez; imamo mnogo krasnih cerkva in šol; imamo cel ducat časnikov (in skoro toliko strank); imamo v vsaki naselbini po več cvetočih trgovin in podjetij; imamo na tisoče uglednih rojakov m rojakinj, ki so čislani in spoštovani tako od tujcev, kakor od domačih rojakov.
Morda je dr. Ivec vendar kdaj slišal ali čital o naših škofih Baragi, Mraku, Vertinu, Trobcu, Starihi ali o opatu Ločnikarju; o monsig. Buhu ali Plutu, in o stoterih slov. duhovnikih v Ameriki, ki so delovali in še delujejo v Vinogradu Gospodovem za vero in narod.
Poleg duhovskih imamo in smo ime-več državnih dostojanstvenikov, istotako mestnih, okrajnih in občinskih zastopnikov. Hon. Jos. Krakar iz Minnesote je menda bil senator in Hon. John Koshir je bil državni poslanec v Wyomingu. Mnogo je Sc'-WeSt in občin, kjer so naši rojaki župani, aldermani, supervisorji in dr.
Imamo tudi več umetnikov, pisate ljev, pesnikov, sodnikov, odvetnikov, zdravnikov, farmarjev, trgovcev, bankirjev, tovarnarjev in mnogih drugih Morda jc tudi dr. Ivec kdaj slišal o Goršetu, ki je svojčas lastoval zemljo, kjer zdaj stoji Union Depot v Chicagi; morda mu jc kaj znana Jos. Turk Manufacturing Co. v Bradley, 111., ali pa g. Peter Rupe, milijonar na sever nem polutoku, g. Petric, pivovarnar v Rockford, 111. in še mnogi drugi naši veljaki.
Odkar je začel izhajati prvi slov list "Amer. Slovenec" in odkar se je ustanovila prva slov. podporna orga nizacija K. S. K. J., smo Slovenci v Ameriki jako veliko dosegli.
Če bi na primer vsi Slovenci v Ame riki stanovali v enem mestu, bi isto štelo nekaj nad 100,000 duš. In ako bi to naše mesto imelo toliko krasnih cerkva in šol, toliko velikih društev, jednot, družb in zvez, časnikov, trgovin in raznih drugih podjetij; če bi imeli toliko duhovnih in državnih dostojanstvenikov, pisateljev, pesnikov, umetnikov, sodnikov, odvetnikov, zdravnikov, bankirjev, milijonarjev, kapitalistov in drugih, bi tako mesto gotovo imelo svojo univerzo in profesorje, svojo javno knjižnico, sirotišnico, zavetišče in mnoge druge javne naprave, katere dandanes naš narod v Ameriki pomaga vzdrževati z davki od svojih posestev. Ali bi potem kdo za-mogel takemu mestu predbacivati, da je nazadnjaško in da ničesar nima? Niti Rockefcllerja ne Carnegija bi ne rabili prositi pomoči, ker bi vse sami vzdrževali. In to bi bilo mesto drugače bolj napredno, kakor so dandanes mesta enake velikosti kateregakoli naroda. Lahko bi se razkoračili in na prsa udarjali: Pa naj kdo pove, kje sc enaki nam dobe!
Kljub vsemu našemu napredku, trudu in prizadevanju tekom našega obstanka v Ameriki, se najde med nami oseba, katera našemu narodu javno o-čita, da nismo še ničesar storili, da ničesar nimamo in da nismo nič vredni. Kakor je znano, je ravno dr. Ivec dosegel svoj cilj s pomočjo sorojakov in je že marsikateri slovenski dolar spravil v svoj žep, tako od naših organizacij, kakor od posameznikov; in tak človek se drzne našemu narodu kaj očitati.
S tem bodi dr. Ivccu pojasnjeno, da od take ničle, kakoršno se on slovenskemu narodu v Ameriki predstavlja v tem slučaju, se naš narod ne pusti zaničevati. Pa tudi si naj zapomni, da je on še preneroden, da bi našemu narodu v Ameriki kaj očital.
Rodoljub.
pouka nam je kalilo zavest, da nismo še varni pred laškim predorom. — Toda nekega lepega dne prisopiha na va ški trg avtomobil in iz njega stopi eks celenca, poveljnik jako važnega in slavnega odseka v kraški fronti. — Po običajnem pozdravu vpraša ekscelenca, kako je s šolo. — "Zaradi bližine fron te in ker vojaštvo vedno zasede šolsko poslopje, ne moremo imeti šolskega pouka." — "Bližina fronte in njena nevarnost je moja skrb," odgovori po veljnik, "šolsko poslopje pa se mora takoj izprazniti in kakor hit/o možno začeti s šolskim poukom." — Ni tra jalo teden dni in okr. šolski svet, zavedajoč se svoje vzvišene naloge, je ta ko j zipolnil željo Nj. Ekscelence. — In na mladih licih je žarelo vidno veselje, ko so stopali čez prag "veri in omiki".
A ne samo v ........., ampak tudi
drugod se je otvorila šola na željo gori navedenega gospoda, ki je globoko prepričan neomajani naši zvestobi do oltarja in prestola. — Zato hoče dati narodu bodočnost, a te ni brez šole in izobrazbe. — Koliko smo mi in naša šolska mladina trpeli škode zaradi pomanjkanja šolskega pouka, sodimo iz tega, ko je samo v mali vasi bilo v letu 1915. skoraj 700 sv. obhajil šolske dece (Marijinega vrtca) manj kot prejšnja leta. Posurovelost, nepokornost, trmasto in grdo ponašanje se je vsaki dan bolj očitno kazalo. Šole ni bilo, očetje, ki so otrokom vodniki, so v vojni, matere so premehke in brez avtoritete, duhovnik brez moči in cerkev brez otrok. Nekaj časa tako življenje in dotični rod bi bil izgubljen. Nobena žavba ne bi pomagala, da bi se tak rod spravil na pravo pot.
Z otvoritvijo šole je postal general rešitelj naše mladine.
Kulturne naprave.
Piše in govori se, da vojska vse pokonča in uničuje. Isto da se godi tudi na našem Krasu. Kdor tako govori ali piše, tisti vedoma ali nevedoma laže. Res, da se tu in tam potepta kaka njiva, razdere zid, zlomi kaka trta ali sadni drev, krogla prileti, pa posuje kako hišo, toda ta neznatna poškodovanja niso niti senca onih gospodarskih in kulturnih naprav, ki jih nosi vojska s seboj. Kras ni še videl takih cesta, kot se jih veseli sedaj. Prej se ni hotelo dovoliti niti avtomobilne zve-ze N.—Š., češ, cesta je prenevarna. Sedaj pa vozita po dva avtomobila in dva tovorna vozova vštric, a cesta je vedno dovolj varna in široka; seveda jo vedno popravljajo in širijo. Delo, ki je ne bi izvršil tudi najbolj delaven in vpliven poslanec ali pa sto njih, je izvršuje vojska.
Če pogledamo v kraške vasi pred vojno, vidimo, da se cedi gnojnica po cestah in potem; nesnaga je bila v kaki vasi taka, da se je gabilo človeku. O temu mi je tožil tudi g. nadporočnik G., znani vinarski nadzornik, a tudi drugi gg. častniki so se o tem pritoževali. Jaz sem pa nekoč nekemu g. okr. glavarju mimogrede omenil, da bi potrebovali tisoče kron, da bi si napravili dostojna — stranišča. To ni morda iz zlobnosti, da bi hotel našemu ljudstvu očitati nesnago, ker je naše ljudstvo v primeri z mnogimi drugimi še naprej v čistoči, toda poudariti hočem s tem, da pri nas ni bilo kakor bi se spodobilo ljudstvu, ki stopa v odprto areno svetovne zgodovine. Policijsko nadzorstvo in zdravstvo sta bili dve popolnoma zanemarjeni veji javnega blagra.
A sedaj! Vojaška oblast z ozi-rom na zdravstveno stanje vojakov zahteva, da vlada povsod največja čistost in snaga. Izginil je gnoj in gnojnica, hoše so se pobelile, stopnice popravile, hodniki in tla izravnali, ograje prenovile. Tu pa tam se je zasadilo kako drevo, ki izpolnjuje očesu tako neprijetno praznoto, tam sc je popravil o-koli cerkve porušeni zid, posadile smre ke, zasadili umetni nasadi, postavili spomeniki ter napravila cela šetališča, kakor n. pr. v Slivnem, kar sliči dunajskemu Pratru. Vse to so delali vojaki pod veščim vodstvom častnikov-strokovnjakov. Delo je dala vojska zastonj, le materijal se je moralo deloma dobaviti. Tu se ni gledalo na vero in na narodnost; vsakdo je delal po svojih močeh v blagor ljudstva in v čast domovine.
Poljsko delo zelo dobro napre-
duje, seveda v kolikor dopušča vreme in vojna služba. Vreme imamo sedaj naravnost prekrasno, zime in mraza ne poznamo, zvončke smo imeli že za novo leto, a sadno drevje je že marsikje, n. pr. Sesljan, Vižovlje v polnem cvetju. Vreme je tedaj zelo ugodno za obdelovanje polja. Nismo pa povsod enako srečni v delavcih, ki bi bili sposobni za naša poljska dela. So što-felni, ki nimajo niti enega vojaka, veščega v vinogradništvu. Seveda tam zastaja delo, a kmet, ki ima pri nas edini ta dohodek, trpi vsled tega veliko materijalno škodo. Seveda se mora pohvaliti dobra volja kakega etapnega komandanta, ki izbira za poljska dela in vinogradništvo sposobne delavce, toda dejansko uspeh največkrat izostane. Mislim, da ne bi bilo neumestno, ako bi se vsaj gospodarje v zaledju pustilo na dopust za en mesec, da obdelajo svoja polja in vinograde v vseh še neizpraznjenih krajih. Tudi z semeni, zlasti vrtnarskimi, nam gre vojaška oblast zelo na roko.
(Dalje prih.)
Pisatelji in občinstvo.
Ugleden nemški pisatelj je dobil nekega dne lepo pisano pismo od trgovca iz Lipskega, v katerem mu poroča sledeče: "Moj sin bi rad postal romanopisec. Te misli mu ne morem na noben način izbiti iz glave. Ker upam, da bode vzpričo tega lahko uspeval v tem stanu, sem se odločil, da ga dam v tej stroki izobraziti po kakem možu, ki si je pridobil ugledno ime. Obračam se na Vas, proseč najuljudnejše, da mi blagovolite javiti, pod katerimi pogoji bi bili pripravljeni izučiti mojega sina." — Veliko več zmisla za lepo u-metnost in njen vpliv na človeško srce je pokazal neki Francoz, ki se je obrnil na Aleksandra Dumasa. Ta je takrat priobčeval v nekem listu roman, čegar junakinja je bila jetična. Nekega dne dobi pismo, ki ga v njem neznan človek prosi, naj v svojem romanu ne da umreti junakinji, ampak naj jo pusti pri življenju. "Moja hči," piše, "si domišlja, da trpi na isti bolezni, kot junakinja v Vašem romanu, ki ga moja hči z veliko pozornostjo čita. Zato utegne smrt Vaše junakinje tako slabo vplivati na mojo hčer, da lahko zboli na otožnosti in še ona umre." — Pismo je naredilo na Dumasa globok vtis. Globoko ganjen je skrbnemu o-četu uslišal prošnjo ter pustil junakinjo svoje povesti živeti, dasiravno jo je bil obsodil na smrt. Toda ne le
želje so izražali pisateljem, ampak,' nujali so jim celo pomoč. Charli Read je nekoč dobil pismo, ki m" njem neki uljuden neznanec ponuj pomoč pri romanu, ki bi obravnav življenje v blaznicah. Sicer je po» bo "poste restante" hvaležno odklon a zanimala ga je le, in konečno del, da je uslužni neznanec — blaži v nekem zasebnem sanatoriju.

Trpeče ženske
čitajte pismo, katerega smo prejeli c-Mrs. Hermina Revak, 962 Lyons A«< Kansas City, Kansas, ki piše: "if | j priporočam Severov Regulator vsi* ženskam, ki trpijo. Jaz sem potrosil veliko denarja za zdravila, toda nič® 2 ni pomagalo, dokler nisem poskus« Severov Regulator. Porabila sem P dve steklenici in sem bila zdrava. & daj ne bom nikdar brez njega." — ženske bi morale storiti kakor je s'" rila Mrs. Revak. Imeti bi morale'1 zdravilo pri roki ter se s tem varo'*j bolezni, katere nadlegujejo njeni sf Cena $1.00 v vseh lekarnah ali od W Pišite po našo knjižico "Zdravje : ženske", katera se dobi zastonj. J F. Severa Co., Cedar Rapids, Ia.-A*'
Naznanilol
Slavnemu slovenskemu in hrvatslf
i. ^
mu občinstvu v Jolietu naznanjam«01 -sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, V imam največjo zalogo svežega ifl hega mesa, kranjskih klobas, vse vfl" grocerije in drugih predmetov, ki' dajo v mesarsko in grocerijsko P ročje.
Priporočam svoje podjetje vse® jakom, zlasti pa našim gospodinj^ Moje blago bo najboljše, najčistfi" in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John IT. Pasderti
Chicago tel. 2917 . Cor. Cora and Hutchins St., Joliet,1
K

Buchanan-Daley Co
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINO^
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENt
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
ffiiiifi^ffi^SfiSffi^Bi^Sfi^SfiSSfiiiSfi^SSiai^

Union Coal & Transfer Co
M 6 CA88 STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving

Chicago telefon 4313.
Northwestern telefon
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Si**
1002 N. Chicago Street Kotijušttiica na 205-207 Ohio St.. Joliet, H1'
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največji11 * mestu; ima lastno Vasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu n,f tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite aH telefonajte. Chi«3'0 tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kocijaži in vsi delavci so Slovenci.

VZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Seaež: JOLIET, ILL.
Vstanovljeua 29. novembra 1914 Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915
ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA,;EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
— Na knezoškofijski privatni gimna-*')i V Št. Vidu nad Ljubljano je kon-cem prvega polletja dobilo 79 učencev 0(Uične rede, 187 prvi red, 51 pa nezadostne rede; 4 so ostali neizprašani. "seh učencev je koncem prvega polšja 321. Zrelostni izpit so napravi tekom prvega polletja enoletni Prostovoljci: 9. okto«ra 1915 Marinko van in Zupane Franc Jožef; 11. nov. Likar Ludovik in Šivavec Vinko (z odliko); 11. dec. Puš Ludovik (z odli-i10); 4. jan. 1916 Gorše Ivan (z odliko) 'n Jerman Anton; 1. febr. Rotar Stan-in Vidmar Peter (z odliko); 10. {ebr. Kastelič Iv. — Predsedoval je ysclej c. kr. vladni svetnik in deželni *°'ski nadzornik dr. Janko Bezjak. — avod ima v posameznih razredih na-*lednje število učencev: VIII. 2, VII. • ■ Vi. 35, V. 41, IV. 45, III. b 33, III. * 35, II. b 36, n. a 33, I. b 34, I. a 54. Cenci I.-HI. razreda imajo šolo v Ju<fski šoli, ostali v zavodu sv. Staniča.
, Izgube 17. pešpolka. (Uradni iz-*a*> izgub, 17. febr. Mrtvi: Inf. fnbrožič Anton, Litija; inf. Arh Fr., *adovljica; inf. Arh Jakob; Baloh Fr., ["deljen 17. pp., Tolmin; inf. Balon jVan. Istra; inf. Baraga Ivan, Kočevje; }■ Barbarič Anton, Krško; tit. deset-jp Belcijan Rudolf, Kamnik; inf. Be-Jjdičič Franc I, Radovljica; inf. Bene-3 Valentin, Kranj; inf. Bergant Fr., Seerk'je; inf. Bergles Maks, Celje; de-jj, n'k 97. pp. Bertoša Franc, prideljen j 1 PP-; desetnik Birk Josip, Litija;
• Blatnik Franc, Novo mesto; inf. v°8ovčič Franc, Krško; inf. Brezo-',ar Prane, Novo mesto; inf. Celič An-q"' inf. Černe Josip, Ljubljana; inf. j^rovšek Josip, Krško; inf. Čučnik j^c, Krško; inf. Debelak Franc, Kr-in{0; desetnik Ij)ebeljak Anton, Kranj; 'lik cbe'jak Franc, Krško; inf. Dor-Ivan, Krško; inf. Drglin Josip,
danska okolica; inf. Erste Anton, 'nfVQ mest°; '"f- Eržen Franc, Kranj; 1;' - PP- Faraguna Marij, prideljen pP-> desetnik Ferkanec Štefan; inf. 'if Pp'	Peter, prideljen 17. pp.;
lik pa^nik Ivan, Kočevje; poddeset-asPcrin Andrej, Radovljica; inf. lc Franc, Ljubljana; inf. Gerkšič inf. Germ Ludvik, Kočevje; Al0- .'.avar Urbar, Kočevje; inf. Gliha isi/i'!' N°vo mesto; inf. 97. pp. Gor-riCa. . eksander, prideljen 17. pp., Go-.'"I- 97. pp. Gorjup Ernest, pride-W ■ PP.; inf. Gradišar Josip Ko-Gfjj ; '»f- Gradišek Florjan, Celje, inf. inf (iakob, Kapfenberg; inf. Grm Fr.; VatjnJjm?vSek Ignacij, Litija; inf. Uric; in|°sil>: 'if- Hudolin Josip, Kočev-!?. . ' pp. Iskra Franc, prideljen itif ? ! inf. Jager Martin, Ljubljana; tiilj [aninik Ivan, Kočevje; inf. Janini. e°Pold, Kočevje; inf. Jaroš Ka-. l0vica a Jek°Š Anton' Krško; inf. Je-|'tf«b t l0n; cno'- prost. tit. desetnik
T$. Kr -0b' Kamilik; inf- Jereb
Poddesetnik Jesenovič Ma-\ inrf nika; inf- Jevnikar Josip, Li-Silt T udcž Franc, Moravče; tit. dc-S, jTVan Ivan. Litija; inf. Kalan .fanj; inf. Klemenčič Anton, S; iefJ: Jnf- Klemenčič Franc, Kr-Sbiiset TKlinec Anton, Gorica; inf. Hj. t Ivan, Novo mesto; inf. Ko-ridclje"c'ra"j; inf- 97• PP- Kodre Iv., J5ob J PP' V'Pava; inf- Kokalj Ni' i ,ni; inf- Kokalj Josip,
?<Stn k K°lenc Ivan' Litija: lit-
v?estn Kosmatin Lovrenc; inf. .'cVin/ Benedikt, Kočevje; inf. Ko-A**1- DrU ?.an,nik: >nf. 97. pp. Kravos Nn, t i'" 17' PP-' inf. Križman rift! »h je; inf" Križnik Franc, ^rj«. Poddesetnik Kržič Franc, • >nf. Kvas Ivan, Kočevje; inf.
Kveder Franc, Kamnik; inf. 97. pp. Lahajner ajkob, prideljen 17. pp.; inf. Lakota Alojzija, Radovljica; inf. Lam-pret Ivan, Litija; tit. četovodja Lanz Karel; inf. Lap Anton, Kamnik; inf. Lapuh Mihael, Brežice; inf. 97. pp. Le-ban Ivan, prideljen 17. pp., Tolmin; inf. Leskovec Franc, Ljubljana; inf. 97. pp. Leskovec Karel, prideljen 17. pp., Postojna; inf. 97. pp. Likar Ivan, prideljen 17. pp., Gorica; inf. Lindi Peter; poddesetnik Loskar Edvard; inf. Luštrek Pavel, Kranj; inf. Macher Josip, Lipnica; inf. Majzel Josip, Metlika; inf. 97. pp. Makuc Alojzij, prideljen 17. pp., Gorica; inf. 97. pp. Maršič Ivan, prideljen 17. pp.; inf. 97. pp. Masten Franc, prideljen 17. pp.; inf. Mat-jašič Ivan, prideljen 17. pp., Postojna; inf. Meglič Andrej, Ljubljana; inf. Mikolič Franc, Krško; inf. 97. pp. Mladenič Anton, prideljen 17. pp.; inf. Mia kar Ivan, Ljubljana; inf. 97. pp. Mlakar Rihard, prideljen 17. pp., Tolmin; tit. desetnik Močnik Josip; poddesetnik Modic Alojzij, Novo mesto; inf. Mo-žek Štefan, ljubljanska okolica; inf. 97. pp. Mrhar Franc, prideljen 17. pp., Postojna; inf. 97. pp. Načinovič Josip, prideljen 17. pp.; inf. Novak Fr.; inf. 97. pp. Novak Franc, prideljen 17. pp., Postojna; inf. Novak Jakob, Celje; inf. Novak Josip, Krško; inf. Oblak Ludvik, Kočevje; poddesetnik Obraz Josip; inf. Oražem Franc; inf. Orešnik Anton, Krško; inf. Pavlin Josip, Kranj; inf. 97. pp. Paus Jurij, prideljen 17. pp., Pulj; inf. 97. pp. Pavlič Alojzij, prideljen 17. pp.; inf. Pečavar Ivan, Črnomelj; inf. 97. pp. Jenko Jakob, prideljen 17. pp., Postojna; inf. 97. pp. Peresa Adam, prideljen 17. pp. Pulj; inf. 97. pp. Perigoj Avgust, prideljen 17. pp.; inf. 97. pp. Petkovšek Josip, prideljen'17. pp., Logatec; inf. Petrič Franc, Ljubljana; inf. 97. pp. Petruzzi Alojzij, prideljen 17. pp.; inf. Piči Franc, Vrhnika; inf. Pintar Franc, Radovljica; inf. 97. pp. Pintar Josip, prideljen 17. pp., Gorica; inf. Pire Anton; inf. Pirnat Franc, Kočevje; inf. Povhe Anton, Krško; inf. 97. pp. Pod-beršek Anton, prideljen 17. pp., Gorica; inf. Podjfed Josip; inf. Podrenik Karel, Trbovje; inf. Pogačnik Anton, Kranj; inf. Pogačnik Josip, Selce; inf. Poglajen Josip, Litija; inf. 97. pp. Po-klar Ivan, prideljen 17. pp.; inf. Polajnar Konrad, Velikovec; inf. Prelesnik Anton, Kočevje; inf. 97. pp. Prenc Martin, prideljen 17. pp., Pulj; inf. Pri-berger L., Pulj; poddesetnik Prizdig Miroslav, Ljubljana; poddesetnik Prus nik Anton, Ljubljana; inf. Puhek Ivan, Črnomelj; inf. Rant Peter, Kranj; inf. Ravnikar F"rane, Ljubljana; inf. Ravnikar Jurij, Kočevje; inf. Redenšek Anton, Krško; inf. Resnik Ivan; inf. 97. pp. Reven Peter, prideljen 17. pp., Sp. Idrija; inf. Robek Anton; poddesetnik Roethel Josip, Kočevje; inf. 97. pp. Ša-bec Mihael, prideljen 17. pp., Postojna; desetnik Šajnc Anton, Postojna; inf. Samec Josip, Kočevje; inf. 97. pp. Sat-kovič Josip, prideljen 17. pp., Reka; inf. Sedlar Franc, Kranj; inf. Seidl Božidar, Ljubljana; inf. Simončič Henrik, Brežice; inf. Šivane Anton, Litija; inf. Škrlec Martin, Krško; inf. 97. pp. Slo-selj Ivan, prideljen 17. pp.; četovodja 97. pp. Smajla Ivan, prideljen 17. pp., Opatija; inf. 97. pp. Smožič Anton, prideljen 17. pp.; inf, Šolar Franc, Radovljica; inf. Zorman Ivan, Maribor; inf. 97. pp. Sošič Karel, prideljen 17. pp., Trst; inf. Sošič Simon, Pulj; inf. Srebrnjak Anton, Novo mesto; inf. 97. pp. Srebrnič Franc, prideljen 17. pp.; inf. Sruc Josip, Krško; inf. Sta-novnik Josip, Kranj; inf. Staudacher Anton, Kočevje; desetnik Stemberger Alojzij, Postojna; inf. Štibelj Albin, Kranj; inf. 97. pp. Štok Karmel, prideljen 17. pp., Trst; inf. Stromle Ignacij, Litija; inf. Sušnik Franc; inf. Švab
Ivan, Štajersko; inf. Tavčar Ivan, Kranj; inf. Tekavčič Matija, Novo mesto; inf. Tičar Alojzij, Krško; inf. Topolovec Anton, Ptuj; inf. Trdina Blaž, Kranj; poddesetnik Trpine Iv., Bled; inf. Turk Ivan, Novo mesto; četovodja 97. pp. Ukmar Ivan, prideljen 17. pp., Trst; inf. Uslakar Alojzij, Kranj; poddesetnik 97. pp. Veljak Franq, prideljen 17. pp., Trst; inf. Ver-bič Ivan, Litija; inf. Verderber Josip Kočevje; inf. 97. pp. Vičič Mat., prideljen 17. pp., Cerknica; inf. Videršek Matej, Celje; inf. Vidmar Alojzij, Krško; inf. Vimpolšek Franc, Brežice; inf. 97. pp. Vitas Anton, prideljen 17. pp.; inf. Vovnik Jakob, Kranj; inf. Wallner Jurij, Paternion; inf. Zadni-kar Josip, Ljubljana; inf. Žakar Josip, Kočevje; inf. Zagorc Josip, Krško; inf. Zaje Jernej, ljubljanska okolica; inf. Zaje Ivan, Devica Marija v Polju; inf. Zalar Ivan, Ljubljana; inf. Žalec Ivan, Črnomelj; inf. Zamljen Nikolaj; poddesetnik Žičkar Ivan; inf. Zima Franc, Radovljica; inf. 97. pp. Zutlion Josip, prideljen 17. pp.; tit. desetnik Zwer-ger Ivan.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil France Košnjek. Piše iz daljne ruske dežele prijatelju, ki živi v Ljubljani, med drugim tudi to-le: ".. .Zelo rad bi se bil rešil, pa ni bilo mogoče."
—	Poročil se je mornariški podčastnik Anton Rathkolb z gdčno. Alojzijo Čučnik iz Kostanjevice.
—	Zakaj je primanjkovalo v Ljubljani sveže slanine? Nek ljubljanski mesar (iz šentjakobskega okraja) je takej že z začetka sezone dan na dan kupoval po Dolenjskem prašiče in jih klal v Ljubljani, pa vendar je bilo vedno zelo malo sveže slanine na stojnici, kajti mož je špekuliral na zvišanje cen masti in je špeh cvrl, mast pa spravljal za "boljše čase". Baje se celo njegova žena nekoč pobahala: "Imamo ja dosti masti, pa je preje ne bomo prodajali, dokler ne bo po 16 K." Prav zdravo bi bilo, ko bi se takim "dobrotnikom" svoj čas za mast napravile cene, primerne tedanjim cenam prašičev. Če bi je ne hoteli prodajati, je na razpolago neka druga pomoč. In ta ni osamljen!
—	Smrtna kosa. Na Robu je umrl dne 15. febr. g. Anton Peterlin ml., trgovec, posestnik in gostilničar. — V Ljubljani je umrl g. Ignacij Kessler, trgovec. — Istotam sta umrla g. Ivan Josip Fabčič in ga. Josipina Bizjak.
ŠTAJARSKO
—	Umrla je v Mariboru zasebna u-radnica gdčna. Marija Pinterič.
—	Iz srednješolske službe na Štajerskem. V osmi činovni razred je povišan profesor na mariborskem učiteljišču Matija Pire in učitelj na mariborski vadnici Friderik Šijanec.
—	Kava ne bo dražja. Iz štajerskih listov smo posneli notico, da se kava podraži. Štajerski listi pa sedaj poročajo, da se tega ni bati, ker so velika kavina skladišča monarhije dobro založena za eno leto in še mnogo preko te dobe.
—	Novice od mirenske Čevljarske zadruge. Prva slovenska ljudska šola za begunce. V Vrbovcu se je otvorila dne 22. jan. ljudska šola za otroke delavcev Čevljarske zadruge iz Mirna. Šolo obiskuje sedaj okolu 80 otrok, kot učitelj voditelj je nastavljen g. A. Ferlat, učitelj iz Rupe pri Mirnu, veronauk poučuje p. Kerubin Tušek, gvardijan v Nazaretu. — Leseno barako je zgradila Čevljarka zadruga. V kratkem se otvori tam tudi obrtna šola, kakor je bila svojčas v Mirnu.
Čevljarska zadruga je povečala svoj obrat ter nabavila več novih strojev. V zadrugi se izdeluje nad 800 parov čevljev vsak dan; naloženi vozovi usnja in drugih potrebščin in izdelanih čevljev, pričajo o vidnem napredku zadruge, ki se je pod spretnim vodstvom g. Ant. Vuka tako dvignila, da je ena največjih podjetij te stroke v monarhiji.
V Čevljarski zadrugi je zaposlenih nad tristo oseb, v okolici pa živi okoli 800 ljudi iz Mirna, Orehovelj, Rupe, Peči, iz Bilj in Vrtojbe, tudi iz Trsta, Sežane, celo z Reke so ljudje tu, in za vse je dobro preskrbljeno: za kruh, živež in zaslužek skrbi zadruga, dušno hrano pa prejemajo verniki pri čč. fran čiškanih v Nazarju, v župniji Rečica in Mozirje. Na čast vsem se mora priznati, da se možje, žene in dekleta prav vzorno obnašajo, le nekatere fan-taline bi bilo prav poslati v bojno črto. Z imenom Čevljarske zadruge se ne strinja grdo ime pijančevanje, ponoče-vanje, preklinjevanje in še kaj grdega in umazanega!
Čevljarska zadruga in aprovizacija. Ker nima veliko delavcev v Čevljarski zadrugi svojcev v savinjski dolini, ki bi jim kuhali jedila, ter so nekateri preveč oddaljeni od svojih družin, pokazala se je nujna potreba, da se za vse te delavce napravi lastna kuhinja, v kateri dobiva zajutrek, kosilo in večerjo nad 80 oseb. Da nismo v nadlego domačinom radi moke, žita in drugih potrebščin, imamo lastno prodajalno, kjer se oddaja družinam blago dvakrat v tednu.
Mirenska hranilnica in posojilnica, podporno društvo in bolniška blagajna poslujejo še nadalje uspešno v Čev*-ljarski zadrugi, tudi Katoliško delavsko društvo deluje dobro ter razširja večje število naših dobrih časnikov.
ZGORELI PARLAMENT BODO ZOPET ZGRADILI.
Gasitev ognja, ki je pred več tedni skoro popolnoma razdejal kanadski krasni parlament. Zgrajen bo nanovo in so z delom začeli takoj po požaru.
Večina članic mirenske dekliške družbe je pri Č. z., katere se lepo obnašajo društvene shode obiskujejo v Nazarju in na Rečici.
Nekaj malčkov so nam rojenice že prinesle, bela žena se je pa tudi že večkrat prikazala, za oklice in poroke bodo pa svoj čas poskrbeli goriški ali štajerski fantje in dekleta.
—	Župnik Jos. Fabijan mrtev. Č. g. Josip Fabijan, župnik pri Sv. Luciji na Mostu, je umrl dne 11. februarja v Podmelški vojaški bolnišnici. Pokojnika je zadel v njegovem stanovanju italijanski granatni izstrelek, potem ko je Gospodov junak vstrajal v svoji fari zvest svoji duhovniški nalogi v neprestani smrtni nevarnosti skozi devet mesecev. V blazem pokojniku je izgubila goriška nadškofija in katoliška cerkev enega najvnetejših duhovnikov, slovenska domovina visonaobraženega in prezaslužnega moža ter njegovi fa-rani najljubljenejšega dušnega pastirja.
—	Odlikovana soproga ameriškega konzula v Trstu. Njegovo c. in k. Apostolsko Veličanstvo je podelilo pred kratkim gospe Bertice Busser, soprogi ameriškega konzula v Trstu, srebrno častno kolajno Rdečega križa z vojno dekoracijo. Delovanje gospe Busser za Rdeči križ je v prvi vrsti o-sredotočeno na Kranjsko, kjer je sodelovala pri upravi doma za okrevajoče na gradu Ponoviču pri Litiji. Ta dom je ustanovila iz svojih sredstev neka druga ameriška dama, grofica Gasquet James iz New Yorka, ki biva v času vojne na gradu Ponoviču pri Litiji in še sedaj vzdržuje omenjeni dom za okrevajoče večjidel sama. Ob izbruhu vojne z Italijo je gospa Busser pomagala grofici pri preuredbi in povečanju doma za okrevajoče ter je tekom poletja 1915 odlično sodelovala pri vodstyu, ko je bilo vedno po 100 lah-koranjenih in invalidov nastanjenih na gradu. Čeprav se je število okrevajo-čih tekom zime močno zmanjšalo, se gospa Busser še vedno močno zanima za zavod ter ga često obišče in skrbi posebno za nabavo živil in drugih potrebnih stvari.
—	Občinski zastop v Dornbergu raz-pusčen. Namestništvo je razpustilo občinski zastop v Dornbergu, v političnem okraju goriške okolice, ter je začasno oskrbovanje občinskih poslov poverilo posestniku Franu Bercetu.
—	Umrla je v Sežani gospa Terezija Leban, trafikantinja iz Gorice, stara 54 let.
—	Promoviral je za doktorja prava g. Ernest Štrpin iz Draguča v Istri.
—	131etni deklici odbila granata obe roki. "L' Eco del Litorale" poroča, da
se nahaja na kliniki prof. pl. Hoche-negg na Dunaju trinajstletna Goričan-ka Kocjančič, kateri je granata odnesla obe roki. Deklica pripoveduje, da je neko noč, ko so posebno strašno oblekla svoje tri otročiče in tekla z njimi skozi črno temo, ki so jo od časa do časa razsvetljevali udarjajoči streli. Ona, najstarejša med otroci, je prosila mater, naj za božjo voljo ne gredo naprej, toda mati je hotela le proč, le proč iz strašnega kraja smrti. Tedaj udari na pot italijanska granata, se razleti in ji odnese obe roki. Deklica ima sedaj kolikor moč skrbno postrežbo.
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
—	Hrvatski sabor. Podpredsednik pozdravi navzočega poslanca grofa Pe-jačeviča, ki se je vrnil srečno v Zagreb in je navzoč. V hrvatskem saboru se je dne 15. febr. nadaljevala razprava o malem grbu. Vladni poslanec Roje predlaga, da se sprejme vladni predlog o malem grbu. Nato govori paslanec hrvatsko-srbske koalicije, Vilder, kateri napada stranko "Hrvatske". Nato med drugim pravi, da "ideja ostane tudi po vojski to je, da so Hrvati in Srbi en narod in da bodo to tudi ostali". (Odobravanje pri koaliciji.)
V seji hrvaškega sabora 16. febr. je govoril član Starčevičeve stranke poslanec Hrvoj o razlogih, zakaj da glasuje njegova stranka proti poročilu regnikolarne deputacije. Poročevalec je priporočal, naj se poročilo odobri, kar se je tudi zgodilo v prvem in v drugem branju. V seji 15. febr. je priporočal ban Skerlecz, naj se sprejme zakonski načrt o združenih malih grbih. Seja 15. febr. je trajala do 11. ure ponoči. Dne 17. febr. je bila tudi seja.
—	Razpust društev v Dubrovniku. Dalmatinska vlada je razpustila sledeča društva: "Dubrovačko radničko društvo", "Dubrovačka gradjanska mu-zika", "Hrvatska čitaonica", "Hrvatski Sokol", "Sokolska župa Gundulič", "Hrv. akademski klub", "Dobrotvorno društvo Srpkinja Dubrovkinja", "So-cieta Unione Sportiva", "Gabinetto di Lettura", "Associazione Italiana di Beneficenza" in "Societa Operaia".
Slovenec in Nemec.
Slovenec, ki mu je poginil konj, gre potrt proti mestu. Sreča ga trd Nemec, ter ga vpraša: "bo hin, bo hin?" Žalostno odgovori Slovenec: "Ne bo ne — je že hin." Nemec: "Bos?" Slovenec: "Kaj bos — pustil sem mu vse podkove." Nemec: "Du ezel du." Slovenec: "Kaj bom jezen — žalosten sem, žalosten."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan.
Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovicll, Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic.
Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar, Milwaukee, V^is.: John Vodovnilc. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, III.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem,
Uprav. "A. S."
NA PRODAJ HIŠA IN 2 LOTI NA 502 Otis Ave., Rockdale. Vprašajte v hiši: Jos. Turk, 502 Otis Ave., Rockdale, 111.	31t4
IRUHE IN PISANICE
-ZA-
VESELO VELIKONOC
najraje pošiljajo rojaki in rojakinje iz Amerike srojcem
y staro domovino V GOTOVEM DENARJU
To Vam pa najsigurneje, najhitreje, najcenje in najtočneje izvrši stara in zanesljiva domača tvrdka
amerikanski slovenec
1006 N. Chicago St.
(Bančni Oddelek)
Joliet, Illinois
PRAVE CENE DENARJA NAJDETE NA PRVI STRANI "A. S."
Mi garantiramo vsako pošiljate?, da denar ne bo zgnbljen. Ko smo prepričani, da ni bil izplačan, denar vrnemo.

"DOLINA KRVI"
(GLENANAAR) POVEST IZ IRSKEGA ŽIVLJENJA.
Spisal Patrick A. Sheehan.	Iz angleščine prevel Franc Bregar.
(Dalje.)
XXVII. POGLAVJE.
Odbit.
Nekaj dni pozneje se je Amerikancu ponudila priložnost in on jo je porabil. Obiskal jih je sicer vsak večer, toda vedno ga je kaj oviralo, da ni mogel staviti zadnje, odločujoče ponudbe. Včasih je bil še kdo drugi na obisku in Amerikanec ga je seve smatral za vsiljivca. Včasih je bila Norah v cer-kvi in ni je hotelo biti nazaj do pozne noči; tedaj je prebil čas v pogovoru s Tešijo, kateri je v prodajalni pripove doval o čudni deželi onstran morja. Ona ga je pazljivo poslušala in se zelo zanimala za poročila o Ameriki, o njenih prebivavcih, narodih, plemenih, razmerah. Čas jima je navadno prav hitro mineval, in kadar se je Norah ob poldesetih ali desetih vrnila, je A-merikanec začuden pogledaval na svojo veliko, zlato uro in izjavljal, da bi si ne bil mislil, da je že tako pozno.
Ta večer pa je bila Norah doma, deklici sta bili odšli k sosedom v vas in Amerikanec je čutil, da je njegov čas prišel.
"Menda kmalu odideš, Ted?" mu je dejala, ko sta sedela v bedni, zatohli sobi.
"Da," ji je odgovoril kratko.
"In greš sam? Ne boš vzel s sabo onega, zaradi česar si prišel, kakor pravijo?"
"Zakaj sem pa prišel?" je vzkliknil naenkrat živahno. "Ljudje vedo o meni več kot jaz sam!"
"Morda," je rekla Norah smehljajoč se, "že imaš ženo v Ameriki in sedaj ne moreš druge jemati s seboj?"
"Mnogo bi jih že lehko bil imel," je dejal žalostno, "če bi se nekaj ne bilo zgodilo."
"Kaj pa? Saj gotovo nisi bil tako nespameten, da bi bil vzel stare domišljije in strahove s sabo preko morja?"
"Da, vzel sem jih," je vzkliknil, "in se jih še dosedaj nisem iznebil. Zopet sem jih s seboj prinesel. — Toda o tem nisem govoril."
Obadva sta obmolknila in gledala v ogenj. Slednjič je on izpregovoril:
"Norah, ali se spominjaš onega večera pred petindvajsetimi leti, ko sva se ločila pod glogom?"
"Da, prav dobro," je odgovorila popolnoma mirno.
"Ponudila si se mi vkljub moji ne-spameti. Ponudila si se mi, da z menoj kljubuješ svetu in se odpoveš za vedno staršem, sorodnikom in znancem in greš za menoj, ki sem bil izgnan in pfoklet s strašnim proklet-stvom sramote."
Ona je še vedno nepremično zrla v ogenj, kakor bi se spominjala preteklosti.
"Jaz sem bil tolik onespameten, da sem odbil tvojo ljubezen in — tvoje varstvo, kajti ti bi mi bila res varihi-nja. A če bi ti sedaj ponujal ljubezen, ali bi me odbila?"
Čutil je, da se sedaj odločuje usoda njegovega življenja. Ali je želel, da mu odgovori z da, ali ne? O tem si sam ni bil na jasnem. Neprestano sta se mu prikazovali dve podobi; prva je drugo zagrinjala, zakrivala, a zopet se je prikazovala, toda potem nanovo bledela. Katero naj si izbere? Tu je bila: prerojena stara ljubezen, zavest časti, spomini na četrt stoletja, ki so slikali njegovo domišljiji odevelo ženo z nadzemskimi, lepimi barvami; veliko usmiljenje z njeno sedanjo bedo in revščino njenih otrok; sanje o prijetnem življenju pod novim nebom in v izpremenjeni okolici. Toda tam je bila druga podoba, mlada, sveža, pri-kupljiva, in videl je svojo bodočo ženo kot mlado kraljico v ljubeznivem, lepem domu pod zasneženimi vrhovi. Katero naj si izbere?
"Povej mi, Ted," je vprašala.odcvela žena, preprosto in odkritosrčno kot vedno, "ali si se zato vrnil na Irsko po ! tolikih letih?"
"Da," je odgovoril odločno. "Kakor sem ti že pripovedoval, večkrat bi se bil že lehko oženili z milijonarkami v Montani in Nevadi. Poročiti bi se bil mogel s hčerami ljudi, ki so imeli toliko zemlje, kot je je na vsem Irskem; tla bi si bil lehko pokril s srebrom in streho z zlatom. Pa se nisem brom in streho z zlatom. Pa se nisem. Oni večer ob solnčnem zahodu mi je bil vedno pred očmi. To podobo sem marsikaterikrat gledal, ko sem ležal bedeč pod zvezdnatim nebom; zrl sem jo, ko me je vabil greh v gostilnah San Francisca in Mehike; čuvala mi je vero, kajti želel sem se sestati z materjo na onem svetu in tebe povprašati, ali mi hočeš biti žena na tem; in sedaj je prišel moj čas. Srce mi krvavi zaradi tebe, Norah, in zaradi tvojih otro-iičev. Muči'rue misel, da se ti boriš v taki strašni bedi, jaz pa, ki te nisem nikoli bil vreden, imam vsega, kar si more poželeti človeško srce na tem svetu. Če se vrnem brez tebe, se bom moral vedno sramovati svojega bogastva. Neprestano mi bo pred očmi, kako se ti in tvoja otroka borite proti bedi in revščini. Pojdi z menoj, vzemi tudi Tessijo in Kathleeno in sreč-
nejša bova, kot bi mogla biti kdaj poprej!"
Druga, lepša podoba je bila sedaj popolnoma obledela.
Norah Leonard je bila roke trdo sklenila v naročju. Njegova zvestoba jo je genila, globoko genila, toda njen sklep se ni prav nič omajal.
"Ali se spominjaš, Ted," je dejala odločno, "zakaj me pred petindvajsetimi leti nisi hotel vzeti s seboj?"
"Spominjam se in menim, da sem prav ravnal, dasi mi je takrat pokalo srce." Poslovil sem se od tebe, ker nisem mogel zahtevati, da nosiš z menoj vred sramoto in gorje ali da pade ta sramota in gorje na tvojo družino."
"In prav iz istega vzroka ne morem sedaj jaz sprejeti tvoje ponudbe. V tej tuji zemlji in med tujimi ljudmi bi ti bila samo v breme in morda v sramoto. Jaz sem stara žena, v življenja bojih sem opešala in uvela in ne mogla bi ti biti to, kar želiš. V enem ali dveh letih, bi se me naveličal —"
"Ne, ne!" je vzkliknil. "Ti me ne poznaš. Če sem te tako dolgo čakal, kako bi se te mogel tako kmalu naveličati?"
"Ti nisi čakal mene, marveč nekoga, o katerem si mislil, da sem jaz. V ameriških taborih in gostilnah se ti ni prikazovala postarana, uvela žena, tem več mlado dekle, ki si jo pustil pod glogom oni večer, ko si se za vedno poslavljal od doma."
Te besede so bile tako ponižne, tako odkritosrčne, tako resnične, da jim je proti volji moral pritrditi. In ko je to spoznal, je začel nenadoma občudovati to vrlo ženo in je sklenil za vedno izbrisati si iz spomina ono drugo, sijajnejšo sliko.
"Kar se tiče naše revščine," je nadaljevala, "smo jo nosili že toliko let, da nam je sedaj lahka. Ničesar ne potrebujemo, hvala Bogu! Dosti imamo jesti in piti, in če naša obleka ni po najnovejšem kroju, je vsaj močna in pripravna. Čez nekaj mesecev bo Tessie polnoletna in tedaj bomo lehko dobili tistih par funtov, ki jih ji je oče zapustil."
"Tessie bo potem tako bogata, da ji bo težko najti ženina. Norah, ona ti je tako podobna — ravnotaka je, kot si bila ti pred mnogimi leti, da sem že hotel njej reči to, kar sem sedaj dejal tebi, ko sem stopil prvi večer v prodajalno."
"Da," je odgovorila mati zamišljeno. 'Tessie, ki je nisi nikoli videl, te je spremljala vsa ta leta in ne jaz."
"Odlično dekle je," je vzdihnil Amerikanec. "Srečen mož, ki jo dobi."
"Saj je še otrok," je rekla Norah.
"Torej," je dejal on trpko in vstal, "bo vsaj nekaj dobrega od vsega tega: Ovadniški zarod bo na večno izumrl!"
Naslednji večer — poletje se je že nagibalo h koncu — je Kathleen sedela v zadnji sobi pri Murphyjevi gospe. Thade Murphy, ki je sedel njej nasproti, je počasi kadil in včasih jemal pipo iz ust, da pristavi kako besedo k onemu, kar je brala. Nenadoma pa je dejal:
"Zapri knjigo, Katty, in poslušaj, kaj ti bom povedal to blaženo noč!"
On jc vedno imel kaj važnega povedati in je vedno govoril v tako skrivnostnih besedah, da se Kathleen ni prav veliko začudila. Zaprla je knjigo in poslušala.
"Na Irskem so bili nekdaj ljudje," je začel Thade, "o katerih ti nisem še nikoli govoril, deloma ker si nisem hotel umazati ust z njimi, deloma ker jih noben pošten pisatelj nikoli ne omenja. A sedaj moram govoriti o njih. Ali moreš ugeniti, koga mislim?"\
Kathleen je ugibala McMorrogha, O'Briena, zloglasnega Danaana in naštela vse odvetnike, ki so bili v službi irskih sovražnikov.
"Ne!" je dejal Thade. "Omenila si sicer grde ljudi, a najhujših dozdaj še nisi zadela."
"Odpadniki!" je vzkliknila Kathleen. "Tisti, ki so zatajili svojo deželo in svojega Boga!"
"Zdaj si že bliže, a ugenila še nisi."
Zavladal je globok molk; Katty se je zamislila ob ognjišču in se izkušala spomniti še večje podlosti.
Starec je vstal — in bil je zelo velik — ter se nagnil v smeri, odkoder je bil slšial Kathleeno, in rekel, ali bolje siknil s tragičnim glasom:
"O-vad-ni-ki!"
Nato je zopet sedel in nadaljeval mirneje, toda še vedno skrivnostno:
"Za nesrečne, zapeljane ljudi, ki so umazali svoje roke z angleškim denarjem, je morda še vedno nekoliko upanja; ne mogel bi trditi, da so čisto izgubljeni. Nekateri ljudje so sedaj tako nežnosrčni, da hočejo Turke, Jude in brezverce spraviti v nebesa. A nihče, kdor je zdrave pameti, ne bo mogel odpustiti ovadniku. Odpustili smo Keoghu, škorpijonu Sullivanu in ostali sodrgi, toda Corydonu, Nagleu ali Ca-reyu nismo odpustili, dasi nikoli ne omenjamo njihovega imena!"
Po tem izbruhu je starec, izbulivši svoje bele, slepe oči, za trenutek obmolknil. Toda to je bil le molk med grgomenjem. Vstal je, se nagnil proti
deklici, ki je srkala vase njegovega divjega duha, in dejal:
"Njim veljajo besede moža, ki ni vedel, kaj je tedaj govoril: Pekel ni dosti vroč in večnost ne dosti dolga zanje."
Kathleen se je skoro prestrašila, toda misli se je tako navzela, da ji je gnev zadušil strah.
j Po dolgem premolku je starec zopet izpregovoril:
i "Ali meniš, da razumeš vse to, kar sem hotel povedati s temi besedami?'' ' "Menda — razumem," je odgovorila, ali bolje zajecljala Kathleen.
"Tedaj vedi," se je povzpel starec ■ do viška svojih razkritij, "da je nekdo j od te golazni pod vašo streho." j Če bi bil rekel dekletu, da je sam zlodej v podobi divje mačke v njihovi I hiši ali da straši družinski duh pod I streho, bi se ne bila bolj začudila in , prestrašila. Nema je obsedela in ni , vedela, kaj naj si misli, ter je čakala [daljnjih razkritij. Starec je dobro razumel ta molk in slednjič dejal:
"Ali vas ne obiskuje zvečer neki človek, ki se je vrnil iz Amerike in se imenuje Kasey?"
-Morala je pritrditi.
"Zakaj pa, meniš, da hodi k vam?"
Kathleen tega ni mogla vedeti, a zdelo se ji je, da sta mati in on stara znanca.
"Prijatelja sta bila," je rekel starec pomenljivo, "toda sedaj bi ji on hotel biti več kot prijatelj."
Kathleen ni mogla razumeti.
"Ni čuda; ti si mlada in nedolžna in ne poznaš opolzlih potov življenja. Ali si kaj govorila z njim?"
"Ne veliko. A gorke sem povedala njemu in vsem njegovim starim ameriškim Ircem, ker zvabljajo ljudi iz domovine ravno tedaj, ko jih najbolj potrebuje."
"Daj sem roko," je rekel starec in iztegnil svojo trdo pest. "Ti boš še rešila deželo. Moj Bog, moj Bog! Sto takih deklet kot si ti bi lehko izvršilo, kar nam ni uspelo."
"Da," je dejala Kathleen, ki jo je pohvala popolnoma razvnela, "in povedala sem mu, da so vsi skupaj angleški gonjači!"
"Prav," je rekel starec, "in sedaj poslušaj. Pred osemdesetimi leti so orožniki — da bi jih zlodej! — ob času 'belih mož' uklenili dvajset najpošte-nejših ljudi v župniji in jih odpeljali v Cork v zapor, da jih sodišče pripravi ob življenje. Bili so tako nedolžni, kakor si ti sedaj, toda njihovi sovražniki so hlepeli po krvi, krvi — in pre-lili so jo. Dokazati jim niso mogli ničesar, toda državni pravdnik ni bil na Irskem še nikoli v zadregi za priče, dokler je mogel najti ljudi, ki so za' njegovo umazano zlato prisegali, da je črno, kar je belo. In takih je bilo dosti. O'Connell je rešil življenje tem nesrečnežem. O'Connella nisem nikoli posebno cenil. Lehko bi bil veliko storil za Irsko, pa ni. Ko bi bil oni dan v Clontarfu izpregovoril samo eno besedico! Toda on je mislil — Bog naj ga kaznuje — da svoboda dežele ni vredna kapljice krvi. Bil je izdaja-vec, toda tega sam ni vedel in mi moramo vsakomur priznati, kar zasluži. On je rešil te ljudi. A božja roka naj zadene sodnike, porotnike, tožitelje in predvsem ovadnike, ki so prisegali do roba, besedo za besedo, kot so jih bili naučili injim plačali s prokletim denarjem za kri poštenih mož."
Ponehal je, da se oddahne, preden začne s svojimi velikimi odkritji.
"Potem so odšli iz dežele in hodili ter se potikali po svetu kakor Kajn. A svojo zalego, gadjo zalego, so pustili tu. Njihov glavar, načelnik in govornik se je imenoval Daly in Dalyjev vnuk je tisti Terence Kasey, ki sedaj hodi v vašo hišo in se hoče oženiti s tvojo materjo!"
Te besede so se zdele deklici tako strašne, da je onemela. Pozorno jc pogledala starca, da se prepriča, ali sc mu ne blede, kajti večkrat jc sam rekel, da sedaj zopet postaja otročji-Toda do tedaj še ni bila zapazila, da bi sc bil kdaj zmotil. Vedno je navajal dan in leto. Mogla mu je verjeti celo tedaj, ko ji je po strašnih obljubah, da bo molčala, natančno pokazal na pokopališču v Oldcourtu prostor, kjer so z mnogimi obredi in molitvami zakopali krsto, polno pušek in krogelj, zavitih in zavarovanih pred vlago s svilo, namočeno v olju, dasi ji je bilo skoro na smrt hudo, ko ni smela govoriti o skrivnosti. Toda to razodetje je bilo tako nenavadno in everjetno, da je o-nemela. Starec ni razumel njenega molka.
"Lehko rečem," je dejal rezko in zasmchljivo, kakor je vedno govoril o svojih sovražnikih, "da boste sedaj vsi še imenitni postali. Pravijo, da ima on kupe zlata in toliko zemlje, da je ni moči prehoditi v enem mesecu. Ne, da bi vam ne privoščil sreče. Bog ve, da vas je revščina dolgo mučila! A vendar ste vedno varovali svoje pošteno ime. Vsaj jaz nisem še nikoli slišal, da bi mogel kdo Curtinovim ali Leonardovim kaj očitati. In slednjič je pošteno ime z revščino boljše kakor sramotno ime z vsem zlatom Kalifornije. Pa lega ni več! Stari časi so minili in z njimi staro poštenje. Seilaj iščejo le denarja, denarja — in meni bi se gotovo ne podalo, zavidati vas zanj!
Vsaka beseda je zarezala kakor nož v dušo občutljive, strastne deklice. Le sramoto in zaničevanje je videla pred seboj. Slednjič je vzkliknila jeze in sramu:
"Kaj naj storim? O, povejte mi, kaj naj storim? Saj ne smemo nikomur več pogledati v oči!
"Temu se boš že privadila," je odgo-
voril starec s krutim posmehom; "kadar boš tam v svoji veliki palači in kadar se boš vozila s svojo kočijo, boš pozabila na staro čast in ugled svojega rodu in družine. Toda izpremeniti boš morala tudi svoje ime. Potem boš gospodična Kasey ali pa te bodo morda nazvali po tvojem starem očetu, ovadniku Dalyju. Gospodična Kathleen Daly! Saj te ne bo tam nihče poznal. Toda," je nenadoma pristavil zamahnivši z roko, "tvoj oče se bo o-brnil, v rgobu!"
(Dalje prili.)
RABIMO
dobrega mladega moža, ki govori dobro angleški in je dobroznan v slovenski naselbini, v oddelku čevljev in moške robe. Lepa prilika za pravega človeka. Vprašaj: M. L. Stern ali pa vodjo na First Floor v Stern's Big Store, Joliet, 111.	2t31
DOBRO DELO
s plačo po $5.00 na 8 ur, zamorem dobiti za onega, ki od mene kupi hišo s veliko prodajalno za vsakoršno trgovino in 11. sobami, razdeljenimi za mala stanovanja. Hiša je moderna, gas, elektrika, voda, stranišča, vse je v hiši, ter je vedno polna ali zarentana, ter nosi po 15 odst. obresti od naloženih denarjev. Prodam radi bolezni. Cena hiši je $3,300.00. Položiti je treba samo $800.00, a ostalo se pa vknjiži za izplačila. Pišite na:
J. JONES, 3t31	Box E., Gary, Ind.
Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1916.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................ John-Pelric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak.
To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev A-merike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom, ne rabite sem priti.
Pri tem društvu ni treba nikakorš-nega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mcsec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društv« naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in n?vodila in pošlje $1.00 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar.
Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za................j.......$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic; za ...........................$9.00
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
JOUCT.ILU
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS-
Dr. Richter's Pain ExpeNer
jsoperrermati-zem in trganje bolečine in o* trpnelost člen-ko? in mišie.
Pravo zdravilo Je l zavoju, kakorSnega vidite na sliki.
Zavrnite vsak žaro), ki ni zapečaten s An-bor Trade Mark.
85c in 50c vseh lekarnah ali pa piSlte ponj naravnost Da
FUJier
& Co. 74-80 W»ik ington Street New York.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEX North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
STENSKI PAPIF
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg* papirja po nizkih cenah.
Chi. Phone 376.1/ N. W W 120 Jefferson St JOLIET. ILL
POZOR ROJAKINJE I
Ali veste, kje je dobiti najboljie so po najnižji ceni? Gotovo) V mesnih
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek«' jene klobase in najokusnejie me*®" Vse po najnižji ceni. Pridite torej poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežb* I* naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas * našej mesnici in groceriji na vog»" lu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone
111*
Luka Pleše
HVATSKO-SLO VENSKA
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, fin«
do-
lfifl''
maca in importirana zganja in ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obilen o<
ti*
1014 North Chicago St., Joliet,
111*
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
ter je najboljša pijač«
E. Porter Brewing Company
Oto telefon 405
S. Bluff St.. Joliet. IU*