Ravno polje Glasilo občine Kidričevo, letnik XX. 4. številka, NOVEMBER 2018 www.kidricevo.si www.facebook.com/kidricevo www.vimeo.com/kidricevo Datum 25. 11. 2018. nedelja 30. 11. 2018. petek 1.12. 2018. sobota 6. 12. 2018, četrtek 7. 12. 2018, petek 8. 12. 2018, sobota 14. 12. 2018. petek 15. 12. 2018, sobota 22. 12. 2018, sobota 23. 12. 2018. nedelja 28. 12. 2018, petek 17.00 17.00 18.00 17.00 17.00 17.00 17.00 18.00 20.00 17.00 17.00 18.00 17.00 18.00 17.00 17.00 17.00 Dogodek Bus napovednik - vožnja po občini z atraktivnim prazničnim avtobusom z zvezdico, aktobati in pravljičnimi bitji (postanki in animacije po vaseh) Otvoritev čarovnije v parku in prižig lučk Ročk koncert mladih rockerjev Kidričevo S svetlobno čarovnijo v žametno noč Trening hokeja z Lisjaki Maribor Tradicionalno Miklavževanje za otroke Božičkova pošta Štafeta na ledu Drsanje ob živi glasbi Juri Muri v Afriki, gledališka predstava Zabavno eksperimentiranje za otroke. Evropski kulturni in tehnološki center Maribor Brata Malek postaneta škrata Glasbena pravljica. Deklica z vžigalicami Senčno gledališče s princeso Minjo Tradicionalno božičkova nje v parku z božičnim koncertom na prostem Uprizoritev Kristusovega rojstva - žive jaslice Čarobno otroško silvestrovanje Dragi otroci, spoštovani starši, babice in dedki, Park pod tisočerimi zvezdami z gostiteljico Zvezdno vilo se z navdušenjem pripravlja na vaš obisk v letošnjem decembru. Že v nedeljo, 25. 11. 2018, vas bomo presenetili s pravljičnim avtobusom, ki se bo podal na pot po naših vaseh z družbo pravljičnih junakov in napovedal atraktivno decembrsko dogajanje v čarobnem Parku pod tisočerimi zvezdami. Na avtobusu bodo županu družbo delala pravljična bitja, zelo poskočna palčka s trampo-lini, čudovita Zvezdna vila, palčka poštarja in sladka Ema, ki bo otrokom delila slastne mini kremšnite. Letos smo se ponovno posebej potrudili in Zvezdna vila je za vse obiskovalce, predvsem najmlajše, pripravila veliko presenečenje: Ko v parku pod tisočerimi zvezdami zapreš oči, se točno ob petih popoldan magija zgodi. S čarobnim dotikom se luč za lučjo prižge in na ledu se čarobna predstava prične. Rdeča kapica se z volkom vrti, ljubeznivi Janko pa Metki čokolado podari. Pepelki in princu se oči iskrijo, Elsi se lasje bleščijo. Sneguljčica s palčki se rada igra, sladka Ema pa se z obiskovalci sladka ... Ne zamudite čarobnosti tik pred 1. adventno nedeljo na OTVORITVI ČAROVNIJE V PARKU v petek, 30. 11. 2018, ob 17. uri. Tudi letos boste domov prejeli posebno praznično brošuro dogodkov Parka pod tisočerimi zvezdami z opisi dogodkov in natančnejšo vsebino. Ko jo boste listali, ne pozabite: Občina Kidričevo pripravlja drsališče in vse dogodke v parku v Kidričevem za vas in za vaše najmlajše že 7. leto. Uporaba drsališča z drsalno stezo je brezplačna, tako tudi čaj za vse otroke. Če nimate drsalk, jih lahko najamete za le 2 evra. Tudi ogled dogodkov, predstav in sodelovanje na delavnicah je brezplačno. Pripeljite svoje otroke, babice, dedke, celotno družino in začutite pridih praznikov, ogrejte se pri ognjišču in zaželite prijateljem in znancem vse dobro pod »najlepšo« smrečico pod tisočerimi zvezdami. Občina Kidričevo pripravlja park Pod tisočerimi zvezdami za vas. Obiščite nas. OU 29. 12. 2018, sobota 17.00 Otroške delavnice Zvezdne vile v hiški z odprtim ognjiščem 1.1.2019, torek 17.00 Novoletno druženje (brezplačna novoletna kisla juha za vse obiskovalce) 4. 1.2019. petek Ansambel Uspeh __J 'epotni studio ' Lija /'oi/oljtciarijt- nohtçf /V/ nmiuntm» laktranp-fa/iluru l>cf»ttiHi/a ('irkowx' M. 2326 Í irkoi Ttlefon O40 915 St t J I'b % tuition in Ob J. obletnici delovanja v Cirkoveali vam podar/am o Kupon za 10 % POPUST na izbrano storitev ! Kupon Lihi<> koristite do JI. 12 201S Popusti %<• meti -vr/vj; ve seitnxijn Za izbrani termin seje pnttvfmo pn'dhotlno rvimcit! b'TS_d. 0.0. B05 TRGOVINA D.O.O. Majšperk 39. 2322 Majšperk © 04 I 547 I I G © 04 I 27© 57S O prodaja@bo5doo.si FRIZERSKE IN KOZMETIČNE STORITVE TER INŠTRUKCIJE IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA Prispevke za naslednjo izdajo Ravnega polja lahko oddate na portal www.mojaobcina.si do 12. 12. 2018. Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo. Kopališka ulica 14. 2325 Kidričevo Odgovorna urednica: Mojca Muršec Uredniški odbor: Tina Krivec. Smilja Rajher. Jožef Murko. Slavko Pulko. Eva Žunkovič. Anja Rajher Lektoriranje: mag. Vesna Voglar Pulko Priprava za tisk:: Mojca Muršec Tisk: Ekart design d.o.o., Naklada: 2400 izvodov. Spletna stran: www.kidricevo.si. Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS. pod zaporedno številko 1401. Obvestilo: pridržujemo si pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Reklame in nekateri prispevki niso lektorirani s strani lektorice glasila. s?/**1 V letošnji december^ž novo podobo Parka pod I t*. 'V. z tisočerimi zvezdami V \ ^ ^ J^zme mo?b ežj. i n - km a I u bo z namUpraznični decembe"r<<*mesec.dobrih želja^pristniir medsebojnih odnosov.ter mDninitr"utk6v, ko se vsižazremo vase, odložimo d e I o' i n š kr b i tte rrfše>za vem o, kaj v življenju,res šteje,... A'11/ 'JI m iHSnMf "V. '^Nf* > Saj je bistvo prazničnega časa, da se srečujemo, si v voščilih izmenjujemo tople besede in se družimo. V lanski praznični brošuri sem zapisal, da smo v »majhnem« kraju uspeli narediti nekaj velikega in izjemnega - ustvarili smo Park pod tisočerimi zvezdami, ki privablja ljudi iz bližnje in daljne okolice. Dogodki in prireditve so po 7 letih že tradicionalni in pri ustvarjanju le-teh se je vedno izkazalo, da nam je velike stvari uspelo ustvariti zaradi entuziazma, zagnanosti in poguma, s katerim smo se stvari lotevali. Pri tem moram pohvaliti vsa naša društva, ki v Parku pod tisočerimi zvezdami prostovoljno in aktivno delajo ter za sabo puščajo sijočo praznično sled odličnega sodelovanja. Njihov prispevek je izjemne- ga pomena! V lanskem letu smo s podjetjem TALUM ustvarili prekrasno alu-doživetje, katerega gostitelja sta bila Aluminko in Zvezdna vila. In ker želimo vsako leto drugačen in raznolik program, smo se odločili, da bo letošnje doživetje: čarobnost, svetlobna poezija, senčna gledališča in obiski pravljičnih junakov, ki pri nas še niso bili. In če smo v lanskem letu drsalni ploskvi dodali še drsalno stezo, dolgo kar 100 metrov, bomo pa letos Park pod tisočerimi zvezdami preoblekli v novo in atraktivno podobo. Zato mi je v ponos, da vas lahko že danes povabim v Park pod tisočerimi zvezdami na slavnostni prižig atraktivne praznične dekoracije in na dogodke, ki vsako leto zaznamujejo občino Kidričevo v najlepši luči. Za nepo- "Hvala vam za veliko spodbudnih besed za letošnjo jesen in tudi za prihodnost." zabno doživetje in vzdušje bomo postavili božično drevo, visoko 6 metrov, osvetljene like pravljičnih junakov v nadnaravni velikosti. Tudi prodajne hiške, letos z novo in pestro ponudbo Parka pod tisočerimi zvezdami, bodo z novo osvetlitvijo bolj praznične in domače. Otvoritev čarovnije »Slavnostni prižig novih prazničnih luči« bo 30. novembra 2018, zato vas ob tej priložnosti iskreno vabimo v Park pod tisočerimi zvezdami, kjer bomo naše skupno sodelovanje prikazali v najlepši luči. Spoštovani, ob koncu naj se vam zahvalim za pohvale in podporo, stiske rok zadnjih 8 let. Hvala vam za veliko spodbudnih besed za letošnjo jesen in tudi za prihodnost. Mislim, da so to pravi pokazatelji razvoja naše občine. Sicer pa smo skupaj vedno močnejši in boljši, zato bomo dobro delali še naprej. Anton Leskovar župan Povzetek 29. seje Občinskega sveta občine Kidričevo 29. redna seja je bila dne 27. 9. 2018 1. točka: Občinski svet v drugi obravnavi soglasno sprejme Odlok o ustanovitvi javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj. 2. točka: Občinski svet soglasno sprejme Obvezne razlage prvega odstavka 28. člena Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja P16-S4 Njiverce I (sever). 3. točka: Občinski svet soglasno daje soglasje k Pravilniku o razporejanju stroškov po stroškovnih mestih v Osnovni šoli Cirkovce. 4. točka: Občinski svet soglasno sprejme rebalans kadrovskega načrta JZ Zdravstveni dom Ptuj. Rebalans kadrovskega načrta je priloga in sestavni del tega sklepa. Sprememba nima vpliva na proračun Občine. 5. točka: Občinski svet soglasno sprejme Sklep o spremembi cen programov vrtca v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Kidričevo. Cena se za I. starostno obdobje poviša za 0,80 evra, v drugem starostnem obdobju pa se cena zniža za 12,02 evra. 6. točka: Občinski svet soglasno sprejme Sklep o spremembi cen programov vrtca v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Cirkovce. Predlog nove cene pomeni povišanje ekonomske cene v I. starostnem obdobju za 1,76 evra in znižanje v II. starostnem obdobju za 5,10 evra. 7. točka: Občinski svet soglasno sprejme Sklep o spremembi vrste oddelkov v enoti vrtca pri Osnovni šoli Cirkovce za šolsko leto 2018/2019. 8. točka: Občinski svet soglasno daje soglasje k izvajanju vzgojnega programa Vzgojne skupine Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka Ptuj. 9. točka: Občinski svet z večino sprejme Sklep o vrednosti točke za izračun nado- mestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kidričevo za leto 2019. 10. točka: Občinski svet z večino sprejeme Sklep o vrednosti točke za izračun komunalnih taks v občini Kidričevo za leto 2019. 11-13. točka: Občinski svet je obravnaval in sprejemal sklepe glede ukinitve statusa javnega dobra določene parcele, o prodaji nepremičnine in nakupu določenih nepremičnin. 14. točka: Občinski svet je soglasno podprl predlog za znižanje najemnine za posamezen najeti prostor v lasti Občine Kidričevo. Anja Rajher podžupanja občine Kidričevo PREKO 9 MILIJONOV EVROV V mandatu 2014-2018 je bilo investiranih 9 mio evrov. Na tem mestu je predstavljenih zgolj nekaj izvedenih investicij. UttBBfc Rekonstrukcija starega ZD v stanovanja In otvoritev dnevnega centra aktivnosti Subvencioniranje obnove fasad na območju kulturne dediščine Dokončanje izgradnje kanalizacije v občini in omogočen priklop vsem občanom Mednarodna sodelovanja - pobratenje z Ugljevikom Javna razsvetljava in vodovod: 690.000 evrov, vloženih v obnovo JR, in 350.000 evrov, vloženih v obnovo vodovoda Energetska sanacija OŠ Cirkovce in vrtca Decembrsko dogajanje: Park pod tisočerimi zvezdami z drsališčem in drsalno stezo Sofinanciranje rekonstrukcije državnih cest v Apačah in Lovrencu - krožišča Izgradnja spremljajočih športnih objektov Obnova cest po celotni občini Spodbujanje lokalnega gospodarstva z inovativnim pristopom - bon Sternthal Možnost izvajanja poročnega obreda v Dvorcu Sternthal in zunaj Izbran zasebni investitor za ŠRC Green lake - zeleno jezero. Otvoritev v aprilu 2019. ZA INVESTICIJE V OBČINI Skrb za pokopališča Imenovanje ge. Pavle Veler za častno občanko občine Kidričevo Poslovni protokol s Ksenijo Benedetti Odbor za gospodarstvo je v tem letu še v občini Kidričevo. Tokrat smo v petek, Slovenije. Tema predavanja je bila »POSLOVNI PROTOKOL S KSENIJO BENEDETTI«. Skozi odlično izpeljano predavanje smo se naučili naslednje vsebine: uglašena pravila lepega vedenja in primernega videza, moč prvega vtisa, rokovanje, naslavljanje, seznanjanje, primerna uporaba mobilnih telefonov, sedežni red in oblike miz, zdravic, vedenje za mizo - uporaba pribora, kozarcev, pogovor med obedom, poslovni sestanki, poslovni in protokolarni obiski v podjetju, primerna oblačila za vse priložnosti, vrste in izbira primernega darila, izročanje daril, izmenjava ter vrednost daril, pravilna uporaba in obešanje zastav, slovenska in evropska himna ... in mnoge druge. Seminar je bil zelo skrbno izbran, da je lahko vsak podjetnik našel nekaj koristnih informacij pri svojem poslovanju in vodenju podjetja. Hkrati je bil zelo poučen za vsakega posameznika, saj je lahko vsak pridobil pomembne informacije skritih detajlov našega nezavednega obnašanja. Seminarja se je udeležilo 56 udeležencev in ta številka nam je dala pomemben signal, da smo v tem 4 letnem mandatu v odboru za gospodarstvo delovali zelo dobro in uspešno. Iskreno bi se zahvalila Osnov- zadnjič organiziral brezplačno predavanje za male gospodarstvenike s sedežem 19. 10. 2018, v goste povabili go. Ksenijo Benedetti, šefinjo protokola Republike ni šoli Kidričevo za prostor, ki so nam ga odstopili, da smo lahko izvedli predavanje in za lepo pripravljeno postrežbo kave in sadja in seveda učencem in učenkam, ki so bili zelo vljudni in korektni med odmori, da je bila na hodniku popolna tišina. Hvala tudi Restavraciji Pan, ki nam vedno pripravijo vrhunske slanike in kanapeje. Arija Rajher mag. ekon. in posl. ved, predsednica Odbora za gospodarstvo 5. srečanje starodobnih traktorjev v Cirkovcah Strojni krožek Dravsko polje - sekcija Oldtimerji je 10. junija 2018 izvedel že peto tradicionalno srečanje oldtimerjev -traktorjev. Prireditev je potekala v okviru praznovanj občinskega praznika občine Kidričevo. Zbralo se je veliko število traktorjev starejših znamk, ki so bili paša za oči obiskovalcev. Prireditev se je pričela s kulturnim programom z Veselimi muzikanti iz Starš, s pevci iz Lovrenca na Dravskem polju in pevkami iz Ložnice. Vsem nastopajočim iskrena hvala. Sledila je malica in nato panoramska vožnja skozi vasi občine vse do Ptujske Gore. Na Ptujski Gori nas je pričakal gospod pater, ki je vse traktorje kot tudi voznike blagoslovil in nam zaželel veselo druženje še naprej ter varno vožnjo. Da je panoramska vožnja potekala varno, gre vsekakor zahvala prostovoljnim gasilcem iz Mihove, Dragonje vasi in Starošinc. S Ptujske Gore smo pot nadaljevali do Kidričevega, kjer smo prireditev tudi zaključili ob dobrem bograču, ki so ga pripravili v restavraciji Pan. Da je prireditev lepo uspela, se zahvaljujemo vsem sponzorjem za izkazano pomoč, posebej še Občini Kidričevo. Čestitke vsem občankam in občanom ob praznovanju občinskega praznika naše občine, obenem vas vabimo na šesto srečanje oldtimerjev, ki bo drugo nedeljo v juniju 2019 v Cirkovcah. Stanko Kmičar, Oldtimerji Dravsko polje 6 I NOVEMBER 2018 Pričela se je kurilna sezona Ker se bo kmalu pričela intenzivna kurilna sezona, so nas občani obvestili, da imajo nekateri velike težave s svojimi sosedi, ki kurijo na drva in pri tem ustvarjajo dim. Takrat ne morejo zračiti, če pa imajo centralni prezračevalni sistem, ga morajo v času, ko sosed kuri, ugasniti ali vgraditi dodatno filtrirno enoto, ki pa ni vsemogočna. »Težko bi našli koga, ki bi priznal, da ne zna podkuriti kupa drv, peči ali kamina. A napačno kurjenje ni le težava za okolico, je tudi težava za tistega, ki to počenja. Nekaj slabega zraka in dima ima tako tudi sam, kurjenje ne ustvarja želene toplote, izkoristek kuriva je slab, črna stekla na kaminu zastirajo lep pogled na ogenj... A napačno kurjenje ima lahko tudi katastrofalne posledice. Pri kurjenju z drvmi je moč peči ali kamina odločujoča. Drva namreč kakovostno gorijo le, če je na voljo veliko zraka in je v kurišču visoka temperatura. Drva ne morejo goreti počasi ali po malem. Če zmanjšamo dovod zraka, se bo zmanjšala temperatura v kurišču in drva ne bodo gorela z vso močjo. Rezultat bo tedaj slab - temen dim, veliki kosi v pepelu, veliko pepela, slab toplotni izkoristek in nedvomno temna stekla in s sajami ter še s čim obložen dimnik. Če je peč velika in močna, mora v njej tudi močno goreti in oddajati mora veliko toplote, če hočemo kakovostno zgorevanje. Nemalokrat so kamini in peči predimenzionirani, preveliki, zato je, ko v njih zakurimo, takoj prevroče. Potem zmanjšujemo ogenj in kaj hitro tudi nehamo kuriti, predvideni užitek ob zimskem ognju v kaminu in lepem pogledu nanj pa hitro splava po vodi. Treba je torej kupovati kamine in peči čim manjših toplotnih moči. Če imamo v dnevni sobi kamin, je najbolje, da ima tudi vodni prenosnik toplote, da prek njega ogrevamo še zal-ogovnik za toplo vodo. Tako bomo lahko dolgo gledali lep ogenj, saj bo večino toplote kamin oddal v vodo in se prostor ne bo takoj pregrel. Pravilno kurjenje z drvmi je kurjenje na polno, torej s polno zmogljivostjo kurilne naprave in s skoraj povsem odprtim dotokom zraka. Tako ni vidnega dima iz dimnika, sosedov kurjenje ne moti, stekla kamina ostajajo po kurjenju čista in izko- ristek kuriva je visok. Kurišča na drva so tudi v času, ko to ni videti več moderno, še kako pomembna. Pozimi lahko ob žledu zmanjka elektrike, brez katere vse druge ogrevalne naprave ne morejo delovati, v kuriščih na drva pa bo ogenj še vedno lahko gorel in (z vnaprej predvideno naravno cirkulacijo) ogreval sanitarno vodo in bivalne prostore. Gre pa tu tudi za tra-jnostni in do okolja prijazen razvoj. Država bi vsekakor morala spodbujati uporabo kurišč na lesno biomaso v več oblikah in tudi vgradnjo solarnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode poleti. Ta, med seboj dopolnjujoča se načina ogrevanja, sta ne le najcenejša, ampak tudi okoljsko in varnostno najbolj primerna.« (Povzeto po Bojko Jerman - Dnevnik, februar 2015) Kako podkuriti Tudi to vsi dobro vemo, saj že beseda sama pove, da pod kupom drv podkurimo. Ravno zato, ker se pri začetnem delu kurjenja največkrat pojavlja dim. pa ni tako zelo preprosto. Če zakurimo pod kupom drv, se močno kadi in slabo gori, dokler se ves les ne vname. Podkurjenje torej ni pravi način, veliko bolje je začeti s kurjenjem s strani, najbolje pa je papir in trske zakuriti kar na kupu drv. Tako se ogenj polagoma razvije do polne moči, ima ves čas dovolj zraka, gori s svetlim plamenom, dima in smradu ni in tako tudi nikogar ne moti. Česa v kotlih in pečeh ne smemo kuriti Če spoštujemo okolje, ne smejo biti toplovodni kotli in peči smetnjaki, kjer lahko kurimo vse odpadke. Ni dovoljeno in priporočljivo kuriti sledečih snovi: • goriv, ki vsebujejo več kot 0,5 odstotka žvepla, ker žveplov dioksid S02 v dimnih plinih povzroča onesnaževanje okolja; ^ • lesnih odpadkov, ki vsebujejo lepila, barve, impregnacijska sredstva, na primer: vezane plošče, iverke, barvan les, impregniran les - železniške pragove in električne drogove; • posebnih odpadkov, kot so plastični odpadki, kuhinjski odpadki, moker les, tiskan papir itd.; • odpadnih motornih in mazivnih olj in masti; • avtomobilskih, traktorskih in kolesarskih gum. Kurjenje časopisnega papirja, ilustriranih revij in iveric ni dobro, zato ga ne priporočamo. Taki odpadki vsebujejo kisline in težke kovine, zato izhajajo pri zgorevanju v okolje v obliki fenolov, formaldehidov ter dioksinov. Plastika pri zgorevanju sprošča klor, ki je škodljiv za zdravje in uničuje ozonsko plast v zemeljski atmosferi. Posebni odpadki sodijo v posebne zbiralne posode za ločeno zbiranje odpadkov. Prav na to nas je opozarjala letošnja akcija Očistimo svet, ki je potekala v soboto, 15. 9. 2018. V naši občini smo se ji pridružili s stojnicami v Cirkovcah, Kidričevem in Apačah. Občane smo opozarjali na dejstvo, da je v naši občini tako dobro organiziran odvoz vseh vrst odpadkov od vrat do vrat, da je nedopustno, da jih še vedno najdemo v naravi. A žal se tudi to dogaja, zato vsaka akcija ozaveščanja ljudi pripomore k čistejšemu in prijetnejšemu okolju. Pravica slehernega občana je živeti v prijetnem okolju in dihati čist zrak. Ivanka Korez. predsednica Odbora za varstvo okolja in požarrio varnost \rno Odmetavanje/odlaganje odpadkov v naravo Vsakdo izmed nas rad gre na lep, miren sprehod oz. nedeljski izlet s svojo družino v naravo. V naravi se lahko naši otroci brezskrbno igrajo, skačejo in so lahko tudi glasnejši. Kaj je potem z vsemi temi odvrženimi odpadki v naravo? Kdo se želi sprehajati po naravi, kjer vsepovsod ležijo plastenke, pločevinke, plastične vreče, kosovni odpadki, gradbeni odpadki, zeleni vrtni odpad itd.? Kljub temu da občinski Odlok o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki in Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki prepovedujeta kakršno koli ravnanje v nasprotju z določili odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki, so podatki zadnje čistilne akcije Očistimo Slovenijo 2018 pokazali, da ni tako. Podatki kažejo, da občani najpogosteje odmevajo gdpadke iz avfomi (plastenke, papirčke itd.) v fomobilov plastične vreče, o telo lokalno zbirnih cest, lokalnih cest, javnih poti. da odlagajo zeleni vrtni odpad in zeleni vrtni odrez na mesta, ki za to niso predvidena, da odlagajo v naravo gradbene in kosovne odpadke, da odlagajo ob zbiralnicah ločenih frakcij, namenjenih za zbiranje odpadne embalaže iz stekla, tudi mešane komunalne odpadke, druge ločene frakcije (odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona, odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov) in kosovne odpadke. ObčSfcki odlok v 37. členu določa ukrepe v primeru nepravilno o^cjfete.jkpfflunal nih odpadkov, v prvem odstavku 49 pa določa prepovedi za povzročitelje oziroma imetnike odpadkov. Z globo 1.400 evrov se za prekršek na podlagi prvega odstavka 57. člena odloka kaznuje pravna oseba. Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka 57. člena odloka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka 57. člena odloka kaznuje posameznika. Aleš Lešnik, inšpektor r Skupna občir^sk^uprava občin v Spodnjem Podravju Transparentno upravljanje s premoženjem občine, vsakomur dostopni župan in člani občinskega sveta, pripravljenost za sodelovanje in sprejemanje skupnih rešitev z dogovorom, to so kvalitete dobre občine. DANIJEL ZAJC, KANDIDAT SD ZA ZUPANA OBČINE KIDRIČEVO 1. VOLILNA ENOTA: 2. VOLILNA ENOTA: 1. Stanislav Lampič, Njiverce 2. Eva Žunkovič, Njiverce 3. Branko Valentan, Apače 4. Andreja Emeršič, Kidričevo 5. Darko Ferlinc, Kidričevo 6. Janja Bombek, Njiverce 7. Suzana Koderman, Kidričevo 8. Danijel Zaje, Apače 1. Slavko Krajnc, Lovrenc 2. Mateja Školnik, Lovrenc 3. Grega Baštevc, Zgornje Jablane 4. Dragica Leskovar, Cirkovce 5. Tomaž Greif, Stražgonjca 6. Brigita Medved, Spodnje Jablane Kandidatke in kandidati za občinski svet Občine Kidričevo: Naše zaveze za Kidričevo enakih možnosti: ■ več komunikacije in sprejemanje skupnih odločitev z dogovorom med vsemi akterji družbe ■ odprto delovanje občine in vključevanje občank in občanov v vse faze projektov ■ kvalitetna in vsem dostopna zdravstvena oskrba (več defibrilatorjev, spodbujanje zdravega življenjskega sloga...) ■ več kolesarskih poti, ureditev trim steze in pohodnih poti ■ brezplačen vrtec za vse otroke ■ več športnih igral za otroke, ne le v centru, ampak tudi po vaseh ■ ureditev kopališča ■ spodbujanje zdravega okolja (zelena javna naročila, »zero waste« politika, ozelenjevanje javnih površin z javnimi sadovnjaki in čebelnjaki, posodobitev sistemov vodooskrbe, dosledna uporaba protitočne obrambe, energetska sanacija javnih zgradb) ■ spodbujanje stanovanjskih zadrug, več neprofitnih stanovanj ■ transparentno in preudarno trošenje občinskega denarja ■ vedno in vsem dostopni svetniki in župani ■ participatorni proračun, kjer projekte določijo občanke in občani ■ spodbujanje prostovoljstva, nevladnih organizacij in kulture ■ medgeneracijsko sodelovanje ■ dostop do temeljnih dobrin kot so voda, ogrevanje, transport in logistika Naročnik: SD. Levstikova uL 15.1000 Ljubljana Vaš župan! Anton Naš cilj je kakovostno bivanje in varno ter vzpodbudno okolje za vse generacije". razvoja Kandidati za svetnike vaše občine! Volilna enota 1: 1. Anja Ra her 2. Marjan Petek 3. Petra Potrč 4. Danilo Lendero 5. Simona Gaiser 6. Anton Panikvar 7. Lidija Mlinaric 8. Luka Pepelnik Volilna enota 2: 1. Anton Leskovar 2. Karmen Modec 3. Milan Fideršek 4. Silva Orovič Serdinšek 5. Miran Hercog 6. Ivanka Korez 7. David Jerič 8. Valerija Medved 9. Peter Krajnc Anton Leskovar. župan Občine Kidričevo Naročnik: OO SDS SLS. (za) ljudi! Slovenska ljudska stranka & Spoštovani Občani in Občanke Nekje globoko v duši vsak izmed nas ve in čuti, da je čas ZA spremembe. SLS je postala boljša in pogumnejša, kot kdajkoli prej, predvsem pa enotno prepričana za boljši jutri vseh nas. Združili smo zagnanost mladih in izkušnje starejših. Vaše želje bodo naše vodilo za boljšo prihodnost Občine Kidričevo. Za Vas in vaš kraj gre !! Sprejmite izziv in le tako boste čutili veličino uspeha. Ml SE BOMO BORILI ZA VAS - DAJTE NAM VAŠ GLAS ! Z najboljšimi željami ter v pričakovanju vaše udeležbe na nedeljski volitvah Vas lepo pozdravlja SLS Kidričevo z županskim kandidatom Damjanom Medved in kandidati za svetnike Občine Kidričevo Nekateri izmed naših projektov: NOVI VRTEC in NOGOMETNO IGRIŠČE Se KOPAT 0 Damjan Medved CENTER ZA OTROKE Damjan Medved m m m NOV/fGKSILiSKI"» Wapače CT ""SISTEM Damjan Medved Damjan Medved » NOVI DOMfZA ^UPOKOJENCE O Damjan Medved ka^UJ VSAKEMU 3O 0S ŠTUDENTU IN DIJAKU Tik vTT; občine Kidričevo ^^ ŠTIPENDIJA V * P L ZNESKU 50€ f ' M Damjan Medved DOMA KUNGOTA {J J FOMTAMAKVIHTOmTQ-Damjan Medved Damjan Medved Damjan Medved za ljudi! MISLI RESNO NA KIDRIČEVO VOLILNA ENOTA 1 1. KARMEN VAUPOTIČ, Kidričevo 2. MIRKO FRUK, Apače 3. MONIKA KMETEC, Strnišče 4. BORIS KMETEC Apače 5. VIDA KOMLJENOVIČ, Kidričevo 6. MARKO GODEC, Njiverce 7. JOŽICA KISELJAK, Kunguta 8. ALJOŠA KOMLJENOVIČ, Kidričeve VOLILNA ENOTA 2 1. BOGDAN POTOČNIK, Sp. Jablane 2. TINA KRIVEC Lovrenc na Dr. polju 3. ZVONKO DREVENŠEK, Mihovce 4. MAJDA KREPFL LEVA, Stražgonjca 5. MITJA BEK, Lovrenc na Dr. polju 6. ANGELA VINDIŠ, Dragonja vas 7. JANKO TURK, Župečja vas 8. VIKTORIJA HORVAT, Pongerce 9. ROBERT DOLENC Šikole Našo listo za občinske volitve 2018 v Občini Kidričevo sestavlja ambiciozna ekipa, ki misli resno. Ekipa, ki si želi resno in odgovorno zastopati naše občane, delati v dobro ljudi, soustvarjati razvoj naše občine in poskrbeti za povezovalno in zdravo okolje, v katerem bivamo. Verjamemo v svoje znanje in prepričani smo, da lahko skupaj najdemo odgovore na vsa vprašanja, ki pestijo naš vsakdan. Aktivno se bomo zavzemali za dokončanje projektov, ki so že v teku in za stalen ter enakomeren razvoj vseh vasi in naselja Kidričevo. Zavzemali se bomo za ustvarjanje vzpodbudnega okolja za obrt in podjetništvo v občini. Spodbujali bomo razvoj podeželja, družinskih kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Iskali bomo priložnosti in boljše možnosti za mlade, spodbujali medgeneracijsko sodelovanje, sodelovanje med lokalnimi organizacijami, podjetji, ustanovami in društvi. Zavzemali se bomo za čim boljšo informiranost občank in občanov ter kompetentno, učinkovito in prijazno občinsko upravo Iskali bomo načine za izboljšanje pogojev za delovanje društev in drugih neprofitnih organizacij v občini ter soustvarjali vzpodbudno okolje za razvoj turizma pri nas. Izhajamo iz prepričanja, da je mogoče povezati tradicijo z modernostjo, humanostjo in napredkom ter tudi v politiki in gospodarstvu delovati v duhu krščanskih vrednot za dobrobit vseh članov občine. Ne izpustite priložnosti, s katero lahko vplivate na sestavo občinskega sveta Občine Kidričevo. Veselimo se vaše podpore. r N Si , KIDRIČEVO Poslanski kotiček Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Kidričevo, letošnje leto nas je narava nagradila z dobro letino, tako v vinogradih kot tudi v sadovnjakih, na njivah in vrtovih. Pred nami je barvita jesen, gledano s političnega vidika pa tudi vroča jesen, saj so pred nami lokalne volitve. Državnozborske volitve 2018 so pokazale anomalijo našega volilnega sistema. Vsi, ki smo v Državnem zboru, smo predstavniki ljudstva, v Državni zbor smo prišli z glasovi volivcev, ki stojite za nami. Ko pa se na hitro poigraš s številkami in sešteješ gJasove volilcev vseh nas, ki smo bili izvoljeni v parlament, lahko hitro ugotoviš, da je vseh 6 koalicijskih strank zbralo skupaj komaj toliko glasov kot stranka SDS. Je pa zelo velika razlika v številu poslancev in s tem številu glasov, ki o zakonih odločajo. Koalicija 6 strank ima tako skupaj 52 poslancev, medtem ko ima SDS zgolj 25 poslancev. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da imamo v 13. Vladi RS, ki je zaprisegla 13. septembra, kar 7 ministrov, ki so na DZ volitvah kandidirali, a niso dobili podpore ljudi v svojem volilnem okraju. Ljudje so jim rekli ne, a vrnili so se kot ministri. In tukaj je odgovor, zakaj številni državljani ne gredo na volitve. Nekaj besed moram nameniti koalicijski pogobi, saj le-ta predstavlja pot, ki jo bo ta Vlada ubrala. Polna je besed, kot so: preučili bomo, opravili bomo razmislek, nadaljevali bomo prizadevanja, odprli bomo diskusijo, bomo analizirali in tako naprej. Tisti ukrepi, ki pa so izpostavljeni, pa pomenijo za slovenski proračun dodatno breme v višini 2 milijard €. Je pa koalicijska pogodba že v samem začetku na noge dvignila slovensko gospodarstvo, saj vsebuje nerazumne dodatne davčne obremenitve. H gospodarski rasti največ prispeva gospodarstvo in več kot očitno namerava Vlada prav te, ki v proračun prispevajo največ, kaznovati. Na to temo sem bila s strani SDS tudi predlagateljica sklica izredne seje DZ, ki je potekala konec septembra, saj ne želim, da bi zaradi nerazumljivih ukrepov podjetja pričela zapuščati Slovenijo. Prav tako ne morem tolerirati izjav nekaterih poslancev iz Levice, da so podjetniki davčni utajevalci in da bi bilo treba njihova podjetja nacionalizirati. Glede na vsebino koalicijske pogodbe je več kot jasno, da koalicija z njo tudi zanika dejstvo, da lahko samo uspešno gospodarstvo omogoči dovolj sredstev za delovanje naše socialne države, da bomo imeli le ob uspešnem gospodarstvu dovolj sredstev za zdravstvo, šolstvo, socialo in pokojnine. Če želimo Sloveniji razvojni preboj, če želimo, da mladi ne bi odhajali v tujino, ker bi tukaj videli možnost za razvoj svojih talentov, potem potrebujemo dobro delujoče in konkurenčno gospodarstvo, ki bo omogočilo blaginjo državljanom in razvoj Slovenije. Margaret Thatcher je nekoč dejala: »Problem socializma je, da enkrat zmanjka tujega denarja.« Ob branju koalicijske pogodbe mi je prav ta misel večkrat prišla pred oči. Dodatne davčne obremenitve pa ne bodo zgolj za gospodarstvo, tudi državljane čakajo številne nove obdavčitve, od davka na nepremičnine do spremembe pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov, dvig prispevkov na plače, t. i. zdravstveni cent, kulturni cent... Da koalicija ni medsebojno usklajena, je bilo jasno že na »hearingih« ministrov, torej še preden so nastopili s svojim mandatom. To se potrjuje tudi naprej. Na oktobrski izredni seji DZ tako kandidat za guvernerja Banke Slovenije ni prejel podpore (zgolj 30 od nujnih 46 glasov). Vlada Marjana Sarca se ni uskladila niti glede proračuna za leto 2019, zato je v Bruselj poslala predlog v takšni obliki, kot ga je sprejela Cerarjeva Vlada. In to kljub zavedanju, da znotraj proračuna ni predvidenih 75 milijonov evrov za dvig socialne pomoči v 2019, kar pa je Vlada na svoji seji že sprejela. Težko je razumeti takšna ravnanja. Da katastrofalno slabega črpanja sredstev EU na državnem nivoju niti ne omenjam. A ni povsod tako. Občina Kidričevo je primer občine, ki je počrpala resnično veliko sredstev EU, izpeljala nadpovprečno veliko projektov, ki so vam, občanom, bistveno izboljšali kvaliteto življenja. Spoštovani, ob bližajočih se lokalnih volitvah želim, da izberete v razvoj usmerjeno ekipo, ki se je s svojim dosedanjim delom resnično odlično izkazala. Vse dobro. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS Povabilo k zbiranju plastičnih zamaškov V naši širši pa tudi ožji okolici so akcije, v katerih se zbira plastične zamaške za dotično osebo, zmeraj bolj pogoste. Starši otroka, ki potrebuje zdravljenje, operacijo ali terapije, iščejo vse mogoče vire in načine, da bi mu pomagali, če tega finančno ne zmorejo sami. Z izkupičkom od nabranih zamaškov je bilo do sedaj že mnogim omogočeno dodatno zdravljenje, terapije, metode, ki jih naš zdravstveni sistem finančno podpira le v omejenem številu ali jih sploh ne podpira. Pri vseh teh zgodbah gre za iskanje možnosti za normalno in kakovostno življenje ter lajšanje bolečin oziroma odpravo le-teh. V naši bližini, in sicer na Ptuju, za te namene in potrebe zamaške zbira Ignac Habjanič. Do sedaj je s pomočjo dobrih in čutečih ljudi Spodnjega Podravja zbral preko 40.000 kg zamaškov. Svojo humanitarno aktivnost je razširil tudi na območje občine Kidričevo, kjer je po dogovoru s podjetjem ČISTO MESTO, ki na območju naselja Kidričevo opravlja odvoz odpadkov, na zbirna mesta namestil plastične posode z napisom PLASTIČNI ZAMAŠKI, z željo in prošnjo, da v njih stanovalci odlagajo plastične zamaške. Zamašek je gospodinjski odpadek, ki mu po uporabi ne namenjamo posebne pozornosti in nam v nadaljnji rabi v gospodinjstvu le izjemoma čemu služi, pa vendar lahko nekomu spremeni življenje. Vse, kar morate v tem primeru narediti, da bi nekomu, ki pomoč potrebuje, lahko pomagali, je. da zamaške odvržete v za to nameščene posode ob smetiščnih posodah. Na pobudo gospoda Habjaniča zbirajo zamaške tudi v OŠ Kidričevo in v enoti vrtca pa tudi v trgovinah Jager in Mercator boste našli kartonsko škatlo, namenjeno zbiranju plastičnih zamaškov. V primeru dodatnih vprašanj oziroma kakršnihkoli informacij, vezanih na akcijo zbiranja plastičnih zamaškov, se lahko obrnete direktno na pobudnika akcije (Ignac Habjanič. tel. 040 246 664). Mojca Muršec »O i I i svit u Split« in Maribor se predstavi Odzvali smo se na povabilo Zavoda za turizem Maribor in sodelovali pri promociji domačih krajev. Na splitski rivi se je na vroči septembrski konec tedna Maribor predstavil s svojo gastronomijo, turističnimi destinacijami in kulturnim programom. Domače plese in šege smo predstavljali dva dni dopoldne in zvečer, kot Cirkovčani najbolje znamo. Zaplesali smo, gledalce naučili klobučkov pies ter pobreško polko. Split "po-ludi" je odmevalo po turistični promenadi, ko so dekleta in fantje zaplesali z mimoidočimi. Za prijeten glasbeni ambient so poskrbeli tudi Akustični orgazem in Show band Klobuk. Tri srečne izžrebance so nagradili z bogatimi nagradami na Pohorju, vsi, ki so degustirali mariborske dobrote in okusili vina mariborskih vinarjev, so bili več kot zadovoljni. Veseli me, da smo imeli priložnost širiti naša prijateljstva in predstavljati našo kulturo, na katero smo ponosni. Tina Urih, vodja FS skupine Fotografije: Saša Urih Oznake: #Vinkoontour#fsvinkokorze #visitmaribor #visitpohorje #cilisvi-tusplit #visitcirkovce Slovenski dnevi v Slavoniji Tamburaši iz Slovenije so šli v Slavonijo. Tam so bili slovenski dnevi v Slavoniji, kjer je 8 kulturnih društev predstavljalo slovensko kulturo. Prišli smo z vseh koncev Slovenije in iz različnih področij slovenske kulture. Tamburaši smo prvi dan spoznavali Dakovo. naslednji dan smo si ogledali Vukovar in vinsko klet v I loku. V nedeljo zjutraj smo v centru Vinkovcev skupaj z drugimi društvi nastopili s svojim programom. Zaigrali smo 7 pretežno slovenskih skladb. Tridnevni izlet smo zaključili s kosilom in se odpeljali nazaj proti Cirk- ovcam, v kraj, ki smo ga predstavljali v Slavoniji. Seveda pa Tamburaški orkester Cirkovce ne počiva, saj bo nastopil na še kar nekaj prireditvah v bližnji okolici. 13. 10. 2018 bomo nastopili v Gaju pri Pragerskem na praznovanju ob 50-letnici Nogometnega kluba Pragersko. V Martinovem času bomo nastopili na martino- vanju v Kidričevem, 19.12. 2018 pa z otroki OŠ Kidričevo v restavraciji Pan na njihovem koncertu. Proti koncu leta bomo odigrali koncert v hotelu Mitra na Ptuju. Tamburaši iz Cirkovc ne mirujemo in se veselimo vsakega nastopa posebej. Hvala, da nas poslušate. Vlado Brglez Obisk predstavnikov evropskih držav v Reklamnem ateljeju Babšek (BATIS PLUS, d. o. o.) v Šikolah Pilotna izvedba JobCircuit metodologije se bo izvajala na Portugalskem, v Belgiji, Bolgariji, Litvi, Sloveniji in Turčiji ob upoštevanju nacionalnih in kulturnih razlik vseh vključenih partnerskih držav ter v skladu s potrebami ciljne skupine. Projekt je dvoleten, v njem pa sodeluje 8 partnerjev iz 6 evropskih držav. Projektni partnerji so imeli decembra 2017 prvi sestanek v Por-tu, posebna pozornost je bila namenjena pripravi predstavitvi obstoječih nacionalnih ukrepov in strategij za invalide in druge ranljive skupine. Vodja projekta v Sloveniji je ga. dr. Zdenka Wl-tavsky, s katero v podjetju v okviru projekta JobCircuit zelo dobro sodelujemo in se ji ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo. JOB CIRCUIT Co-funded by the Erasmus+ Programme of the European Union V torek, 25. septembra 2018, so se v Šikolah, natančneje v Reklamnem ateljeju Babšek (Batis plus, d. o. o.) zbrali predstavniki evropskih držav - udeleženci mobilnosti projekta JobCircuit. Zanje smo v podjetju, ki deluje od leta 1999 (skoraj 20 let), pripravili sprejem v smislu predstavitve podjetja, praktičnega prikaza dela proizvodnje in uprave ter razkazali poslovne prostore, tako proizvodne kakor tudi upravne, ter jih popeljali skozi razstavni salon naših izdelkov. Eno ključnih področij evropske strategije na področju invalidnosti (Disability Strategy 2010-2020) je, da se invalidom omogoči enak dostop do izobraževanja in zaposlovanja na trgu dela. V številnih evropskih državah pa dostop do trga dela invalidom še vedno ni omogočen zaradi pomanjkanja podpornih ukrepov in strategij. Cilj projekta je tako rešiti glavno vrzel in spodbuditi večje zaposlovanje invalidov s pomočjo podporne metodologije in ukrepov. S tem bomo na osnovi celovitega multidisciplinarnega pristopa zagotavljali enake možnosti in ustvarili zaposlitvene priložnosti za brezposelne invalide, ki bodo prilagojene zaposlitvenim potrebam na lokalni ravni in potrebam delodajalcev. Metodologija JobCircuit združuje individualno podporo in usmerjanje ter koncept usposabljanja za delo. Sposobnosti in kompe-tence invalidov bodo izboljšane na osnovi poklicnega usposabljanja in delovne prakse. prejeli tudi evalvacijske vprašalnike, s pomočjo katerih so ocenili podjetje in predstavitev le-tega kakor tudi sprejem. Podjetje, predstavitev in sam sprejem so udeleženci izjemno pohvalili, kar pa so še enkrat poudarili na podelitvi certifikatov o udeležbi. Zelo pozitivno so predstavniki ocenili dejavnost naše organizacije, še posebej direktorja družbe g. Bogdana Babška osebno. Nina Babšek Foto: Tone Babšek Udeleženci so prihajali iz Bolgarije, Turčije, Belgije, Litve, Portugalske in Slovenije. Vsi udeleženci so na svojem delovnem področju povezani z zaposlovanjem, izobraževanjem in integracijo invalidov v delovno okolje. Namen usposabljanj v okviru mobilnosti je, da udeleženci spoznajo dobre prakse zaposlovanja invalidov v partnerskih državah. Po ogledu poslovnih prostorov smo za udeležence pripravili manjšo pogostitev, ob kateri smo sproščeno kramljali o aktualnih temah na področju invalidskih podjetjih in zaposlovanju invalidov v državah, iz katerih udeleženci projekta prihajajo. Vsak je tudi prejel promocijski paket izdelkov podjetja, ki je vseboval tudi katalog artiklov in storitev, ki jih podjetje v okviru svojega poslovanja ponuja. Sodelujoči so po koncu obiska Na podelitvi certifikata v>-fygajdttZdenka Wltavsky fifiin g. Antonio iiasjMorriinator projekta iz Rortugalške. Conslultis) NOVEMBER 2018 I 15 Študentsko tekmovanje v izdelavi električnih koles Laboratorij za energetiko in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru sta že sedmo leto zapovrstjo organizirala Dijaško in študentsko tekmovanje v izdelavi električnih koles. Tekmovanje je potekalo 17. septembra 2018 v Mariboru. Osnovni namen tekmovanja je bil spodbuditi zanimanje mta-dih za tehniko, predstaviti nove tehnološke rešitve na področju električno podprtih pogonskih sistemov za kolesa ter okrepiti ozaveščenost o učinkoviti rabi energije v prometnem sektorju. Mlada ekipa Atomnius iz Lovrenca na Dravskem polju se je tekmovanja udeležila in dokazala, da lahko domače kolo za majhen denar predelaš na elektriko. S svojim kolesom Elektronkom so dosegli častno drugo mesto. Čestitke! P/a Rosana Srebro in posebna nagrada Jeana Rochera v Lancovo vas Folklorno društvo Lancova vas je bilo ustanovljeno leta 1983 z namenom, da oživlja, ohranja in predstavlja naše kulturno izročilo. Ob obletnicah društva so nastajali naši odmevnejši projekti, kot so izid kasete (Za Haloškimi vrtami), raziskava kulture oblačenja, šeg in navad ter plesnega in pustnega izročila s pomočjo strokovnjakov dr. Marije Makarovič, Mirka Ramovša in dr. Aleša Gačnika, izdelava pražnjih kostumov, izid prve knjige Dediščina Lan-cove vasi in okolice avtorjev dr. Marije Makarovič, Mirka Ramovša in dr. Aleša Gačnika, izid CD-plošče, izid druge knjige Oj, lepo je res na deželi avtorice Nežke Lubej. V letu 2018, ko obeležujemo 35. obletnico društva, je izšla naša tretja knjiga z naslovom FaŠenk za haloškimi vrtami avtorja etnologa Andreja Brenc-eta. Lahko bi rekli, da smo obletnico kronali z dosežkom na 50. Mednarodnem folklornem festivalu v Zakopanah na Poljskem, kjer se je predstavilo 15 skupin z različnih koncev sveta. V tekmovalnem delu smo se predstavili s pristnim prikazom pustnih obredij in običajev v Lancovi vasi na pustni torek. V 25 minutah smo prikazali najprej prihod oračev in korantov k domačiji in vse običaje, povezane s tem. Nato je sledil avtentični prikaz še zadnjega fašenskega rajanja v domači izbi pred pepelnico, kjer so se nekateri moški maskirali v ženske ter mestne frajle, ženin in nevesta sta zamenjala vlogi ... Med glasbo, plesom in igro je vse do polnoči ostajala velika neznanka, kdo se skriva pod maskami. Nato so se maske morale odkriti, sledil je zadnji ples pred pepelnico in prikaz odhoda žalostnih maskirancev in utrujenih korantov proti domu. Z omenjenim nastopom smo Lancovljani dosegli odlično drugo mesto oz. srebrno sekiro v kategoriji avtentičnih skupin. V 50 letih festivala gre nagrada prvič v Slovenijo, zato sta avtorja Nežka Lubej in Janko Jerenko še toliko bolj ponosna na izjemen uspeh. Ni pa to edina nagrada, ki smo jo prejeli na festivalu. 15-članska komisija iz različnih držav je odločila, da gre posebna nagrada Jeana Rochera, dolgoletnega člana Cl-OFF-a, častnega člana ClOFF-a in predstavnika UNESCA, prav tako v Lancovo vas za pristni prikaz zimskih obredov in običajev ter bogastva noš. Sama sem izredno ponosna na skupino, s katero smo dosegli omenjeni priznanji na festivalu, ki s svojo dolgo zgodovino velja za enega boljših na svetu. Gre za festival, ki v folklornem svetu še ni pozabil na avtentične skupine, ki pristno in srčno prenašajo nesnovno kulturno dediščino domačega kraja. Svojevrsten uspeh društva je bila že sama uvrstitev na festival na natečaju, ki je potekal decembra 2017. Nagradi sta potrdilo, da delamo dobro, in nam dajeta dodatno motivacijo za uspešno delo tudi v prihodnje. Sicer smo se na Poljskem predstavili še s številnimi drugimi nastopi, povorko po mestu, sodelovali smo pri sv. maši in molitvi za mir. S pomočjo lokalnih vinogradnikov in domačih gospodinj smo v Zakopanah predstavili bogato haloško kulinariko. Na tekmovanju v petju poljske pesmi smo ponovno dosegli odlično drugo mesto, fantje pa so se preizkusili v zahtevnem poljskem plesu s sekirami. V prostem času smo uživali v lepotah narave, ki jih ponuja zeleno mesto, ogledali smo si skakalnico v Zakopanah in muzej pesnika Jana Kasprovvicza, splava rili po reki Dunajc na meji s Slovaško med gorovjem Tatre. Lahko rečemo, da so se Poljaki ponovno izkazali kot izjemni gostitelji. Uspeh ni pomemben samo za naš kraj, ampak tudi za sosednje občine, od koder prav tako prihajajo naši člani. S tem smo ponesli naš kraj in okoliške občine ter ne nazadnje Slovenijo na svetovni zemljevid. Lep pozdrav. Barbara Sitar, FD LANCOVA VAS MoPZ Talum Kidričevo na Ohridu V začetku leta smo člani MoPZ Talum Kidričevo prejeli povabilo k sodelovanju na prireditvi Slovenija na Ohridu 2018. Organizatorje ob sodelovanju z ministrstvom za kulturo Republike Makedonije in veleposlaništvom Republike Slovenije pripravil festivalsko dogajanje v času od 23. do 27. 6. 2018. Prireditve so se dogajale v starodavnem mestu Ohrid, zakladnici makedonske kulture, umetnosti in enkratne arhitekture na severovzhodnem delu obale Ohridskega jezera. Za sodelovanje se je prijavilo več kot 1500 sodelujočih, zato je komisija festivala morala izbrati okrog 800 sodelujočih. Po uspešni prijavi in izboru organizatorja smo pričeli z vsemi pripravami na dogodek. Razen tega da smo izpilili repertoar našega nastopa, smo se srečali še z nekaterimi novimi izzivi, kot so prevoz, namestitev in vse ostalo. Za prevoz smo se povezali s klubom Halonga, kije na prireditvi sodeloval že lani in nam posredoval dragocene informacije v zvezi z odvijanjem festivala. Tako je hitro prišel dan odhoda. 22. 6. 2018 v popoldanskih urah smo se odpeljali iz Ptuja proti Ohridu, pravzaprav v severnejše mesto Struga, kjer smo bili nameščeni. Prijeten hotelček ob obali Ohridskega jezera je bil naslednje 4 dni naše domovanje, prostor za druženje in vajo. Pisana druščina sostanujočih je prispevala k pestremu dogajanju v prostem času z veliko petja in igranja. Sprejem okrog 800 sodelujočih in spoznavni večer se je odvijal 23. 6. na obali jezera. Ob slovenskem kulturnem programu so bili predstavljeni sodelujoči, predane festivalske table in program dogodkov za naslednje dni. Tako smo bili naslednji dan deležni vodenega ogleda mesta Ohrid. Zvečer je bil sprejem predstavnika društva pri veleposlaniku dr. Milanu Jazbecu, nato smo se vsi skupaj z eminentnimi gosti udeležili prireditve v čast dneva državnosti Republike Slovenije. V ponedeljek smo se v zgodnjih jutranjih urah odpeljali z ladjo na Sveti Naum, za popoldan pa je bila predvidena festivalska povorka vseh sodelujočih skozi glavno mestno čaršijo. Žal je vreme zagodlo organizatorjem in sodelujočim, dež in veter sta bila neusmiljena. V nastalih okoliščinah je bilo glavno festivalsko dogajanje s predvidenih dveh odrov na ploščadih čaršije za pihalne orkestre, mažoretke, folklorne skupine in podobno prestavljeno v dvorano kulturnega centra, nastop zborov in ostalih pevskih skupin pa v katoliško cerkev sredi mesta. Impozantna sodobna gradnja se odlično zliva z okoljem, še posebej pa je prijeten občutek v njeni notranjosti. Povezovanje nastopov je bilo v makedonskem jeziku zaupano lokalni voditeljici. Glede na okoliščine smo prilagodili program našega nastopa. Izjemna akustika prostora je omogočila zbrano spremljanje nastopa, ubrano petje pa je pričaralo čudovit in nepozaben občutek, uživanje poslušalcev in bogat aplavz na koncu vsake pesmi. Za konec smo odpeli znano Slakovo melodijo ob spremljavi diatonične harmonike, zborovodja je povabil prisotne, da se nam pri petju pridružijo, navdušen aplavz pa se je polegel dolgo po tem, ko smo zapustili oder. Tako nam je ostal še zadnji dan našega gostovanja v Makedoniji. Odločili smo se, da si ob vodenju domačega vodiča ogledamo še Bitolo, ostanke starodavne Herakleje ter Kruševo s spominskim parkom Makedonija in spominskim centrom znanega makedonskega pevca Tošeta Proeskega. Večerna podelitev certifikatov festivala nam je narekovala vrnitev. Naslednje jutro pa veselo proti domu. Veliko zanimivih stvari smo videli in doživeli, predstavili okolje, iz katerega prihajamo, stkali nova poznanstva in prijateljstva, pa bi se radi za to iskreno zahvalili družbi Talum in Občini Kidričevo za sofinanciranje ter vsem, ki so nam omogočili sodelovanje na enkratnem dogodku v Makedoniji. Edvard Hojski NOVEMBER 2018 I 17 Zaključna ekskurzija devetošolcev V ponedeljek, 11.9. 2018, smo se v okvirju zaključnih ekskurzij na naši šoli odpravili še na zadnji delček naše prelepe države Slovenije - Primorsko. Pot smo začeli v Kidričevem ob zgodnji šesti uri zjutraj. Čeprav smo se skoraj celotno pot peljali po avtocesti, nam podobe naših pokrajin nikakor niso ušle. Prvi večji kraj, mimo katerega nas je vodila pot, je bilo mesto Celje, kjer smo videli polja hmelja, ki je glavna surovina za pridelavo piva. Nato smo se peljali mimo našega glavnega mesta Ljubljane, kasneje Vrhnike, ki je znana po pisatelju Ivanu Cankarju. Peljali smo se tudi mimo Postojne, znane po zanimivih kraških jamah (Postojnske in Škocjanskih). Pozabiti pa ne smem niti vznožja planote Nanos, ki nas je v jutranjih žarkih pozdravljala z vso svojo veličino. Avtocesto smo zapustili ob izvozu za Sežano. Po nekaj minutah smo prispeli do prve zanimivosti, ki smo si jo nameravali ogledati - jame Vilenice. Mogočna vrata, ki so jo varovala, so za seboj skrivala pravi biser naravne dediščine Slovenije. Čeprav smo že vedeli, da je v jamah stalna temperatura okrog deset stopinj Celzija, sta nas hlad in svež zrak po pravici povedano kar prijetno presenetila. Prvič smo se ustavili v tako imenovani »Plesni dvorani«, v kateri so nekoč imeli razne literarne ter kul- turne večere, dandanes pa v tej dvorani podeljujejo vsakoletne literarne nagrade Vilenice. Lepo vidne kapniške oblike (stalaktiti, stalagmiti in kapniški stebri) so tej dvorani in seveda celotni jami dajali še posebej zanimivo obliko ter edinstvenost. Ogledali smo si še dvorane, imenovane »Drevored«, »Temperaturna razlika« ter kot zadnjo »Vilinsko dvorano«. Tako se je naš turistični del jame zaključil, kajti naprej so smeli samo jamarji s posebno jamarsko opremo. Bili smo žalostni, ampak smo šli novim dogodivščinam naproti. Z avtobusom smo pot nadaljevali po avtocesti, kjer so se čez nekaj časa prikazali slikoviti razgledi na Jadransko morje. Vse do Pirana smo občudovali slovensko obalo ter naravo, ki se je nismo in nismo mogli nagledati. Napotke za nadaljevanje ekskurzije pa smo dobili na Tartinijevem trgu, ki je poimenovan po glasbeniku Tar- tiniju ter velja za glavni trg v Piranu. Mesto Piran smo si lahko ogledali sami in si privoščili kakšen sladoled ali pa preprosto hrano iz nahrbtnika. Nastanek obmorskega mesta Piran sega že kar krepko nazaj in pogledi na ulice v nekoliko starinskem slogu so res zanimivi. Marsikaj pa smo se tudi naučili o mestih v preteklosti. Na koncu smo se kopali ob portoroški mestni plaži, kjer smo pojedli tudi zasluženo kosilo ter se sončili, klepetali in fotografirali. Žal nas je čas tudi tokrat preganjal, zato smo se morali počasi odpraviti nazaj na začetno lokacijo - Kidričevo. Tako smo preživeli še eno šolsko ekskurzijo, ki si jo bomo za vedno vtisnili v spomin, predvsem po novih lepotah Slovenije ter po znanju, ki smo ga tudi praktično nadgradili. Tina Aubelj, 9. a Talumove ustvarjalne delavnice »Upam si leteti« V četrtek, 20. 9. 2018, se nas je deset učencev iz 9. razreda odpravilo v Kidričevo, v Talum, saj so nas v sklopu Inova-tivnega dne, ki ga tovarna priredi vsako leto za učence OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo, povabili na ustvarjalno delavnico. Izpred šole smo se ob 9.10 z gasilskim kombijem odpeljali v Kidričevo. Tam so nas že pričakali učenci OŠ Kidričevo. Najprej so nam vsem predstavili, kaj bomo počeli, nato smo se razdelili v šest mešanih skupin po tri učence. V skupinah smo izdelovali papirnata letala. Obiskali so nas župan, direktor Taluma ter ravnateljici obeh šol. Okrepčali smo se z malico, nato pa je sledilo tekmovanje s papirnatimi letali. V Talumu pa smo dobili tudi darilo - vsak je dobil svoja VR (virtual reality) očala. Maša Pernat Športno obarvana sobota V letošnjem šolskem letu nas čakajo tri delovne sobote. Prvo smo že imeli 29. 9. 2018. Organizirali smo športni dan. Učenci podružnične šole so se peš odpravili na Ptujsko Goro, učenci 1. triade matične šole pa v učilnico v naravi. Učenci od 4. do 9. razreda so se odpravili na daljši pohod po Kidričevem. V okviru vseslovenske akcije Simbioza giba, v katero seje vključila naša šola, smo na pohod povabili tudi babice in dedke. Moto oz. slogan projekta je tudi letos »Vse življenje se gibamo - gibanje je življenje in življenje je gibanje«. Lana Serdinšek in Laura Pnedikaka, 7. a (Novinarski krožek) NOVEMBER 2018 I 19 TEDEN OTROKA Teden otroka je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije. Začne se vsak prvi ponedeljek v oktobru in traja sedem dni. V Tednu otroka potekajo v vseh večjih krajih po Sloveniji razJične dejavnosti za otroke, ki jih organizirajo društva, vrtci in šole. Letošnja tema je PROSTI ČAS. Poslanico je napisal Feri Lainšček. Učenci 7. a so tokratno uro oddelčne skupnosti preživeli malo drugače. K uri so lahko prinesli družabne igre in uživali v igranju le-teh. Znano pa je tudi, da mladi vedno večji del prostega časa preživljajo za računalniki, tablicami in pametnimi telefoni. Pa spadajo v to skupino tudi naši sedmošolci?! Prosti čas mi pomeni sprostitev, druženje in počitek. (Tibor Novak) V prostem času rad kuham, rišem, včasih pa ga preživim tudi pred elektronskimi mediji. (Silvo Topolovec) Prosti čas mi pomeni veselje in je čas, ki hitro mine. Preživljam ga z družino in prijatelji. (Robert Skok) V prostem času se družim s prijatelji in družino. (Cene Grbavac) Prosti čas mi pomeni druženje s prijatelji in zabavo z družino. (Nika Maroh) Prosti čas preživljam v naravi ter se družim s prijatelji. (Anže Šibila) Prosti čas je zame čas zabave. Gledam televizijo, grem ven ali si dopisujem s prijatelji. (Neja Kelc) V prostem času se družim s prijatelji, jaham, igram namizni tenis in kolesarim. (Lana Serdinšek) Prosti čas mi pomeni zelo veliko, saj ga takrat lahko preživim s svojimi prijatelj in družino. (Laura Predikaka) Prosti čas preživim zunaj z brati ali berem ali rišem. (Anna Nikola Medne) Prosti čas je zame čas za družino in prijatelje. (Nika Gabrovec) Prosti čas je zame čas, ki ga lahko preživim, kot si sama želim, to je po navadi s prijatelji, družino. (Staša Mrčinko) Prosti čas mi pomeni veliko, saj se rad družim s prijatelji in igram nogomet. (Gal Princi) Prosti čas porabim za igranje v naravi. (Anej Kopušar) V prostem času se rad zabavam ali z družino ali prijatelji. (Matic Gornik) V prostem času se ne rabim učiti, porabim pa ga za igranje igric na računalniku ali vožnjo s kolesom. (Domen Sitar) V prostem času smo oproščeni obveznosti in se lahko zabavamo. Rada se družim z družino in prijatelji. (Tjaša Predikaka) Ko je lepo vreme, prosti čas preživim zunaj, drugače pa tudi pred računalnikom. (Nazar Zinchenko) Prosti čas preživim s prijatelji. (Jan Vindiš) Prosti čas mi pomeni druženje s prijatelji in družino. (Ema Hvaleč) Jasna Medved m MOJ PROSTI ČAS Prosti čas si vsi želimo, prav posebej ob tem drhtimo, se veselimo, na prijatelje ne pozabimo. Pozabim na težko delo, raje se zabavam, lenarim ali kaj pobarvam. V prostem času rada rišem, včasih tudi pišem, sem s telefonom, se družim s prijatelji... P/a Oder, 9. b Glede na to, da obiskujem glasbeno šolo, folkloro in če dodam še vse domače naloge in učenje, mi prostega časa ne ostane ravno veliko. Ko ga imam, ga preživljam različno, odvisno od razpoloženja. Včasih ga preživljam sama, drugič s prijatelji. Ko sem sama, sem po navadi v svoji sobi, kjer sem ob računalniku, telefonu ali pa berem. Svoj prosti čas preživljam tudi z družino. Dandanes vsem primanjkuje prostega časa, saj se vsem mudi. Neja Kupčič, 9. b Kljub učenju, domačim nalogam in vsem šolskim in obšolskim dejavnostim mi še vedno ostane nekaj prostega časa. Takrat se zelo rada družim s prijateljicami, grem na sprehod s psičko Dono ali pa ležim v postelji in berem knjige. Prav tako rada poslušam glasbo. Eva Žunkovič, 9. b V mojem prostem času igram igre s prijatelji ali gledam film. Vsak dan imam dovolj prostega časa. Ko je lepo vreme, igram golf. Tom Li Dobnik, 9. b Mojega prostega časa je premalo. Glede na to, da hodim v 9. razred in čeprav je komaj oktober, se je snovi že nabralo, zato po pouku porabim veliko časa za učenje in pisanje domačih nalog. Imam pa še trikrat na teden treninge, ob vikendih tekme, enkrat tedensko imam pevske vaje, občasno tudi nastope. Ko imam prosti čas. ga preživim ob telefonu ali pred televizorjem. Vem, da bi ga lahko izkoristila bolje, če bi odšla ven. Teja Palčar, 9. b Kadar sem prost oziroma kadar izkoriščam prosti čas, takrat ležim, sem ob računalniku. Velikokrat grem ven, kjer se dobimo s prijatelji in igramo različne igre, na primer košarko, nogomet, zganjamo vragolije in se imamo lepo. Včasih bi si želel, da bi imel več prostega časa, saj igranja ni nikoli dovolj. Jan Svenšek, 9. b V prostem času rada berem knjige, igram flavto, se družim s prijateljicami in grem na sprehod s psom. Katarina Vidovič, 9. b V prostem času se rada sprostim. Berem knjige, poslušam glasbo, se sprehajam s psom, včasih samo ležim in strmim v zrak. Ko imam več časa, plešem ali pa grem s prijateljicami na sladoled ali kakav. Prosti čas izkoristim karseda, kljub temu da ga nimam veliko. Nia Krajnc. 9. b Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si. V mojem prostem času se uležem in razmišljam. Grem v višave in se potapljam v morju. Sanjam o kolonizaciji Marsa in odkritju novega »gasa«, o vožnji nove tesle in izdelavi velike rakete. Prostega časa ni samo v razmišljanju in sanjah. En delež je namenjen družbi in igri. Lazar Rakovič, 9. b V prostem času se veliko dogaja: lahko voziš kolo ali spuščaš zmaja. A to zame ni, raje ga preživim zunaj s prijatelji. Takrat dolgčas ni in za učenje me ne skrbi. Takrat posvetim se temu, kar všeč mi je in dovolim, da težave kot poper razpihajo se. Danijel Červek, 9. b Vrtec Cirkovce ob Tednu otroka Prvi teden oktobra je za otroke še posebej pomemben, saj takrat obeležujemo Teden otroka. Gre za projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki temelji na obeleževanju svetovnega dneva otroka, ki gaje leta 1956 priznala generalna skupščina Organizacije združenih narodov. V tem tednu potekajo po vsej Sloveniji najrazličnejše aktivnosti za otroke. Letošnji teden otroka nas opominja na pomen kvalitetnega preživljanja prostega časa. Tudi v vrtcu Cirkovce smo preživeli ta teden na pester in zabaven način. V ponedeljek smo se lotili izdelovanja izdelkov iz naravnih materialov. V vrtec smo prinesli gozdne plodove in različne pridelke, s katerimi smo se lotili likovnega ustvarjanja. Najmlajši smo iz krompirja izdelali štampiljke in jih odtiskovali na papir, iz katerega so nastali jesenski listi, malo večji pa smo vzeli v roke škarje in lepilo in tako so nastali ježki, ki krasijo naš vrtec. Naslednji dan je potekal nekoliko drugače, kot smo navajeni. Obeležili smo namreč dan brez igrače. Namesto avtomobilov, kock, knjig in drugih igrač smo se igrali z naravnimi materiali, ki smo jih prinesli v vrtec že prejšnji dan, ali pa smo se znašli tako, da smo za igro uporabili različne tulce iz papirja, s katerimi smo gradili hiše, jih uporabili za daljnogled, trobento itd. Skratka nikakor nam ni bil dolgčas. V sredo so nas z izvedbo lutkovne predstave z naslovom Strašilo motovilo presenetile delavke vrtca. V predstavi je nastopalo čisto pravo strašilo, katerega smo se na začetku kar malo ustrašili, a smo tekom predstave ugotovili, da ni prav nič strašno, ampak zelo prijazno. Delavke vrtca smo nagradili z velikim aplavzom. Da pa niso dejavnosti potekale le v vrtcu, smo se v četrtek športno oblekli in obuli ter se odpravili na šolsko igrišče, kjer so vzgojiteljice postavile poligon za jesenski kros. Vsi smo se potrudili, da smo pritekli do cilja, saj smo za nagrado prejeli medalje. Zadnji dan v tednu otroka je bil namenjen pravljični urici. Vzgojiteljica Bernarda nam je ob slikah pripovedovala pravljico o Sneguljčici in sedmih palčkih. Z zanimanjem smo jo poslušali in ugotavljali, kako prebuditi Sneguljčico. Na koncu smo dobili tudi pobarvanke, ki smo jih v svojih igralnicah še pobarvali. V sklopu tedna otroka in tedna požarne varnosti pa so se naše dejavnosti nadaljevale še v nov teden in tako so nas v ponedeljek, 8. oktobra, obiskali tudi gasilci. Pokazali so nam svojo opremo in avtomobile, nas povabili na vožnjo z gasilsko cisterno, najbolj všeč pa nam je bilo, ko smo prižgali sireno in lučke. Skozi cel teden smo se lotevali dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjamo tudi doma v prostem času. To je tisti čas, ki si ga otroci lahko organizirajo po svoje, ko iščejo tisto, kar jih veseli in navdušuje. Upamo, da smo tudi mi spodbudili družine, da se čim večkrat »prostočasijo« skupaj. Anita Medved Tetka Jesen na obisku v vrtcu Cirkovce V ponedeljek, 24. 9. 2018, nas je v skupnem prostoru vrtca Cirkovce obiskala tetka Jesen. Na deževni dan je privihrala z dežnikom v roki in polno košaro jesenskih pridelkov. Skupaj z otroki so poimenovali pridelke iz košare. V košari se je skrivalo raznovrstno sadje, debele hruške, jabolka, slive in slastno grozdje. Ob sladkanju s sadjem je tetka Jesen povedala zanimivo zgodbico o razbiti buči. V igralnicah nas je presenetila z jesenskimi pobarvankami in igrami, ki smo se jih igrali ves »jesenski« dan. Obljubila je, da nas naslednje leto zopet obišče. Suzana Širec Počitniške ustvarjalne delavnice z DPD Svoboda Kidričevo Med 8. in 14. avgustom je DPD Svoboda Kidričevo v Parku mladosti pripravil že 7. počitniške ustvarjalne delavnice, ki se jih je udeležilo 20 otrok iz Kidričevega in bližnje okolice. Otroci so pod mentorstvom profesorice likovne umetnosti Aleksandre Vidovič ustvarjali na temo 'Naše Kidričevo in kulturna dediščina'. Otroci so skozi pogovor, opazovanje in likovno ustvarjanje spoznavali okolje, v katerem živijo, opazovali ljudi, naravo, drevesa in cvetje, zgradbe. Naštevali so osebnosti, ki so zaznamovale naš kraj, se pogovarjali o zgodovini kraja, hkrati pa iskali možnosti, da se izrazijo skozi likovne podobe, simbole, obliko in barvo, seveda s pomočjo različnih likovnih materialov. Iz naravnih materialov so oblikovali podobe škratov šumarjev, na platno naslikali drevesa in avtoportrete, iz različnih materialov oblikovali metulje in cvetje, risali in barvali pobarvanke. Vse dni so bili pridni in ustvarjaini osnovnošolci, mlajši otroci in člani DPD Svoboda Kidričevo. Skupaj so ustvarjali, se igrali skrivalnice, igre z žogo, gumitvist, preskakovali kolebnico, se prijetno družili in veselili, stkali nove prijateljske vezi in uredili park po svoje s priložnostnimi razstavami nastalih izdelkov. Aleksandra Vidovič ^^ fi m 1 4 L ^ šm. i ..►¡s C Sev jeseni Spet smo se vrnili na šolski vrt, ki nas je že težko pričakoval. Vrtičkarje namreč. Po deževnem poletju in tudi na začetku septembra je bilo plevela res veliko. Najprej ga je bilo treba populiti. Na gredi pa je bilo kar nekaj krompirja, ki smo ga z veseljem izkopali in pospravili. Uredili smo potke. Posejali smo oves, zimsko solato, rukolo in rdečo redkvico. Porezali smo suhe veje ter privezali rastline, ki so visele na sosednje grede. Okrog dreves smo uredili gredice in zasadili medoviti boreč, ki se nam je sam zelo namnožil. Čebele ga rade obiskujejo kot tudi divje astre. Okrog sadnih dreves modri zvezdni roži delajo družbo še zdravilni ognjič, drobnjak, čebula in česen, da odganjajo škodljivce. Lepo nam je obrodil tudi sladki janež, ki ga bomo nabirali še pozno v jesen, da bomo imeli semena za čaj, kruh ali pecivo. Mladi vrtnarji z učiteljico Marijo ft^M Izdelali smo »kocke zdravja« V soboto, 29. 9. 2018, so učenci 4. in 5. razreda izdelali »KOCKE ZDRAVJA«, s katerimi želimo popestriti ure pouka in hkrati poskrbeti za svoje zdravje. V uvodu smo se pogovarjali, kako vse skrbimo za svoje zdravje. Ugotovili smo, da to ni le zdrava prehrana, dovolj tekočine, gibanja in spanja, pač pa tudi sproščanje ter dobri odnosi med nami. Naše ideje, kako bi zdrave dejavnosti izvajali tudi med poukom, smo preslikali v sličice ter jih plastificirali. Kocke iz kartona nam je izdelal g. hišnik, učenci so jih poslikali z barvami. Na ploskve smo pritrdili sličice, tako da jih lahko čez čas zamenjamo z drugimi. Kadar med poukom začutimo utrujenost ali padec koncentracije, posežemo po kocki in napeto čakamo, na katero stran bo padla. Tako lahko izvajamo poskoke, se trideset sekund smejimo, skačemo s kolebnicami po hodniku, izvajamo jogijsko dihanje, se sproščamo na tleh, hodimo kot baletke ob glasbi, spijemo kozarec vode, sošolcu povemo nekaj lepega ... Lepo je opazovati otroke srečne, sproščene in nasmejane. Polona Lešnik, prof. Kuhanje golaža Otroško veselje ob Tednu otroka na OŠ Cirkovce vo. Za to nepozabno zabavo se zahvaljujemo šolskemu skladu, ki nam je na pomoč priskočil finančno. Ob pestrem programu za učence si je marsikateri od staršev zaželel, da bi ponovno sedel v šolske klopi in tudi sam »okusil« Teden otroka. Učiteljici Metka Kaiser in Marija Jurtela Teden otroka je potekal od 1. do 7. oktobra. Rdeča nit ob Tednu otroka je bila kvalitetno preživljanje prostega časa. Učenci so ta teden namesto domače naloge v zvezkih imeli nalogo, da so čim več časa na svežem zraku pa da tudi doma ustvarjalno, prijetno in zdravju prijazno preživijo svoj prosti čas. Na naši šoli smo se ta teden učiteljice še posebej potrudile in učne cilje popestrile z zanimivimi vsebinami. Te so se nanašale na predmete iz spoznavanja okolja, športa, slovenščine, likovne in glasbene umetnosti. V okviru športa od 1. do 3. razreda so se učenci preizkusili v namiznem tenisu in tekmovali, koliko bonbonov zadenejo. Z učiteljicami so si pripravili najljubšo jed iz italijanske kuhinje - pico. Da so se še bolj zasvetile pričakovanja polne oči prvošolcev, smo v četrtek pripravili slastne čokoladne palačinke. Učenci 2. in 3. razreda pa so na šolskem igrišču risali s kredami. Imeli smo tudi poučno delavnico z g. Damjanom Lešnikom, ki prihaja iz zdravstva in nam je na praktičnih primerih povedal in pokazal, kako priskočiti sebi ali poškodovancu na pomoč. Ves teden so si lahko učenci v šolo prinašali svoje najljubše igrače, s katerimi so se poigrali med odmori in v OPB. Učenci iz 4. in 5. razreda so se v tem tednu veliko igrali s kocko zdravja, z družabnimi igrami in pri tem upali, da se jim nasmehne sreča do zmage. Preizkusili in dokazali so se v peki slastnih piškotov, si pripravili kinopredstavo in zabavni kviz. V petek pa je sledilo težko pričakovano presenečenje, ki je vzbudilo zanimanje tudi med učenci 3. VIO. Med nas sta prišla brata Maleka in navdušila učence s cirkuško predsta- Učenci 4. razred^^cenimiipisi^ti Prav nič drugače ni bilo letos septembra. Naše članice so se zelo potrudile pri ureditvi in aranžiranju stojnice ter spekle pecivo, kar pa ni ostalo neopaženo. Obiskovalci so se pri naši stojnici z zanimanjem ustavljali, pohvalili videz stojnice, spraševali po receptih slastnega peciva in pohvalili okus ter recepturo golaža. Spoznali smo nekatere člane drugih ekip ter z njimi navezali stike. Tudi letos smo tekmovali v kmečkih igrah. Preživeli smo prijetna dneva ob veselem druženju, obenem pa smo obujali spomine, ko smo opazovali prikazovanje kmečkih del, običajev, šeg in navad. Podpiramo tovrstne prireditve, saj se na tak način prenašajo ljudska izročila, ohranja se kulturna dediščina našega lokalnega okolja. Ne nazadnje pa poteka medgener-acijsko druženje, kar ima velik pomen za mlade in starejše. Sonja Pišek Člani Kulturnega društva Lovrenc se že nekaj let udejstvujemo na kulinaričnem področju. V Središču ob Dravi se udeležujemo Praznika buč, kjer kuhamo bučkin golaž, v naši občini na prireditvi Zahvala polju v Starošincah pa krompirjevega. NOVEMBER 2018 I 23 Njiverški dalmatinski večer V soboto, 25. 8. 2018, s pričetkom ob 18. uri, smo člani ŠD Njiverce organizirali prvi njiverški dalmatinski večer. Pod velikim občinskim šotorom se je zbralo okoli 300 ljudi, tako da je bil šotor kljub dežju povsem napolnjen. Za zvoke dalmatinske glasbe je cel večer skrbel gospod Anton Topolovec (TOP-TON, umetniško ustvarjanje), ob 20. uri pa so se nam na odru pridružili fantje iz Vokalne skupine Melos. S čudovitimi glasovi so popestrili naš večer. Da pa gostje niso z nami samo prepevali in plesali, je poskrbel odličen kuhar Samo Krajnc s svojo ekipo, ki nam je pripravil okusne morske dobrote, za ljubitelje žara tudi čevapčiče. Za gašenje žeje so ves večer skrbele pridne članice društva. Za uspešno izpeljano prireditev se zahvaljujemo vsem članom društva, ki so pomagali pripraviti dogodek, in seveda obiskovalcem prireditve. Zahvala prostovoljnim gasilcem PGD Talum Kidričevo za njihovo pripravljenost in posebna zahvala vsem zvestim donatorjem - to so: Občina Kidričevo, Talum Kidričevo, d. d., Transport Frangež, d. o. o., Aubelj, d. o. o., Športna zveza občine Kidričevo, Kulturna zveza občine Kidričevo, Tone Topolovec, jn Okrepčevalnica Atila. Posebna zahvala s. p., PGD Hajdina, Kmetija Godec, gre tudi vsem bližnjim sosedom igrišča, Kmetija Valentan, Kmetija Zafošnik, Vrtec ki ste skupaj z nami v šotoru ali v domači Kidričevo, Kava bar Lana, Trgovina Jager dnevni sobi uživali ob dalmatinski glasbi. Se vidimo naslednje leto, ko bomo »fešto« zagotovo ponovili. ŠD Njiverce Kulturni potep po Celju V okviru praznovanja 70-letnice kulturnega društva DPD Svoboda Kidričevo smo se v soboto, 15. septembra 2018, člani z avtobusom podali na kulturni potep po Celju. V Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje smo si najprej vodeno ogledali veliko pregledno kulturnozgodovinsko in antropološko razstavo, ki je posvečena izjemni svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji. Stalna razstava govori o Almi M. Karlin (1889— 1950, Celje), kije med letoma 1919 in 1927 sama prepotovala svet. V prvem nadstropju grofije smo si ogledali tudi znameniti Celjski strop, ki predstavlja osrednjo znamenitost muzeja. Strop v velikosti 14.45 x 9,87 m je poslikan s tempera barvami na platno, razdeljen je na 11 polj, osrednje pa predstavlja primer iluzionističnega slikarstva iz prehoda renesanse v zgodnji barok. V Knežjem dvoru smo si vodeno ogledali Celeio - mesto pod mestom, kjer smo se po stopnicah med starimi zidovi spustili ne samo v podzemlje, ampak tudi za 2000 let v preteklost. Med drugim smo videli ostanke rimske ceste, obzidje z zahodnimi mestnimi vrati, temelje mestnih vil rimske Celeie, rimske freske in kipe na mestu samem. Seveda ni manjkal sprehod po mestnem nabrežju ob reki Savinji in kavica na mestni plaži. Sledil je vzpon na Celjski grad, ki je nekdanji grad in sedež grofov Celjskih. Poleg stalnih zbirk na starem gradu smo si ogledali tudi razstavo Teater groze, ki prikazuje replike mučilnih, sramotilnih in usmrtilnih naprav, ki so jih z namenom kaznovanja uporabljali od 16. do 18. stoletja. Stari grad Celje je ob sobotah tudi prizorišče tradicionalne srednjeveške prireditve, tako smo si lahko ogledali mečevanja vitezov, srednjeveške ustvarjalne delavnice ter degustirali srednjeveško hrano in pijačo. Obisk knežjega mesta smo zaključili prav grofovsko z bogato pojedino, prijateljskim druženjem in se kulturno bogati vrnili domov. Zapis in fotografije: Aleksandra Vidovič 24 I NOVEMBER 2018 Zaključimo počitnice s športom! Po nekaj letih premora smo se člani ŠD Njiverce letos odločili, da ob koncu šolskih počitnic organiziramo športno obarvan vikend za otroke. K sodelovanju smo povabili animatorje iz ŠD Biba se giba. Športni vikend za otroke, stare od 3 od 14 let, je potekal 25. in 26. 8. vsak dan od 9. do 12. ure. Za vse udeležence je bil povsem brezplačen. Zaradi napovedi slabega vremena smo aktivnosti, planirane za oba dneva, z igrišča v Njivercah prestavili v Športno dvorano Kidričevo. Tako v soboto kot v nedeljo se je zbralo okoli 40 otrok. Zanje so skrbeli štirje animatorji, pomagali smo tudi člani društva. V soboto so se otroci najprej seznanili in razdelili na dve skupini - predšolske in šolske otroke. Sledile so razgibalne, tekalne, štafetne igre in poligon. Ob 10.30 smo imeli odmor za malico, nato so se otroci preizkusili še v florballu in nogometu. V nedeljo so otroci dan ponovno začeli z razgibalnimi, tekalnimi in štafetnimi igrami. Sledila je hoja po vrvi. Po malici so se otroci med seboj pomerili v igri med dvema ognjema in v hokeju, najmlajši pa so se preizkusili še v igrah z loparji. Ob koncu športnega vikenda so animatorji vsem sodelujočim otrokom podelili medalje, posladkali smo se tudi s sladoledom. Razšli smo se polni športnih vtisov in novih poznanstev. Za nami je uspešno izpeljan športni vikend, za kar bi se radi iskreno zahvalili vsem donatorjem, sodelujočim pri organizaciji in seveda otrokom, ki ste se aktivnosti udeležili. ŠD Njiverce V ŠD Njiverce se lahko pohvalimo z novo pridobitvijo. V našem športnem parku namreč najdete nova otroška igrala. Zahvalili bi se Občini Kidričevo, še posebej Anji Rajher, da so imeli posluh in nam to omogočili. Športni park je tako spet poln otroškega smeha. Sosednji prijatelji že 6. leto pod soncem in zvezdami Avgusta 2018 smo Sosednji prijatelji Kidričevo obeležili 6. leto organiziranja aktivnih dejavnosti za otroke in mladino naselja Kidričevo in poletnega Kina pod zvezdami. Poletne dejavne dni, ki so potekali od 17. do 19. 8., smo se letos prav tako odločili obuditi predvsem zaradi dobre družbe in smeha, manjkalo pa ni niti trdega dela in potenja. Delavnici, ki sta bili na voljo, sta bili plesna delavnica hip hopa pod vodstvom Kaje Klemenčič in športna delavnica z Janijem Kočevarjem, kjer so otroci lahko igrali nogomet, odbojko, košarko itd. Prostori so nam bili na voljo v Športni dvorani Kidričevo, prav tako pa smo kar nekaj ur preživeli v plesni dvorani. Delavnic se je udeležilo lepo število otrok mešanih starostnih skupin. Športna delavnica je že nekaj let priljubljena med udeleženci, letos pa je pravi "hit" bila hip hop delavnica, ki jo izvajamo šele drugo leto zapored. Vsak večer od petka, 17. 8., do nedelje, 19. 8., pa se je skupina preselila pod zvezdnato nebo, kjer smo za otroke in njihove starše organizirali Kino pod zvezdami. Udeležba nas je, čeprav je to že 6. leto organiziranja kina na prostem, pozitivno presenetila. Vsak večer smo namreč našteli okoli 120 obiskovalcev. Največjih je obiskalo program za najmlajše - animirane filme, ki so bili na sporedu ob 20. uri. Vsak dan pa smo prav tako predvajali še dva filma raznih zvrsti. V petek so tako bili na sporedu Hotel Transilvanija, komedija Šefica in grozljivka Zbeži!, v soboto Mali pišček, misteriozna drama Si upaš?, domišljijski triler Prikriti udarec. Na zadnjem kinu pa smo predvajali animirano pustolovščino Horton, akcijski film Voznik in Igro imitacije. Poskrbljeno je bilo tudi za prodajo kokic in pijač. Vsakoletni izlet v terme Čatež, ki bi letos bil že 8. zapovrstjo, pa je na žalost odpadel zaradi prenizkega števila prijavljenih. Z organizacijo dejavnih dni za otroke želimo Sosednji prijatelji Kidričevo spodbuditi ne le najmlajših, ampak tudi mladostnike, naj se pridružijo sodelovanju v skupini, ki smo jo ustanovili z namenom povezovanja in druženja mladih in otrok. Lepo je videti, da število članov in obiskovalcev dejavnih dni še zmeraj pozitivno preseneča, zmeraj pa bomo stremeli k temu, da bo še naraščalo. Andreja Pevec Podgornik. Sosednji prijatelji Kidričevo NOVEMBER 2018 I 25 Stara postaja na Triglavu V sredo, 22. avgusta 2018, smo se vaščani Stare postaje v zelo zgodnjih jutranjih urah odločno podali na načrtovani dvodnevni planinski izlet, pohod na Triglav. Ekipa 15 Strniščanov, petih "punc" in desetih "fantov" (kot smo se sami poimenovali), je prispela do doma Planika pod Triglavom (2401 m), ki je bil tudi naša nastanitev za en dan. Sama pot do doma Planika in Aljaževega stolpa na vrhu Triglava je bila za naše fante "mala malca", za nas punce pa za ene malo bolj, za druge pa malo manj naporna. Vendar nam je kot skupini, v kateri je bilo kar 15 % vseh Staropostajčanov, z veliko mere odločnosti, pozitivne dobre klime, smeha, s spodbujanjem, spoštovanjem in koleg ialnostjo uspelo osvojiti sam vrh najvišje slovenske gore. In na to smo zelo ponosni! Nepozabne občutke in doživetja pa smo na domačem igrišču, kjer smo si po vrnitvi priredili manjši piknik in se posladkali s torto, delili tudi z drugimi sovaščani. Monika Kmetec Alex Kaučevič -državni podprvak na državnem prvenstvu 50 m V soboto, 7., in nedeljo, 8. julija, je SD Svečina na strelišču na Pragerskem odlično organiziralo 28. državno prvenstvo v streljanju na 50 m. Kot običajno je tudi tokrat veter krojil uspeh na tekmi, saj je predvsem v soboto nagajal strelcem. Kljub temu pa je bilo doseženih nekaj lepih rezultatov. V soboto so streljali v konkurenci MK pištola in MK puška leže. Pri pištoli so naši člani dosegli ekipno 6. mesto ter posamezno 20. mesto Uroš Mohorko. 23. mesto Jurček Lamot in 26. mesto Milan Bukšek. Pri mladincih puška leže je Ivo Cicmanovič Zimet dosegel 7. mesto ter Tilen Vuk 11. mesto. Pri konkurenci pionirjev Strelci ekipno na 2. mestu v Varaždinu V petek, 17. 8. 2018, je strelski klub Varaždin ob občinskem prazniku organiziral tako imenovani 4. nočni Špancirfest turnir. je Alex Kaučevič dosegel odlično 2. mesto in si priboril naslov državnega podprvaka z le 4 krogi zaostanka, 8. mesto je dosegel Bogdan Blaž. Nastopa ekipe pri pionirjih nismo imeli, saj Tadej Kamenšek zaradi zdravstvenih težav ni mogel nastopiti. V nedeljo je potekalo tekmovanje v trojnem položaju 50 puška, kjer je Ivo Cicmanovič Zimet med mladinci dosegel 5. mesto. Gregor Kmetec V Varaždinu so organizirali posebno tekmo ob občinskem prazniku - 4. nočni Špancirfest Varaždin. Začelo se je ob 21. uri in se končalo ob 4. uri zjutraj. Posebnost in zanimivost tekme je bila, da je strelec streljal v popolni temi, osvetljene pa so bile samo tarče. Streljalo se je v disciplini 50 m puška in 25 metrov pištola VK, kjer je nastopala tudi naša ekipa. Nastopilo je 41 strelcev in 11 ekip. Naši so dosegli ekipno 2. mesto. Posamezno je 2. mesto dosegla Irena Kostanjevec Škornik, 8. mesto Marijan Petek in 9. mesto Danilo Krajnčič. Gregor Kmetec Ivo Cicmanovič Zimet (troini.p.oložaL50 m) 26 I NOVEMBER 2018 Aktivnosti Dl Kidričevo v poletnih mesecih 2018 V društvu »INVALID« Kidričevo celo leto izvajamo posebne socialne programe, njihov glavni namen pa je predvsem ohranjanje in izboljšanje zdravja naših članov. Nekatere programe intenzivneje izvajamo v zimskih, pomladnih in poznojesenskih mesecih, nekatere, ki pa so po vsebini bolj primerni za izvajanje v toplejših dneh, pa v poletnih in prvih jesenskih mesecih. V poletnih mesecih so bile naše aktivnosti usmerjene predvsem v izvajanje programa Ohranjanje in izboljšanje zdravja v slovenskih termah, dejavnosti na področju športa in druženja. V tem obdobju smo intenzivno izvajali program Ohranjanja in izboljšanja zdravja v slovenskih termah, ki je po trajanju in številu udeleženih tudi naš najuspešnejši. Program se izvaja od meseca maja do konca septembra v termah Lendava v apartmaju za 4 osebe, v Olimju v apartmaju za 4 in 2 osebi in v Banovcih v apartmaju za 2 osebi. Za sedemdnevno bivanje in vstop v bazene uporabniki prispevajo po 70,00 €, ostali stroški, razen prehrane, pa se poplačajo iz pridobljenih sredstev FIHO. V poletnih mesecih od junija do konca avgusta smo v program vključili 74 naših članov, v vseh mesecih trajanja programa pa 82, kar pomeni eno tretjino članstva. Za vse tiste, ki se iz kakršnega koli razloga niso mogli vključiti v enotedenski program Ohranjanja in izboljšanja zdravja v slovenskih termah, smo v avgustu organizirali kopalni dan v BIO TERMAH Mala Nedelja. Kopalnega dne se je udeležilo 50 članov. Stroške kopalnih kart smo krili iz sredstev društva, avtobusni prevoz pa so si krili udeleženci sami. Na področju športnih aktivnosti smo zaradi deževnega julija in vročega avgusta malo manj redno kolesarili, trenirali rusko kegljanje in pikado. V začetku avgusta pa smo se z žensko in moško ekipo udeležili tudi turnirja v ruskem kegljanju, ki ga je organiziralo Dl Vuzenica. Ženska ekipa si je tudi tokrat priborila prvo mesto, moška ekipa pa je žal prvič morala priznati poraz in se uvrstila na drugo mesto za kegljači iz Dl Konovo. Tudi na druženje nismo pozabili. V začetku septembra smo se udeležili srečanja kulturnih, likovnih in drugih skupin društev, povezanih v Zvezo »INVALID«, ki smo ga združili s programom ŽIVIMO Z NARAVO. Organi- zator srečanja je bilo društvo »INVALID« iz Vuzenice in je potekalo na lokaciji bivše podružnične OŠ Vuzenica na Sv. Primožu. Za izvedbo kulturnega programa je poskrbelo domače društvo. Med drugim smo si v prostorih bivše šole ogledali spominsko sobo Zidanškove brigade, ki je bila ustanovljena na Sv. Primožu januarja 1944, in spomenik padlim borcem te brigade, ki stoji v neposredni bližini. Gostujoča društva smo predvsem poskrbela za izvedbo programa ŽIVIMO Z NARAVO. Vsako društvo je na kraju samem moralo poskrbeti za prehrano svojih udeležencev in imeti dovolj hrane tudi za pokušino udeležencem drugih društev. Pripravljala se je različna hrana z žara in iz kotla. Mi smo udeležence razveselili z okusnim govejim golažem, ki ga je v večji meri pripravil naš član Marjan Radolič, naše članice pa so že doma napekle različna peciva. Z veselega druženja smo se vrnili v poznih popoldanskih urah. V jesenskih mesecih bomo nadaljevali s športno-rekreacijskimi dejavnostmi, dokler bodo to omogočale vremenske razmere. Konec septembra se bomo udeležili turnirja v pikadu, ki ga organizira Dl Konovo, v začetku oktobra pa tudi zadnjega dela športnih iger Zveze »INVALD« v streljanju z zračno puško. V oktobru bomo organizirali tudi strokovno ekskurzijo v Šaleško in Savinjsko dolino. Silvester Skok, predsednik Dl Kidričevo Vadba za vse generacije V večnamenski dvorani OŠ Kidričevo se že 15. leto izvaja vadba pod vodenjem fizioterapevtke Brigite. Z izbranimi in prilagojenimi vajami nas vsa leta ohranja v dobri kondiciji. Ker se vedno bolj zavedamo pomena gibanja in ohranjanja zdravja, nas je iz leta v leto več. Vaje izvajamo po svojih gibalnih sposobnostih. Vodja nas vedno znova preseneti z novimi vajami, da je razgibavanje na tleh ali na podlagi zanimivo. Hvaležne smo ji za pomoč pri vadbi. Letos je nastala tudi naša športna himna, ki pove veliko o naši telovadbi in druženju. Ivanka Kovačič in Brigita Šibila Od jeseni do pomladi vsako sredo isti čas, Brigita z nami telovadi, tako skrbimo za svoj stas! Da bile bi vedno vitke, trudimo se na vso moč, vmes pa tudi kaj povemo in na glas se smeje m o. Ko pa kakšen praznik pride, takrat se tudi družimo. Me smo dame, strašno "mlade' za vse dolge, večne dni. Pionirji in veteranke PGD Jablane na državnem gasilskem tekmovanju 2018 v Gornji Radgoni Gasilska zveza Slovenije je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Gornja Radgona organizirala državno gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta, in sicer v soboto, 22. septembra 2018, mladinsko državno tekmovanje in v nedeljo, 23. septembra 2018, člansko državno tekmovanje. Tekmovanja sta se udeležili ekipi pionirjev in veterank Prostovoljnega gasilskega društva Jablane. Z uvrstitvijo na to tekmovanje smo že v času šolskih počitnic pričeli z vajami. Vaje so potekale v skladu z dogovori od trikrat do petkrat na teden, tudi med vikendi. Med vajami smo se trudili za izboljšanje časa, odpraviti storjene napake. Zadnji teden pred tekmovanjem nismo mogli vaditi, saj je več kot polovica ekipe bila v šoli v naravi. Kljub enotedenski pavzi, slabemu sobotnemu vremenu (dež) in zgodnji uri našega nastopa na tekmovanju (8.20) smo se med 54 nastopajočimi ekipami uvrstili na odlično 25. mesto. Ob čakanju na rezultate smo si na sejmišču ogledali veliko zanimivih stvari, saj je takrat potekal sejem Sobra, na katerem je sodelovala Slovenska vojska, Civilna zaščita, policija in gasilci. Vojaki so nam razkazali vojaška vozila in opremo, prikazali so nam potek urjenja, na koncu pa je sledil prikaz vojaškega napada, kjer se je poleg topov vključilo tudi vojaško letalo. Nazadnje smo se preizkusili tudi v streljanju s puško. Na samem prizorišču smo si ogledali reševanje ponesrečenca, ukleščenega v avtomobilu, tako smo zapolnili čas do razglasitve rezultatov. Po končani razglasitvi smo se z nasmehom na obrazu odpravili domov, kjer smo v nedeljo držali pesti za naše veteranke. V nedeljo so se tekmovanja udeležile starejše gasilke, ki pa so imele več sreče z vremenom, saj je bila nedelja lepa in sončna. Starejše gasilke so pričele s tekmovanjem ob 9.08. V kategoriji starejših gasilk je tekmovalo 41 ekip. Tekmovanje naših starejših gasilk sta si ogledala tudi predsednik in poveljnik Gasilske zveze Kidričevo. Ker je bila razglasitev rezultatov tekmovanja šele ob 17. uri popoldne, so si tudi starejše gasilke ogledale sejem Sobra, po malici pa so se odpeljale na krajši izlet na stolp Vinarium v Lendavo. Ob 17. uri so se vse enote, ki so tekmovale, zbrale po regijah, saj je sledila razglasitev rezultatov. Starejše gasilke PGD Jablane so se uvrstile na odlično 8. mesto. Državno tekmovanje je tako za pionirje kot tudi za starejše gasilke ena velika izkušnja, saj si s tem pridobiš veliko več znanja, ki ti veliko pripomore na prihodnjih tekmovanjih. Da sta se naši dve ekipi edini iz GZ Kidričevo uvrstili na državno tekmovanje, gre velika zahvala njihovim mentorjem pionirjev Kseniji Povh, Nadi Golob in Aljošu Galunu ter mentorju veterank Francu Frangežu. Ksenija Povh Mojca Frangež Jesenski kros 21.9. 2018 smo imeli učenci matične in podružnične šole športni dan. in se odpravili proti NK Aluminij. Tam nas je najprej prijazno pozdravila vodja športnega dne ga. Sonja Liber in nam podala navodila, kako po potekal športni dan, nato pa smo se ogreli. Po končanem ogrevanju smo imeli igre z žogo, vmes pa smo se tudi namali-cali. Prvošolčki so tekli na 400 metrov, 2., 3. in 4. razredi na 600 metrov, od 5. do 9. razreda pa na 1000 metrov. V teku trojk so se med seboj pomerili šestošolci in sedmošolci ter osmošolci in devetošolci. Ekipo posameznega oddelka sta sestavljala 2 dečka in ena deklica. Na koncu so bila najboljšim podeljena priznanja, prav tako pa smo podelili tudi pokal najhitrejšemu tekaču in tekačici. To lovoriko sta letos osvojila Vera Veronika Muršec (7. b) in Anej Kirbiš (8. b) Po podelitvi smo za seboj počistiti ter odšli proti šoli, nato na kosilo in domov. Laura Predikaka in Nazar Zinchenko, 7. a (Šolsko novinarstvo) Ob 8.20 smo se učenci in učitelji zbrali pred šolo 28 I NOVEMBER 2018 Gasilski tabor 2018 V ponedeljek, 25. 6. 2018, smo se gasilci občine Kidričevo odpeljali na Roglo. Tokrat smo peljali 91 otrok Pridružili so se nam gasilci PGD Majšperk- Breg. Tam smo preživeli pet dni, polnih aktivnosti. Najprej smo se namestili v bungalovih, nato odhiteli na okusno kosilo. Ker nas je bilo letos veliko, smo se razdelili v štiri skupine. V ponedeljek smo šli na bazen in se igrali družabne igre. Zvečer smo imeli spoznavni večer, kjer smo se gasilci in mentorji bolje spoznali. V torek se je veliko dogajalo in končno pokazalo sonce. Skupine so se menjale in ponovno smo šli na bazen, se igrali družabne igre in se zabavali z žogami na umetni travi. Likovno smo ustvarjali na temo preventive - preprečevanje požarov. Sončni dan smo izkoristili, da smo se vozili z adrenalinskimi sanmi. Zvečer smo šli na pohod do razglednega stolpa. Žal nam vreme ni bilo naklonjeno in nas je dež kar hitro pregnal nazaj v bungalove. Tako smo imeli več časa za ustvarjanje in igranje v bungalovih. Sreda je bila zanimiva. Ponovno smo bili v bazenu in naši umetniki so likovno ustvarjali. Vsakič, ko seje prikazalo sonce, smo pohiteli na igrišče in brcali žogo. Obiskali so nas gasilci iz PGD Apače in nam pripravili piknik z veliko igrami. Tekmovali smo v različnih spretnostnih igrah. Žal pa nam je nagajal dež in zelo mrzlo vreme. Po pikniku smo imeli veliiike priprave za odhod v disko. Tam smo pokazali svoje plesne talente. Za lep zaključek dneva pa je poskrbel obisk Gorana Dragiča, ki se gasilcev. je z nami fotografiral in pridno pisal avto-grame. V četrtek smo zaradi slabega vremena dan večinoma preživeli v bungalovih. Gasilci so pridno plavali v bazenu ter se učili za veščino preventivec. Po večerji smo se dobili v snežni dvorani in pokazali, kaj znamo. Po sobah smo se predstavili s petjem, plesom in skeči. In že smo pri zadnjem dnevu, 29.6.2018. Na žalost smo se zbudili v deževnem jutru. Po zajtrku smo pospravili sobe in se pripravili na odhod domov. Odpravili smo se v predavalnico, kjer smo si razdelili priznanja za opravljeno veščino. Tisti, ki so sobe najbolje pospravljali, pa so dobili še sladke nagrade. Po kosilu je vsak vzel svoj kovček in že smo se peljali domov v upanju na višje temperature in sonce. Teh pet dni je hitro minilo, a bodo še dolgo ostali v spominu. Mentorica: Tina Emeršič Članice GZ Kidričevo s pokalom in uspešno izvedeno prvo gasilsko operativno vajo članic Konec avgusta smo se članice GZ Kidričevo udeležile srečanja članic, ki ga je letos organiziralo PGD Majšperk - Breg. V prijetni družbi in po uspešnem tekmovanju v zabavnih igrah smo se članice veselile odličnega tretjega mesta in s seboj domov ponosno prinesle pokal. V začetku oktobra, meseca požarne varnosti, smo s pomočjo GZ Kidričevo organizirale prvo gasilsko vajo operativnih članic celotne gasilske zveze. Ker verjamemo v povezovanje, smo z veseljem prisluhnile izkušenim gasilcem iz naše zveze, obnovile svoje znanje in s pomočjo strojnikov uspešno »pogasile« požar na hiši v Župečji vasi. Zavedamo se, da je aktivno vključevanje članic in pomoč pri samih intervencijah v prostovoljnem gasilstvu izrednega pomena. Z vajo, izobraževanjem in vzpodbujanjem članice krepimo svojo samozavest in ponosne smo, da smo prebile led in uspešno izvedle prvo operativno vajo članic. Naša želja se je uresničila in hvaležne smo vsem, ki so nam priskočili na pomoč in nas pri tem podprli. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Tina Krivec NOVEMBER 2018 I 29 Nacionalni mesec skupnega branja od 8. septembra do 8. oktobra » Nacionalni mesec skupnega branja smo osnovali Bralno društvo Slovenije. Društvo Bralna značka Slovenije -ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. S prvim Nacionalnim mesecem skupnega branja želimo predstavili skupno delovanje, ki bo prispevalo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni ter omogočilo celovitejšo nacionalno skrb za to pomembno področje. Z NMSB se vključujemo tudi v gradnjo nacionalne mreže, ki se na podlagi predloga Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti vzpostavlja že v letu 2018. Dolgoročni cilj nacionalne mreže je dvig bralne kulture in bralne pismenosti vseh prebivalcev v Sloveniji, v slovenskem zamejstvu in med Slovenci po svetu.« Akciji smo se pridružili tudi mi. Učenci so uživali ob branju knjig na šolski »bralni plaži«. Zelenica je postala oaza branja in zadovoljstva. Zapisali so vtise oz. ugotovitve, občutja ... DEVETOŠOLCI Berem, ker mi je branje v užitek, ker se ob branju sprostim in pozabim na vsakdanje skrbi. Berem, ker mi je to v veselje in ko berem izgubim stik z realnostjo in sem lahko, kjerkoli si želim. Berem, ker se ob branju zabavam in si krajšam prosti čas. Berem, ker se ob branju sprostim in uživam. Rada odtavam v druge svetove. Z branjem odkriješ nove in nove svetove in izveš veliko novega ter si krepiš besedni zaklad. Berem, ker se z branjem naučim veliko novega in si širim besedni zaklad. Berem pa predvsem zato, ker so mi knjige zanimive. Berem, ker se ob tem sprostim, se spočijem in se zabavam. Med branjem se počutim sproščeno in vživeto v knjigo. Ko preneham brati, se prav tako počutim zelo dobro. Med branjem se po navadi počutim sproščen in miren, kot da sva na svetu le jaz in tista knjiga. Med branjem sem zaradi dogajanja na trenutke začudena, vznemirjena. V začetku branja se mi zdi vse malce dolgočasno, po njem pa po navadi razmišljam o koncu in o tem, kaj bi se še lahko zgodilo. Če mi je knjiga res všeč, se mi zdi to v tistem trenutku najpomembnejša stvar. Po branju knjigo v mislih preletavam vedno znova in znova. Marsikdaj se o kakšni knjigi ne pogovarjam z nikomer. Kadar pa se o knjigah s kom pogovarjam, so to največkrat moje sošolke ali prijateljice, včasih tudi s starši. Jaz se o knjigah ne pogovarjam. Edino v šoli pripovedujem in pišem obnove knjig. O knjigah se pogovarjam s sestro, 30 I NOVEMBER 2018 seveda kadar ima čas. Najraje se o knjigah pogovarjam z mamo, saj me ona najbolj razume. Ne maram knjig, ki so dolgočasne in v njih ni akcije ali zanimivega dogajanja. Ne maram nesmiselnih knjig, dolgočasnih knjig. Ne maram preveč »pocukranih« knjig ter tistih, katerih konec je dvoumen. Ne maram potopisov, knjig brez čustev; knjig ki se vlečejo v neskončnost. Ne maram knjig, ki govorijo o znanstveni fantastiki, kriminalk. Branje mi koristi: - pri širjenju besednega zaklada in bujni domišljiji - pri pisanju spisov - pri splošni razgledanosti - pri znanju - pri spoznavanju zgodovine - pri sproščanju, pri izgovorjavi besed - pri pouku slovenščine - v šoli - pri spoznavanju lepot slovenščine - pri učenju in moji nadaljnji poti v življenju - pri učenju novosti NASLOVI KNJIG, KI JIH IMAJO UČENCI V DOMAČI KNJIŽNICI Harry Potter, Otok prekletstva, In zmaj je pojedel sonce, Gospodar prstanov, Izgubljena luč, Spletna punca - 1., 2.,3. del, Kit na plaži. Trinajst razlogov Krive so zvezde, Somrak, No in jaz, 5 prijateljev, Angelo, Učitelj, Snežak, Umori v živo, Nočni zalezovalec, Igra, Kdo si, Aljaska?, enciklopedije, Atlas sveta, Atlas živali, Otrok brez imena, Medvedek Pu, Racman Jaka, Miki Miška, Policija, Alex Rider, Nikogaršnji fantje, Kot v filmu, Ime mi je Damjan, Cvetje jeseni, Dragulji iz Medine, Skrivnostni zdravnik, Rajski otok, Mi otroci s postaje ZOO OSMOŠOLCI To je bil dogodek, ko smo šli ven iz šole, položili na tla podlago za sedenje in brali. Bilo je tiho, le narava seje slišala in kaka obrnjena stran. Čeprav nisem ostal ves čas tam, vem, kaj se je dogajalo. In bil je čas, ko se sprostimo. Brala sem knjigo Od RTM do WTF. Bilo je bolj zanimivo kot branje v razredu. Bolj sem uživala ob branju in bi to še ponovila. Brala sem knjigo o slepem dečku, ki je potoval na Kitajsko. Zamisel o branju »na plaži« mi je bila všeč, ker se ob branju sprostiš in odmisliš šolo. Zraven tega smo brali zunaj na brisačah, kar je bilo še bolj zanimivo. Branje na »plaži« mi je bila dobra sprememba, saj smo to uro preživeli na svežem zraku ter brali knjige po lastni izbiri. Bilo mi je super, nekaj drugačnega. Tako sem tudi odmislila stvari in se posvetila besedam ter zgodbi knjige. Brala sem knjigo Morrisa Gleitzmana Nekoč. Ideja o branju »na plaži« se mi zdi zanimiva in inovativna. Takšno branje nadomesti pravi pouk in je zanimivejše, saj si knjigo lahko izbereš sam, zraven tega smo se sprostili na svežem zraku. Več vtisov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si. SEDMOŠOLCI Na »plaži« sem bila vesela in vznemirjena, saj me je zanimalo, kaj se bo zgodilo. Brala sem knjigo Ljubezen ali ples. Na »plaži« sem brala knjigo Ledeni ugriz. Takrat sem uživala in rada bi, da bi branje na »plaži« ponovili, da bi več časa brali -ne samo 45 minut. V petek smo se odpravili pred šolo, kjer smo si predstavljali plažo. Bilo je lepo in sproščujoče. Odmislila sem skrbi in se vživela v knjigo Krvne vezi. Počutil sem se odlično, saj je knjiga bila zanimiva, zabavna. Naravo imam zelo rad. Všeč mi je, ko beremo zunaj in to bi lahko ponovili. Bilo je zabavno, imel sem knjigo Zakaj pes maha z repom, ker imam rad živali. Pretvarjali smo se, da smo na plaži. Uživala sem. Počutila sem se zbrano in pustolovsko. Bilo mi je všeč, saj rada berem. Brala sem knjigo Nekdo od nas laže iz ptujske knjižnice. Bil sem sproščen, bral sem knjigo pravljic. Prebral sem Ni konec sveta. Počutil sem se, kot da sem v knjigi. Bral sem knjigo o Goranu Dragiču. Bilo mi je zelo zanimivo, branje me je sprostilo. Bral sem knjigo o Cristianu Ronaldu. Bralno »plažo« bi še ponovil. Ob branju sem razmišljal, da bi tudi jaz postal tako dober igralec, kot je Ronaldo. Počutil sem se sproščeno, svobodno. Bral sem knjigo Pet prijateljev in sem užival kot šesti prijatelj. Želim, da bi to še kdaj ponovili, saj je dosti bolje, kot sedenje v razredu in pisanje nalog. ŠESTOŠOLCI V petek smo pri uri slovenščine brali »na plaži«. Morali smo prinesti svojo knjigo in brisačo. Tako smo odšli na dvorišče šole in sedli na brisače. Začeli smo brati. Jaz sem brala knjigo iz knjižnice Klementina in pismo, ki je bila zelo zanimiva. Bilo mi je zelo zanimivo in to bom ponovila doma. Bral sem Butalce Franeta Milčinskega. Ko sem bral na zraku, sem se počutil super. Ta oblika branja je verjetno tudi boljša za možgane, kot če bi bral v zaprti sobi ali učilnici. Bral sem svojo najboljšo zgodbo Robin Hood. 14. 9. 2018 smo pri uri slovenščine imeli svojo »plažo« s knjigo. Prinesla sem knjigo Dekle z belim psom, ki jo je napisala pisateljica Anne Booth. Bilo mi je všeč, ker smo brali zunaj. Z veseljem sem brala, a na žalost je čas prehitro minil. Upam, da bomo lahko še kdaj ponovili. Brala sem knjigo Tisoč in ena noč. Še večkrat bom brala zunaj, saj se mi zdi sproščujoče in zanimivo. Brala sem Otilijo na morju. Doma ležim na postelji in nisem zunaj. Brala sem Piko Nogavičko. Ob tem sem se počutila super. Branje na »plaži« bi še kdaj ponovili. Bral sem knjigo Beli očnjak. To branje mi je bilo všeč, ker sem se imel dobro. V knjigo sem takoj »not padel«, ker je bila zelo zanimiva. Moja knjiga je govorila o štirih prijateljih. Bilo mi je lepo, bili smo zunaj in brali. Knjigo bi prebral do konca, pa ni bilo časa. Vražja nogometna druščina mi je bila všeč in všeč mi je bilo, ker smo bili zunaj. Zelo rad berem Pet prijateljev. Šolska »plaža« mi je bila všeč in upam, da jo bomo še imeli. Me zelo umirja. Prebral sem štiri poglavja - 26 strani. Brala sem zgodbico Janko in Metka. Ura slovenščine mi je bila zanimiva, saj smo brali zunaj na »plaži«. Knjigo sem prinesla od doma skupaj z brisačo. Bral sem knjigo Butalci pa večkrat bi lahko brali na »plaži«. Branje mi je bilo všeč, čeprav nerad berem. Bral sem Pet prijateljev - Letala v viharni noči. Branje je bilo učinkovito, saj sem poleg branja dihal svež zrak. Brala sem Piko Nogavičko, sem se sproščala in prišla do strani 14. Brala sem knjigo Mali princ, ob kateri sem uživala. Bilo je povsem drugače kot branje v učilnici ali doma. Vse te misli mladih bralcev nas opogumljajo, da naš trud za ljubezen do knjig ni zaman in da bodo nadaljevali s širjenjem slovenske besede. Sonja Lenarčič Beremo skupaj dan 10 minut prve šolske ure namenili skupnemu branju. Prebrali so literaturo, v kateri se skrivajo ilustracije ambasadorjev projekta, ter se pogovarjali, zakaj je branje pomembno. V 4. in 5. razredu so učenci pred poukom brali knjige na temo zdravja, prehrane in gibanja ter izdelali plakate. Z bralnimi aktivnostmi bomo nadaljevali skozi celo šolsko leto, učenci pa bodo tudi letos vključeni v številne projekte in akcije, ki spodbujajo branje otrok, in imeli možnost osvojiti več bralnih priznanj. Jasna Medved OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc je bila od 8. 9. do 8. 10. vključena v projekt »Nacionalni mesec skupnega branja«, katerega častni pokrovitelj je bil tudi predsednik države Borut Pahor. Geslo projekta se je glasilo »Beremo skupaj«. Namen projekta je spodbujanje branja in bralne kulture ter pismenosti na nacionalni ravni. Tako so številne šole, knjižnice in društva organizirale različne dejavnosti, povezane z branjem oz. s knjigo. Nacionalni mesec skupnega branja smo na matični šoli obeleželi z različnimi dejavnostmi po razredih. Nekateri oddelki so vsak dan prvo šolsko uro namenili 10-minutnemu tihemu branju poljubnih knjig, dvakrat na teden 15-minutnemu glasnemu branju, branju v jutranjem krogu, branju bralnih kartic itd. Učenci predmetne stopnje pa so od doma prinesli kopalne brisače ter tako brali na travnatih površinah pred šolo, kar smo poimenovali bralna plaža. Vreme nam je bilo v septembrskih dneh naklonjeno in tako so bili učenci nad malo drugačno uro slovenščine navdušeni. Prav tako pa so bili aktivni tudi na podružnični šoli. Učenci 1. triletja so vsak NOVEMBER 2018 I 31 Pišem - torej sem V mesecu septembru obeležujemo dva pomembna dneva - 8. september - mednarodni dan pismenosti in 26. september - evropski dan jezikov. Na naši šoli - OŠ Cirkovce smo oba dneva obeležili s projektnim dnem, ki smo ga poimenovali PIŠEM-TOREJ SEM. Rdeča nit našega ustvarjanja so bile pisave. Učenci so spoznavali dve različni pisavi - cirilico in arabščino. Učiteljica Tatjana Novak jih je navduševala za prvo, gostja ga. Maja Lamber-gar Al Khatib pa jim je predstavila arabščino. Tako so učenci v obeh skupinah poskušali usvojiti abecedo in napisati svoja imena. Seveda pa so ob tem spoznavali tudi kulturo narodov, ki ju uporabljata. Znano je, da se z glasbo da povedati zelo veliko. Tako so učenci pod vodstvom učitelja Marjana Krajnca usvajali notno pisavo in grafično notacijo. V knjižnici so učenci pod vodstvom knjižničarke Ivanke Čeh pridno brskali po literaturi in raziskovali razvoj pisave, spoznavali različne pisave, bili pa so seveda zelo ustvarjalni in ustvarili celo svojo pisavo. Pri pisavi je zelo pomembna estetika pisave, ki jo dosežemo s pravilno držo telesa in pisala. Naša nekdanja učiteljica Stanka Ivančič Sagadin se je prijazno odzvala našemu vabilu in po šestih letih zopet stopila pred učence in z njimi osvežila pisanje in lepopis. Sodobna pisava je danes sploh za malo starejše zelo nerazumljiva. Prehaja nazaj k znakom in s temi - čustvenčki, lahko povemo zelo veliko, pisati je mogoče tudi tovrstno poezijo, kar so počeli učenci pod vodstvom učiteljice Nastje Bat. Na šoli pa smo gostili tudi gospo Marijo in Silvo, ki sta članici društva slepih in slabovidnih, ter njuno spremljevalko. Predstavili sta nam svoj način življenja, ki ga zaznamuje tipanje in bela palica. Spoznavali smo brajlico, učenci so se preizkusili v »pisanju » tovrstne pisave. Prijetno srečanje jih je obogatilo za izkušnjo in ob slovesu so jim gostje povedale, kako prijetni in srčni otroci so. To me je spomnilo na besede Malega princa: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem, bistvo je očem nevidno.« Jerneja Kuraj Evropski teden mobilnosti v Vrtcu Kidričevo Teden, ki je za nami, je bil v Vrtcu Kidričevo posvečen Evropskemu tednu mobilnosti. Sicer migamo skozi vse leto, vendar pa smo najbolj glasni med 16. in 22. septembrom. Enkrat na leto združimo moči in na glas pozovemo k spremembi mobilnih navad. Tako smo v ponedeljek začeli z gibalno-športnimi igrami na igrišču vrtca. V torek smo prav tam pripravili družabno-gibalne igre. V sredo smo se pridružili vseslovenski akciji »Množičen tek otrok«, ki jo prireja Atletska zveza Slovenije. Odšli smo na igrišče NK Aluminij in skupaj odtekli 100 m, za kar smo prejeli tudi priznanje. V četrtek smo gibalne aktivnosti z naravnimi rekviziti izvajali v gozdu. V petek pa smo Evropski teden mobilnosti zaključili z dnevom brez avtomobila. V vrtec smo prišli peš vsaj 500 m. V dopoldanskem času pa smo se sprehodili v okolici vrtca. Otroci so se vseh dejavnosti zelo veselili in v njih aktivno sodelovali. V skupnih druženjih in dejavnostih smo se povezali in tako spet dokazali, da nas skupni koraki vodijo k odličnosti. Vzgojiteljica Maja Knaus EVROPSKI DAN JEZIKOV JEZIKOVNA DEJAVNOST PRI POUKU - RAZMIŠLJANJE O JEZIKIH Razmišljanja učencev o jezikih so objavljena na pedagoškem forumu Zavoda RS za šolstvo. JEZIK Na svetu je ena stvar, ki je pomembnejša kot denar. Pri rojstvu se ga že učimo. sčasoma pa nadgradimo. To seveda jezik je. In to je moje razmišljanje. V šoli se moramo učiti angleško in seveda tudi nemško. Da se bomo lahko pogovarjali, nove stike ustvarjali. Kaj pa na našem planetu? Koliko jezikov je po svetu? 6000 je odgovor. To ni ravno majhen tovor. Večina pozna vsaj jezika dva, da se midva tudi drugje sporazumevava. Obstajajo pa poligloti, pet jezikov znajo »toti«. Seveda jezik je obširna zadeva, je v bistvu moda, ki ne mineva, ker vsak dan v slovar se doda besed par. So pa tudi jeziki slenga, saj poznaš to - »ejga«. To je jezik mladine, za vse nas, »fakine«. Konec moje pesmi je zdaj, grem se jezike učit. Lovro Valenko, 9. b JEZIKI Na svetu veliko je jezikov in prav vsak ima nekaj svojih trikov. Vsak posebej je čaroben in drugim prav nič podoben. V vsakem skriva se skrivnost in če nobenega ne osvojiš, resnice ne dobiš. Katarina Vidovič. 9. b MOJE RAZMIŠLJANJE O JEZIKIH Na svetu je mnogo jezikov, zato tudi veliko stikov. Slovenski jezik že dolgo poznamo, nikomur ga ne damo. Slovenščina edinstvena je, tujci težko naučijo se je. V šoli učimo se angleščino, nekateri tudi nemščino. Tudi francoščina in španščina prideta v življenju prav, ko se boš nekoč v svet podal. Hello, hola, guten Tag, tako pozdraviti zna prav vsak. Le kaj bi brez sporazumevanja? Ne bi bilo vsejezikovnega prepevanja. Jezikov na svetu 6.000 je, veliko jih pritegne me. 26. september obeležujemo, z jeziki po svetu potujemo. Nia Krajnc, 9. b MOJE RAZMIŠLJANJE O JEZIKIH Jeziki? Ne, to niso tisti jeziki, ki jih imamo v naših ustih. So jeziki, ki predstavljajo našo kulturo in zgodovino. Poznamo jih na tisoče, a le en je naš, materni jezik. No, moj ma-terni jezik je slovenščina, ki je zelo poseben jezik. Ampak zakaj je tako poseben? No, zato, ker je naš prvi in najpomembnejši jezik. Je pa tudi zelo raznolik, saj je eden izmed edinih, ki ima šumnike in dvojino. Sedaj pa se lahko posvetim tudi drugim jezikom. Če bi jih želel popolnoma vse opisati, bi verjetno porabil cel zvezek. Zato tega rajši ne bom naredil, bom vam jih pa predstavil na malo drugačen način. No, začnem lahko pri tistih, ki jih govori večina ljudi. To so: angleščina, nemščina, španščina, francoščina, kitajščina in ruščina. Drugače pa je na svetu več kot 6000 jezikov. Med najpomembnejšimi jeziki sem naštel angleščino. Angleščina je trenutno najpomembnejši jezik na svetu in ti odpira vrata po celem svetu. Z njo bi lahko odšli na Kitajsko, odpotovali na čisto drugi kontinent Ameriko. Z njo bi lahko prepotovali tudi celotno Evropo. Ampak od kod angleščina sploh izvira? Izvira iz Velike Britanije. Vemo, da je pred mnogimi leti veljala za največjo kolonialno silo. Zavzela je Ameriko, velik del Afrike in celotno Avstralijo. S kolonializmom se je angleščina razvila v največji jezik na svetu. Ampak to besedilo pišem izključno zato, ker je danes 26.september. To pomeni, da je danes dan evropskih jezikov, med katere spada tudi slovenščina. Za Evropo velja, da šteje 34 držav. Ampak tudi to ne omejuje jezikov. Namreč že samo v Evropi jih je več kot 300. Od angleščine, nemščine, francoščine pa španščine, slovenščine in še bi lahko naštevali. Jezikov je še in še in vedno bodo tu. Zato je znanje jezikov zelo pomembna stvar. Čeprav si moramo zapomniti, da je najlepši in najpomembnejši vedno in vedno tudi bo materinščina, v mojem primeru je to slovenščina. Domen Škafar, 9. a MOJE RAZMIŠLJANJE O JEZIKIH Jezik je del našega življenja; lahko je materni, državni, uradni in v današnjem času skoraj vsak človek pozna najmanj dva jezika. Ljudje z učenjem jezikov spoznavamo svet in ljudi okoli nas. V svetu je jezikov nekje med 6000 in 7000, že samo v Evropi jih je 225. Največ jezikov imata celini Afrika in Azija. Pri nas jezik delimo na knjižne zvrsti, to so zborni in knjižni pogovorni jezik, ter na neknjižne zvrsti, to so pokrajinski pogovorni jezik, narečja in sleng. V posameznih državah je uradnih jezikov lahko več, tudi v Sloveniji sta ob italijanski meji italijanščina in ob madžarski madžarščina.Vsak jezik ima v svetu svojo posebnost in izraža kulturo naroda. Nekateri ljudje so že v preteklosti obvladali jezike. Vrnimo se v obdobje romantike okoli leta 1800. Matija Čop, Prešernov dober prijatelj, je bil eden prvih poliglotov na slovenskem ozemlju, saj je znal kar 19 jezikov. V državi bi se morali vsi državljani truditi govoriti materni jezik in ga ohranjati, saj se prenaša iz roda v rod. Z učenjem jezikov širimo svoje sposobnosti in tudi v osnovnih šolah v Sloveniji, v Evropi in po celem svetu se učenci morajo učiti poleg maternega jezika vsaj še eden tuji jezik. Pri nas je to angleščina, lahko pa se učimo tudi nemščino, španščino, francoščino in druge jezike. K učenju pa zelo pripomorejo tudi slovenski pisatelji in pesniki, ki nas skozi poezijo in prozo učijo za življenje pomembne stvari. Jezik je torej zelo pomemben v našem življenju in brez njega ljudje ne bi bili tako pametni, pozitivni in iznajdljivi. Najbolj znan jezik v svetu je angleščina, slovenščine v svetu pa ne pozna veliko ljudi. Najbolj na svetu si želim, da bi se tudi moj materni jezik lahko prenašal v svet, saj nas prav ta najbolj zaznamuje. V prihodnosti upam, da se bodo jeziki v Sloveniji in po vsem svetu ohranjali tako lepo, kot so se do zdaj. Toda ali se bodo naše želje uresničile? Na to vprašanje ne zna odgovoriti nihče. Nela Nahberger, 9. a Praznu&jtc z evropski dan Je*lkor NOVEMBER 2018 I 33 DOMIŠLJIJA JE NESKONČNA... ANIKA IN ZGODBA O VESOLJCIH Neke noči se je Anika odločila v roke vzeti knjigo, se uleči na posteljo ter prebrati knjigo o vesoljcih. Brala je in knjiga ji je postajala vedno bolj všeč. Govorila je o svetlikajočem se kometu, kateri je s seboj prinesel vesoljce in strašno pošast. Ko je komet preletaval nebo, naj bi z njega pošast padla tik nad Zemljo. Čez nekaj časa je mama zaklicala Aniki, naj se odpravi spat. Knjigo je seveda morala pospraviti nazaj na polico, ugasniti luč ter se odpravit spat. Komaj je čakala, da bo lahko brala knjigo, saj jo je resnično zanimalo, kaj se bo zgodilo s to pošastjo. Opolnoči seje zbudila, saj je slišala čudne zvoke, ki so prihajali s podstrešja. Čeprav jo je bilo na smrt strah, se je Anika odločila pogledati, kaj povzroča te zvoke. Ko je po visokih stopnicah prispela na podstrešje, je opazila, da se tam premika skrinja. Ko je prišla bliže, je iz skrinje skočila pošast z velikimi zobmi in dolgimi kremplji. Deklica se je zelo prestrašila in hitro stekla do vhodnih vrat. Ko se je ozrla, je za sabo zagledala veliko pošast. Stekla je iz hiše ter oddrvela v temačen gozd. Po dolgem teku je na nebu videla pisano rdečo kroglo. Ko je ta prispela bliže, je ugotovila, da je komet. Na njem so bili vesoljci, ki so prišli po pošast. S svetlobno hitrostjo so zdrveli nazaj proti vesolju in za sabo pustili le pisan oblak dima. Anika je ugotovila, da se je to, kar se ji je pravkar pripetilo, zgodilo tudi v zgodbi, ki jo je brala pred spanjem. Čez nekaj trenutkov je pristala v svoji sobi in spoznala, da so bile sanje. Stopila je do okna in zagledala pisan komet, ki je preletaval nočno zvezdno nebo. Tina Jančič, 6. a BOMBA, KI JE SPREMENILA VES SVET Nekoč, nekega dne smo normalno živeli na Zemlji. A prav v našem mestu se je pojavila temna luknja. Bila je zelo globoka. Naenkrat je iz nje začela svetiti modro-bela svetloba. Iz luknje je prišel čuden Zemljan, pravzaprav je bil podoben škratu ali pa je bil vesoljec. Iz žepa je vzel nekakšno vijolično bombo. Vsi smo se skrivali pod mize pekarn, pod postelje in nekateri celo v omare. Vrgel je tako imenovano vijolično bombo in vsi smo začeli lebdeti, kar je bilo zelo zanimivo. Lahko smo delali prevale, pa se nismo nič udarili v glavo. A tole je trajalo le začasno, nato smo se s polno hitrostjo začeli premikati. Še dobro, da sem imel zraven svojo izum-sko uro za merjenje hitrosti. Potovali smo kar 5000 km na uro. In zdelo se mi je čudno, da smo zdržali pritisk. Prišli smo do velike lune, kar je bilo zelo zanimivo, saj potuješ z raketo do lune kar tri dni. Ko smo prispeli, je bila luna zelena. Takrat smo izstopili na velike krožnike, po katerih je bil posut zlat čarobni prah, da smo lahko leteli. Vsaj tako mislim, da je bilo. Videl sem tudi nekakšne stroje, na katerih je pisalo, da so časovni. In na moji desni strani sem zagledal ogromne trgovine, bile so petkrat večje od tistih na Zemlji. Nato smo se naselili v hiše, a to niso bile navadne hiše, bile so prozorne hiše. Vsak si je izbral svojo. Z mojo družino smo izbrali tisto na desni strani, saj je imela prelep razgled na Zemljo. V hiši so bili tudi leteči čevlji in moderna tehnologija. Bilo je toliko stvari, da še zdaj ne vem, ali sem vse preštel in videl. Bil je čas za spanje. Ulegel sem se na svojo moderno posteljo in počasi zaspal. Naslednji dan je bil čas za šolo in vsi otroci smo se pripravljali nanjo. Ko smo prišli do nje, smo videli, da lebdi. A ker je na letečih čevljih pisalo, da jih moramo naslednje jutro imeti, smo vsi lahko odšli v šolo. Zdi se mi, da bomo v naslednjih dneh živeli zanimivo življenje. Mia Domajnko, 6. a PESMI OVEZNIKIH Hitro in odločno se KI na pot odpravi, niti za sekundo se ne ustavi. Na pol poti se mu TODA pridruži. Takrat se ustavita pri luži. Kokodakanje se sliši. KO pred ogledalom škili. Tako veselo pridejo do velikega KOT, ki jih zaradi zamude vse pošlje v kot. Lara Podgoršek, 8. a Vezniki so besede vsevede in čeprav vse res ni, se mi zdi, da bi lahko bilo, saj jih radi uporabljamo. Pomembni so v življenju, uporabljamo jih tudi v vedenju. In ko že vse poznamo, se z njimi poigramo. Tako sedaj zabavni so, lahko jih uporabljamo. Tia Premužič, 8. b Veznik veže besede in stavke. KI se ozira, MEDTEM KO se strinja, KER se spreminja. ČE se pogaja, KDO zaostaja, NE-NE se ne strinja. KER je le z vzrokom, sprašuje se KAKŠEN, primerja se KOT. Živa Gabrovec, 8. b Nepregibne besede, samoglasnikove sosede. KO kokodaka, ČE pogojuje, SAJ pojasnjuje, NITI-NITI vleče niti. TODA dodaja, KI opazuje, KAKŠEN sprašuje ... Vsi samo govorijo, sosedom spati ne pustijo. Rozalija Lia Muršec. 8. b Vezniki so besede, so vsejede. Ko se jih naučimo, kar dobro znanje pridobimo. Veliko besed se rima, veznik pa kar kima. Vezniki so kul, rimajo se ful. Veznike v življenju delimo, se z njimi poveselimo. Stella Nemec. 8. a Vezniki so skupina besed, ki jih za vejico postaviš v poved. Spravijo stavke v red, šele takrat je besedilo nared. Brez njih besedilo ne more ostati, zato veznike je potrebno znati. Pomembno jih je poznati, saj brez njih ta verz ne bi mogel nastati. Blaž Bogdan, 8. b KI se ozira, KAKO dirigent dirigira. KJE vedno kraj pove, če v neznano te ponesejo noge ... NE SAMO - AMPAK TUDI daje sto razlag. Tudi kaj napak? A BRŽ KO mamim ČE se pojavi, steči v sobo! ČE si dobro, se mi javi. S TEM DA želi le dobro, NE-NE v ustih pojavi se. Tako pač je. Nea Zaje, 8. a TAKO TOREJ ... KER gre tja, KJER nikogar ni doma. Pa reče sosed sosedu, gospodu Vsevedu: »KAM pa je šla naša soseda?« Ta pogleda in reče: »TOREJ v mestu spet pecivo peče.« Nika Lozinšek, 8. b Ko vezniki so prišli na svet, smo vsi začeli noret'. V modernem svetu so ljudje veznike spoznali, čez čas so vsi jih že na pamet znali. Nace Lampret, 8. a pa aVv-ali ver ^ <£f Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si. HAIKU JE POVSOD OKROG NAS ... Neja, gledam te. Vidim te, ko zraven si. Pri vsaki uri. Laura Lupinšek, 6. a Zajec skače rad čez vse hribe in gore, korenje rad je. T/a Jančič, 6. a Nekaj govori, po učilnici hodi. Sošolec nori. Niko Kozoderc Cvetko, 6. a Dan je že končan. Večer na piano pride in za njim še noč. Tija Tamše, 6. a Naša narava. Drevesa jo krasijo in prelepa je. Laura Jeza, 6. a Mavrica lepa. Je iz sonca in kapljic. Res čudovita. Miha Vaupotič, 6. a Zašije sonce. Skozi travo zašije, rožo odkrije. Mia Domajnko, 6. a Stara slika tam krasi veliko steno, kralj na njej zaspan. Ta deževni dan. Lotile smo se poti. Skozi gozd gre pot. Naš svet ni več lep. Onesnažen je zelo in rabi pomoč. Hana Kolednik, 6. Zašije sonce. Skozi travo zašije, rožo odkrije. Mia Domajnko, 6. Neja Vogrinc, 6. a Jesen je že tu. Diši že po kostanjih. Že jih nabiram. Larisa Stjepič, 6. a Vreme slabo je. Sonce posijalo ni. Žalostni smo vsi. Gremo nekam stran. Tja, kjer nas ne poznajo. Tam zelo je »fajn«. Neja Majcenovič, 6. a a Ta doktor je on, ki se nam rad nasmeji in v Kranju živi. Kot šolarka si, ki se rada nasmeji in se prebudi. Valentina Turk, 6. a MOJE SANJSKE POČITNICE Moje sanjske počitnice so se odvijale v Italiji in Franciji. Z bratom Žanom, z njegovo punco Nino in z njenim bratcem Ne-jcem smo se odpeljali v Ljubljano. Nato smo vstopili v letalo. Takrat se je v bistvu vse začelo. Ko smo prišli v letalo, je bilo vse tako čudno, saj še nisem letela z njim. Sedela sem zraven Nine, njen bratec pa je sedel zraven Žana. Vse je bilo v redu, dokler nam pilot ni sporočil, da bomo vzleteli. Zaprla sem oči in ko sem jih odprla, smo bili nad oblaki. Bilo je Čudovito. Nato je prišla stevardesa in nam ponudila prigrizke. Ker sem vedela, da v Parizu ne bomo kmalu, sem zaspala. Ko sem zaspala, je bil čas za kosilo. Nato sem spet zadremala, dokler me nežen glas ni prebudil. "Kaja, zbudi se, prišli smo. Kaja!" je ves čas ponavljala Nina. Prebudila sem se in lahko smo odšli. Bili smo v Parizu. V čudovitem Parizu. Bilo je tako lepo, da nisem vedela, kam bi šli najprej. Najprej smo šli v hotel. Soba je bila lepa in razkošna. Ta dan smo počivali. Naslednje jutro smo zgodaj vstali, saj smo imeli zajtrk. Bilo je slastno. Po zajtrku smo si ogledali mesto. Bilo je lepo in zanimivo, ampak ni me tako zanimalo, kot me je Eifflov stolp. Nanj smo odšli zvečer, saj mesto lepše zgleda pa sončnem zahodu. Strah meje bilo iti nanj, saj se bojim višine. Ampak vsi trije so mi pomagali odpraviti ta strah. Nato smo končno lahko šli nanj. Ko smo prišli na vrh, je bilo tako lepo, da sem mislila, da sanjam. Videli smo celotno mesto. Le žal mi je bilo, ker smo morali drugi dan oditi. Naslednje jutro smo se odpravili na letalo. Sedaj smo leteli v Milano. Ta kraj je bil bolj zame in za Nino. Hodili sva od trgovine do trgovine, dokler nisva bili tako izmučeni, da smo morali nekaj prigrizniti. Po kosilu smo se odpravili v hotel in nekaj časa počivali. Ko se je začelo temniti, smo odšli na večerjo. Po večerji smo si do konca ogledali preostanek mesta. Zjutraj smo spet odšli na letalo. Ko smo prispeli v Ljubljano, mi je bilo žal, ker so se te počitnice tako kmalu končale. Našim staršem je bilo žal, ker niso hoteli potovati z nami. Ko smo se poslavljali, mi je Nina rekla:« Se vidimo naslednjič in te počitnice lahko ponovimo.« Kaja Gojkošek, 7. b MOJE SANJSKE POČITNICE To poletje sem doživela moje sanjske počitnice v Španiji. Bilo je zelo zanimivo in lepo. Spoznala sem tudi prijatelje in z njimi iskala školjke v morju. Res je, da so se hitro končale, vendar jih je bilo lepo doživeti, četudi seje zgodilo nekaj groznega. Vse se je začelo, ko smo se peljal v Ljubljano na letališče. Bila sem zelo vznemirjena, saj sem tokrat prvič letela. Prispeli smo in nato čakali pet ur, dokler nismo vzleteli. Bila je zabavna izkušnja, dokler je trajalo. Minilo je nekaj ur in že smo bili v Španiji. Ozrla sem se okoli sebe in bilo je prečudovito. Na letališču smo vzeli svoje stvari in potovali z avtobusom v Tosso de Mar. Medtem ko smo se vozili, nam je vodička pripovedovala o prečudoviti školjki, ki je globoko v morju. Ko smo prispeli v hotel, sem bila zelo utrujena in zaspana. Odšli smo spat in v svojih sanjah burno čakali na jutro, ki smo ga dočakali naslednji dan. Zbudili smo se in odšli na zajtrk. Nato smo odšli na plažo, kjer sem spoznala Amber, Alex in Criss-tino. Po nekaj urah smo postale neločljive, plavale smo v morju, se zabavale in se imele lepo. Dnevi so izginjali drug za drugim in tako se je bližal tudi konec počitnic. Napočil je zadnji dan in takrat sem jim povedala o školjki. Alex, ki se je vedno delala pogumno, je skočila v vodo, tako kot me. Po nekaj minutah plavanja smo se s surf boardom odpravile iskat školjko. Seveda jo je našla Amber, ki je bila zelo pametna. Alex se je razveselila in začela srfati. Opozorile smo jo, saj so valovi bili zelo močni, ampak Alex ne bi bila Alex, če bi nas poslušala. Približeval se nam je gromozanski val, ki je Alex vrgel v morje. Skrbelo nas je, saj se ni dvignila na površje. S Crisstino sva jo začeli iskati in jo tudi našli. Z nogo, je obtičala med skalami. Osvobodili sva jo in vse smo odplavale na površje. Alex je vzela školjko iz žepa in nam jo pokazala. Bila je prečudovita. Preostanek dneva smo preživele v hotelu, no, vsaj dokler se nismo poslovile. V se stvari smo zložili v kovček in odleteli domov. Naslednji dan sem se zbudila s petinšestdesetimi sporočili na telefonu. In še zdaj se ukvarjam z njimi. Lilly Kovačec, 7. b MOJE SANJSKE POČITNICE To šolsko leto so se zame počitnice začele že nekaj dni prej kot za ostale sošolce. Ocene so bile že zaključene. Lahko sem odšel na morje skupaj z botrico, botrčkom in psičko Luno. Tudi naša babi se je odločila, da pojde z nami. Kot vsake počitnice so se tudi te začele s pakiranjem kovčkov. Zdelo se mi je, kot da nas sploh več ne bo nazaj, toliko prtljage se je nabralo. Ko smo jo končno naložili v avtomobil, smo še za nekaj ur legli k počitku. Zbudilo me je čudno zibanje sem ter tja in glasno šumenje morja. Stopil sem iz sobe in se znašel skupaj s psičko Luno na palubi ladje, nekje na odprtem morju. Luna je v roki držala ribiško palico in se veselo basala s sladoledom. »Pridi, Mai in sedi k meni«, je rekla. »Tudi za tebe imam ribiško palico.« Ker se mi vse skupaj sploh ni zdelo čudno, sem lepo sedel k Luni in tudi sam začel loviti ribe. Ribe? Joj, kaj ribe! Ribozoni so se ujeli na najino vabo. Brancini, igle, sipe in orade so bile tako velike kot kakšni mamuti ali dinozavri. Ugotovil sem, da je najina vaba - čokoladni sladoled z mletimi lešniki nekaj čudovitega in čarobnega. Tudi nama z Luno je zelo teknil. Ribozoni pa so že kar sami skakali na palubo. Ker jih je bilo že čisto preveč, se je ladja začela potapljati. Tudi naju je začelo vleči proti dnu morja. Upirala sva se, brcala in plavala, da ne bi utonila. »Maaai, Maaai! Zbudi se, vstani!« Nekje daleč slišim babičin glas. Joj, kako sem si oddahnil, bile so samo sanje. Sem pa se odločil, da bi zvečer na sprehodu ob obali morda le naročil čokoladni sladoled z mletimi lešniki, morda vanilijo. To so bile moje sanjske počitnice, o resničnih pa kdaj drugič. Mai Colnarič, 7. b NOVEMBER 2018 Bučni dan - bučijada na OŠ Cirkovce Letošnja sončna in topla jesen nas je bogato obdarila s poljskimi pridelki. Bučna polja so se bohotila pod sončnimi žarki in kar klicala po tem, da je buče treba spraviti. Na OŠ Cirkovce smo se odločili, da našemu »oranžnemu« zlatu posvetimo dan - bučni dan ali bučijado. Tako smo zaključili projekt, ki so ga začeli lanski drugošolci, letos že tretješolci, ki so na bližnji kmetiji pomagali saditi, okopavati buče, ob vrnitvi v šolske klopi pa so jih šli tudi trebit. Ves dan je potekal v znamenju buč. V kulinaričnih delavnicah se je kuhala marmelada, pekli so se rogljički z bučnicami, kuhala se je omamna bučkina juha, nastajala so nabodala, bučkin burek, zavitek, bučni kolač, bučkin čips. O bučah se je pelo, plesalo, brale so se pravljice, v šolski avli se je pripravila razstava buč. Buče so bile predmet likovnih upodobitev, ki so jih učenci ustvarjali z akrilnimi barvami. Nastajale so likovne pesmi, pravljica, dramatizacija o učeni buči. Postale so športni rekvizit. Petošolci so obiskali tudi ekološko kmetijo Pri orni Neži, kjer so spoznali proces pridobivanja bučnega olja. Učenci so nato svoje delo predstavili, se posladkali, z dobrotami, ki so jih pripravili, pa so presenetili tudi starše, ki so se v popoldanskih urah udeležili roditeljskega sestanka. Jerneja Kuraj Luna nas nosi Na naši šoli se veliko in radi gibamo tudi izven šolskih obveznosti, ki jih organiziramo v okviru Zdrave šole in projekta Gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje. Najraje hodimo, saj je to najbolj osnovna oblika gibanja, ki jo zmoremo vsi - mladi, mlajši in tudi malo starejši. Tako nas že več let družijo in povezujejo pohodi ob polni luni. Ponovno smo se pred šolo zbrali v torek, 25. septembra, ko nas je zopet razveselila polna luna s svojim obiskom. Pričakali smo jo s pohodnimi čevlji. Na dvorišču je bil ob 18.30 vik in krik, saj nas je bilo kakih šestdeset pohodnikov. Pot nas je peljala skozi Sp. in Zg. Jablane, kjer smo zavili proti železnici in makadamski cesti proti Cirkovcam. Nato smo se na podvozu pri RTP Cirkovce vračali proti šoli. Hodili smo dobro uro. Zajela nas je noč in po nebu smo iskali polno luno, ki se je v vsej svoji veličini pokazala šele, ko smo se vračali proti domu. Nismo bili razočarani, ampak veseli, da smo se družili in vsi premagali razdaljo, se nadihali svežega zraka in nabirali energijo za nove napore, ki nas čakajo v šoli, na delovnem mestu ali doma. Zahvaljujemo se našim vztrajnim babicam, vrtčevskim in šolskim otrokom. Prav posebej pa še staršem, ki v današnji naglici in obilici dela najdejo čas tudi zase in pripeljejo navdušene pohod-nike, ki pa jim tako nikoli ne zmanjka energije. Le dober namig in vsem je prijetno, in kar je največ, prispeva k našemu zdravju. Iskrene so besede naših odraslih, da so le bili zunaj, saj bi drugače večer najverjetneje presedeli pred televizorjem. Vsi povabljeni na naslednji pohod v mesecu oktobru, ko nas bo pot verjetno peljala drugam. Obljubljamo, da se boste tudi vi na medgeneracijskem pohodu prijetno počutili. V imenu vseh sodelujočih zapisala M. Jurteia. Foto: J. Jurgec Oratorij v Cirkovcah 2018 Letos smo animatorji v Cirkovcah že šesto leto pripravili in izvedli oratorij z naslovom »ENO JE POTREBNO«, s to razliko. da je naše druženje potekalo kar pet dni, od 2. do 7. julija. Udeležilo se ga je 94 otrok, vodilo in animiralo pa nas je 29 animatorjev. Skozi celoten oratorij smo spoznavali Friderika Barago, pomembnega Slovenca, ki je kot misijonar v 19. stol. svoj pečat pustil med Indijanci Severne Amerike. Vsako jutro smo se animatorji zbrali v župnišču ob sedmih zjutraj in si pripravili stvari za prihajajoč dan. Nekaj otrok se nam je kaj hitro pridružilo, saj so jih zjutraj pred službo nekateri starši pripeljali v varstvo, ostali pa so prišli ob devetih, ko smo tudi uradno začeli z oratorijem. Po uvodnih besedah voditeljice oratorija Lize Klajnšek smo skupaj zapeli letošnjo oratorijsko himno z naslovom Eno je potrebno in dvignili zastavo. Zatem smo se skupaj odpravili v cerkev, kjer nas je pozdravil gospod župnik in naredil kratek uvod v temo posameznega dne. Sledila je zgodba dneva, ki smo si jo ogledali kot risanko, posneto po dogodkih iz Friderikovega življenja. Nato smo se razdelili v skupine za kateheze, pri katerih smo se pogovarjali o Frideriku, njegovem življenju in delu. Po malici so bile različne delavnice, za katere so se lahko otroci sami odločili. Po prostem času je sledila velika igra. Otroke smo razdelili v skupine, ki so ena proti drugi tekmovale v igri activity. V tej igri so morali obrazložiti, narisati ali s pantomimo prikazati besede, ki so bile napisane na listkih. Po končani veliki igri, petju in bansih je bila malica, nato pa spust zastave in odhod domov. Tudi drugi dan našega oratorija smo začeli podobno kot prvega. Po katehezah so bile delavnice, nato kosilo in po njem velika igra. Otroci so v tej igri po postajah zbirali indijanske šotore, narejene iz kartona, in jih ob koncu velike igre prilepili na plakate ter oblikovali svojo indijansko vas. Na koncu je zmagala tista skupina, ki si je sama oblikovala največjo indijansko vas. Sledila je malica in nato spust zastave. Takrat so otroci odšli domov, animatorji pa so vsak dan, kot se spodobi, še vse pospravili in imeli refleksijo - pregledali so dan, dobre stvari ovrednotili, slabe pa skušali popraviti. V sredo se je naš dan začel z dežjem, a se je k sreči do dviga zastave razjasnilo. To je zelo pripomoglo k naši izvedbi oratorija, saj je na vrsto prišla težko pričakovana velika igra - »vodna igra«. V enakih skupinah so se odpravili po postajah, kjer so jih čakali najrazličnejši izzivi. Na vsaki postaji so dobili določeno število balonov, ki so jih nato uporabili v vodnem boju z animatorji. Ena najljubših postaj je bila blatna jama, kjer so se morali otroci plaziti po blatu. Ko so zaključili s postajami, smo jim animatorji razdelili določeno število vodnih balonov, ostale pa smo obdržali zase, saj smo se v vodnem boju pomerili s številčno premočnimi otroci. Z velikimi nasmeški in mokrimi oblačili smo za konec vsi skupaj zapeli himno in spustili zastavo. Naš četrtek je potekal nekoliko drugače, saj smo se opravili na izlet v Slovenske Konjice. Razdelili smo se v dve skupini in si ogledali Mini zoo land in tovarno Baumuller. V živalskem vrtu smo lahko opazovali kenguruje, krokodile, alpake in še veliko drugih živali in zanimivosti. Zatem smo se peš odpravili v tovarno in si pobližje ogledali proizvodnjo. Tam so nas razvajali s pijačo in dobrim sladoledom. Takšne priložnosti nimaš vsak dan, zato smo bili nad tem zelo navdušeni in vodstvu podjetja iskreno hvaležni. Ko smo se vrnili v Cirkovce, nismo odšli domov, ampak na večerjo, zatem pa se pripravili, da bomo prespali kar na orator-iju v župnišču. Še pred tem pa smo si za lahko noč ogledali risanko, ki pa ni veliko pripomogla k spanju. Naš zadnji dan je potekal v veliki meri kot priprava na zaključno sveto mašo. Ob štirih so se nam pridružili starši, po sveti maši smo jih skromno pogostili ter se skupaj ob prijetnem klepetu še nekaj časa družili, ob razmišljanju o načrtih za naslednje leto. Hvala vsem, ki ste nam s svojimi darovi in pozornostmi pomagali lepo preživeti letošnji oratorij. Liza Klajnšek, Andraž Potočnik, Katja Kolednik September 2018 v OPB Ponovno se je začela šola in učenci smo zapolnili tihe in prazne razrede. Tudi v podaljšanem bivanju se je veliko dogajalo. Najraje smo seveda bili zunaj in se igrali razne igre, saj nas je sonce še dolgo prijetno grelo. Ker se je v zadnjem tednu začela jesen, smo pridno zavihali rokave in začeli izdelovati jesensko okensko dekoracijo. Za njo smo potrebovali časopis in šeleshamer v jesenskih barvah. Pridno smo izrezovali drevesne liste, buče in ptičke. Izdelali smo tudi veliko strašilo. Pri tem smo se tudi zabavali. Naš trud si lahko še vso jesen pogledate na oknih naše učilnice. Učenci OPB 5 OŠ Kidričevo Mentorica: Tina Emeršič Kulturno obarvan dan V ponedeljek, 24. 9. 2018, smo imeli učenci OŠ Kidričevo od 6. do 9. razreda kulturni dan. Malo prej kot po navadi smo se odpravili na malico, po malici pa se hitro obuli in oblekli ter se odpravili proti avtobusni postaji, kjer so nas že čakali trije avtobusi. Odpeljali so nas na Ptuj. Po izstopu smo se peš podali do gledališča, kjer smo si ogledali predstavo iCankar. Predstavo, detektivko za mlade, je režirala Maruša Kink, odigrali pa so jo Nataša Keser, Jure Kopušar ter nam vsem dobro znan in priljubljen igralec Domen Valič. Predstava je bila zanimiva ter poučna. Po predstavi so se šestošolci odpravili v Zgodovinski arhiv, devetošolci so obiskali OŠ Ljudevita Pivka, sedmošolci in osmošolci pa so se odpravili v Knjižnico Ivana Potrča. Osmošolci so si ogledali Študijski in Domoznanski oddelek, sedmošolci pa so obiskali knjižnico v okviru projekta »Rastem s knjigo«. Gre za nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Naučili so se, kako poiskati in rezervirati knjižno gradivo v Cobissu, v Mladinskem oddelku pa je knjižničarka predstavila knjigo Avtobus ob treh, katero so sedmošolci dobili v dar. Nekateri učenci so se tudi včlanili v knjižnico in si izposodili knjige. Čas je hitro minil in na parkirišču pod gradom so nas že čakali avtobusi. Preživeli smo prijeten dan, kulturno obarvan z različnimi vsebinami. Lana Serdinšek in Neja Kelc, 7. a (Šolsko novinarstvo) Kulturni dan V ponedeljek, 24. 9. 2018, smo imeli učenci od 6. do 9. razreda organiziran kulturni dan. Najprej smo si vsi ogledali predstavo iCankar v Mestnem gledališču Ptuj. Sledil je drugi del kulturnega dne, kjer je 6. razred obiskal Zgodovinski arhiv na Ptuju, 7. in 8. razred Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, 9. razred pa se je odpravil na OŠ dr. Ljudevita Pivka. iCankar je detektivka za mlade, ki je uvrščena v Katalog kakovostnih gledaliških predstav in pedagoških programov za otroke in mladino po mnenju strokovne komisije Slovenskega gledališkega inštituta. Prikazuje resnične dogodke iz življenja prvega slovenskega poklicnega pisatelja Ivana Cankarja, ki jih je spletla njegova domišljija. Pobliže smo spoznali pisatelja in prelomne dogodke v njegovem življenju. Ta predstava je na hudomušen in nam razumljiv način predstavila podrobneje lik Ivana Cankarja. Glavni igralci, ki so imeli zelo zahtevno delo, so bili Domen Valič, Nataša Keser in Jure Kopušar pod režijo Maruše Kink. Premiera predstave je bila v sredo, 10. januarja 2018, v Mestnem gledališču Ptuj. Detektivka je bila vsem zelo všeč in je požela tudi velik aplavz in pozitivne pohvale. Nia Krajnc, 9. b Po končanem ogledu smo se učenci devetih razredov sprehodili do Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj - šole, ki jo obiskujejo otroci z motnjami v duševnem razvoju. Šola je zelo novodobna, saj je bila zgrajena pred dvema letoma. Prav tako kot notranjost je tudi zunanjost šole zelo lepo urejena. Sprejela na je Lidija Hameršak Marin, ravnateljica osnovne šole. Predstavila nam je šolo in opisala izobraževalne programe, ki jih izvajajo. Prvi izobraževalni program je prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. Traja devet let, od 1. do 9. razreda, enako kot v večinskih osnovnih šolah. V program se vključujejo otroci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. Drugi program je posebni program vzgoje in izobraževanja. Razdeljen je na šest stopenj. Vanj se vključujejo otroci z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju. Po kratki predstavitvi šole smo se razdelili v štiri skupine in si ogledali, kako poteka pouk. Obiskali smo štiri razrede. Ugotovili in tudi opazili smo, da so vsi ti otroci kljub vsej drugačnosti zelo prijazni, sočutni ter nasmejani in dokazujejo, da je s trdim delom in voljo mogoče daleč priti. Eva Žunkovič. 9. b Predstava je bila komedija, ki je govorila o detektivih, ki so preučevali in iskali Ivana Cankarja. Prikazovali so njegovo življenje na način, pri katerem ti ni moglo biti dolgčas, če si le poslušal. Nekateri prizori so bili smešni, drugi resni, a tudi ne preveč resni. Predstava je pokazala vse: od Cankarjeve dogodivščine s suhimi hruškami, njegovih srečanj z oboževalci do pretiravanj z ljubeznijo in pisanjem zgodb, ki se tudi niso vedno dobro končale. Igralci so predstavo dobro izvedli, zato smo tudi mi, gledalci, bili zadovoljni. Blaž Bogdan. 8. b iCankar Izlet v slovenske planine in v Rezijo V šolskem letu 2017/18 je Lazar Rakovič, učenec 9. b-razreda, na fotografskem natečaju Evropa v šoli dosegel 3. mesto. Za nagrado je prejel celodnevni izlet v Rezijo. Zaradi prostih mest na avtobusu sta se izleta udeležila tudi Nik Mlinarič in Danijel Červek. Dne 5. 10. 2018 smo se zbrali na šolskem parkirišču ob šestih zjutraj. Z mentorico Aleksandro Vidovič smo se odpravili proti Ljubljani. Tam smo se zbrali nagrajenci natečaja. Nagrajenci so bili še iz Ptuja, Celja, Radovljice, Ljubljane in Kranja. Odpravili smo se na Gorenjsko. Najprej smo šli do Slovenskega Planinskega muzeja v Mojstrani. Tam smo si ogledali poučen film o gorah. Potem smo opravili kviz o planinstvu. Pot smo nadaljevali do naravnega jezera na Zelenici. Nato smo šli v Planico. Tam smo si ogledali letalnico in skakalnico ter Nordijski center. Ker smo bili lačni, smo se okrepčali v bližnjem lokalu. Pot smo nadaljevali do Rezije. Tam nas je pričakala ena od meščank in lastnica muzeja. Govorila je posebno narečje z zasoplimi glasovi. Povedala nam je kratko zgodovino Rezije in o načinu življenja zamejskih Slovencev, saj jih Italijani niso prenašali. Predstavila nam je muzej pravljic in tradicionalno rezijsko hišo. Tako se je naša pot končala in smo se približno ob 22.00 vrnili domov. Nik Mlinarič, 9. b OŠ Cirkovce - šola v naravi Septembra smo bili četrto- in petošolci v šoli v naravi v Poreču. Na poti tja smo se ustavili v solinah v Sečovljah. Presenetilo me je, da je imela vsaka družina svoj žig, s katerim so označili svoj kruh. Ker so ga pekli v skupnih pečeh, so ga tako lažje prepoznali. Ko smo prišli v Poreč, smo se odpravili na plažo, kjer smo preverili svoje plavalno znanje. Na obali smo videli morskega biča, malega in velikega, klobučarje, ene z lovkami, druge brez, ribo iglico, morskega zajčka in raco z dolgim kljunom. Popoldan smo si izposodili pedaline in šli na skakalnice, s katerih smo skakali z dveh in štirih metrov. Izdelali smo tudi namizno družabno igro »potapljač, reši se«, za katero smo si sami izmislili pravila, izdelali igralno ploskev in figure. Zvečer smo šli v disko in lahko smo nastopali na prireditvi Pokaži, kaj znaš, kjer smo plesali in peli. Ko smo šli zvečer v mesto na sladoled peš, smo bili na poti nazaj zelo utrujeni. Predzadnji dan smo ponovno preverili, koliko smo se naučili, in tako smo lahko osvojili bronastega, srebrnega ali zlatega delfinčka. Zadnji dan smo lahko tudi poljubno skakali s pomola. Ponosna sem, da sem osvojila zlatega delfinčka. Lana Petje, 5. b OŠ Cirkovce Mentorica: Polona Lešnik, prof. VTISI IZ ŠOLE V NARAVI Na morju sem si prvič upal skočiti s pomola. Naenkrat sem dobil »ta nori« občutek, se odrinil in skočil. Bilo je, kot bi padal s padalom. Tilen Ciglarič, 4. b Tri stvari, katerih se bom vedno spomnil iz šole v naravi, so: zelo dober zajtrk, učiteljeva salta s pomola in večerna utrujenost nog. Gašper Mikložič, 4. b Zelo mi je bilo všeč skakanje s skakalnic in večer, ko smo lahko pokazali svoje talente na Pokaži, kaj znaš. Eva Pleteršek, 4. a V šoli v naravi sem se imela super. Fajn je bilo, ko smo se lahko vozili s pedalini. Rada sem plavala in se potapljala. Ogledovala sem si ribe in plesala v disku. Živa Vešnik, 5. a Skakali smo s pomola in tekmovali, čigav skok bolj pljuskne. Med potapljanjem smo zraven rib, školjk, rakcev videli tudi družino skatov in morskega polža, ki ga nisem videl še nikoli. Anej Širec, 4. b Všeč mi je bilo, da smo veliko plavali, se potapljali. Imeli smo prijaznega učitelja plavanja, veliko nas je naučil. Videli smo tudi morskega skata, ob katerem sva s prijateljem tudi plavala. Žak Pire, 5. a Na morju mi je bilo najbolj všeč, ko smo se vozili s pedalini, skakali s skakalnic ter ko smo imeli disko. Lana Lešnik, 4. a V Poreču mi je bilo najboljše to, ko smo zjutraj skakali s pomola v morje in se potapljali. Videli smo skata in velikega klobučarja. Vozili smo se s pedalini, šli smo tudi na skakalnice v Poreč. Nekega večera smo šli tako daleč, da smo skoraj umrli od utrujenosti. Marše ID reven še k, 5. a NOVEMBER 2018 Prvič v šoli V šolskem letu 2018/2019 je šolski prag v Cir-kovcah prestopilo 9 prvošolcev in 10 prvošolk. Na začetku so polni pričakovanj skupaj s starši prisluhnili pravljičarki gospe Liljani Klemenčič in pravljici z naslovom Kdo je najmočnejši. Knjižničarka jim je na prijazen način povedala, zakaj je branje zelo pomembno za otroke in odrasle. Celo pomagali smo ji pri branju in ob listanju knjige so nastale prave male čarovnije. Navodila za začetek pouka je staršem posredovala gospa ravnateljica, otroci pa so medtem odšli s svojima učiteljicama v učilnico, kjer so se spoznavali, igrali socialne igre in tudi že med baloni sedli v šolske klopi. Bili so poslušni in kar žareli so od ponosa. Obiskali so nas tudi predstavniki z občine in podjetja Boxmark. Gospod župan jim je zaželel veliko znanja in uspehov na poti učenosti, v Boxmarku pa so zopet poskrbeli za našo varnost v prometu in nam podarili rumene rutice in odsevne brezrokavnike. Prvi šolski dan je minil v prijetnem vzdušju. Upava, da bo otrokom in staršem ostal v lepem spominu. Učiteljici 1. razreda Prvi šolski dan Letos je prvošolce pospremila v prvi šolski dan lutkovna predstava Fuj, gosenica v uprizoritvi lutkovnega gledališča Lalanit. Predstava je trajala 40 minut. Gre za lirično-komično pravljico, ki govori o življenju majhne gosenice, ki je nihče ne mara, saj ni ravno lepa na pogled. Sporočilo predstave je, kako se lahko navidezno grde stvari spremenijo v nekaj povsem nasprotnega. Nauk, ki so ga prvošolci prejeli, je, da je treba verjeti vase in biti vztrajen na svoji poti. V predstavi so zelo uživali, saj je nanje naredila velik vtis in povzročila prijetne občutke. Razredničarki Prvošolci že beremo Učenci 1. razreda OŠ Cirkovce so bili zelo veseli, ko so slišali, da bodo dan namesto v učilnici preživeli v knjižnici. Prijazno jih je sprejela šolska knjižničarka gospa Ivanka Čeh. Otroci so po uvodnem razgovoru prisluhnili pravljici Tiho, tukaj beremo, nato pa izdelovali knjižne kazalke. | Nanje so narisali književne osebe iz pravljice in spoznal i, čemu jim bodo služile. Nato so spoznali knjige za bralno značko in kje jih bodo našli na policah. Navdušeni so listali po knjigah in v obliki knjižnega kviza tekmovali v znanju o že znanih pravljicah. Prijazno in spodbudno jih je knjižničarka povabila na obisk v knjižnico z besedami: »Prihajajte v šolsko knjižnico, kadarkoli imate čas. Izposodite si lahko čtivo za bralno značko ali pa druge slikanice, ki so vam všeč. V šolski knjižnici lahko listate po revijah, rešujete knjižne uganke ali igrate družabne igre. Lahko pa pridete in samo preverite, kako skrivnostno dišijo nove knjige. Zagotovo zelo lepo diši tista, ki v sebi skriva prečudovito zgodbo.« Učenci so postali člani šolske knjižnice, saj so prejeli vsak svojo člansko izkaznico. Posebej so se razveselili slikanice Kotiček na koncu sveta avtorice Anje Štefan, ki jo je vsak prvošolec prejel v trajno last. Društvo Bralna značka namreč vsako leto s slikanico obdari učence 1. razreda in tako dodatno obogati vstop otrok na pot čudovitega bralnega popotovanja. Sedaj otroci že sami redno in navdušeni obiskujejo največji prostor učenosti in že osvajajo bralno značko. Za to pa imajo veliko zaslug tudi starši in vsi, ki jim pri tem pomagajo. Doma jih zelo spodbujajo k branju že od predšolskega obdobja. Vsi želimo, da bi postalo branje njihova potreba in da jim je ob knjigi prijetno. Ob tem pa širijo besedišče, znanje in potujejo v domišljiji kamorkoli. Učiteljici Marija in Metka ter knjižničarka Ivanka Prvošolčki postali člani šolske knjižnice BRATI pomeni početi podvige. BRATI je možno marsikaj. Recimo: grozdje in fige in knjige in med BRATI še kaj. (Tone Pavček) Šolska knjižnica OŠ Cirkovce in Potujoča knjižnica na skupni poti Učenci na OŠ Cirkovce zelo radi zahajajo v šolsko knjižnico. Potrudimo se, da bralne sezname vseh razredov uskladimo z dostopnostjo gradiva v šolski knjižnici. Kljub temu se včasih zgodi, da si kakšne knjige ni možno izposoditi. Učenci v veliki meri tudi povprašujejo po knjižnih novostih. Če je le mogoče ustrežemo njihovim željam, žal pa smo pri nabavi omejeni. V okviru finančnih sredstev je potrebno najprej nakupiti obvezno gradivo (npr. knjige s seznamov različnih tekmovanj,..) Tako nam je Potujoča knjižnica v veliko pomoč pri zagotavljanju gradiva, hkrati pa se učenci z obiskom le te navajajo tudi na uporabo drugih knjižnic. Potujoča knjižnica nas obišče na tri tedne. Učence dan pred obiskom o tem obvestimo, tako da lahko pravočasno vrnejo gradivo in načrtujejo izposojo drugega. Odlično sodelovanje traja že več let. Septembra, po vrnitvi v šolske klopi, nas je v šolski knjižnici čakalo prijetno presenečenje. Potujoča knjižnica je naši šolski knjižnici, med drugim zaradi odličnega sodelovanja, podarila 239 odličnih in kakovostnih knjig. To so knjige, ki so jih v Potujoči knjižnici odpisali, so pa lepo ohranjene in še kako aktualne. Še posebej razveseljuje dejstvo, da so to knjige primerne predvsem za učence zadnje triade, ki jih je včasih že malo težje motivirati za branje. Seveda smo bralne sezname temu primerno takoj posodobili, tako da smo nanje uvrstili najboljše med podarjenimi knjigami. Navdušenje nad prispelim gradivom, ki je že na voljo v šolski knjižnici, je prav med učenci zadnje triade veliko. Redno prihajajo v šolsko knjižnico in brskajo ter izbirajo »nove« knjige. Namen je vsekakor dosežen; najbolj pomembno je, da tudi učenci zadnje triade redno prihajajo v šolsko knjižnico in veliko berejo. S podarjenim gradivom smo tako ponudbo gradiva v naši šolski knjižnici nadgradili in obogatili do te mere, da lahko vsak učenec resnično najde nekaj zanimivega zase. V šolski knjižnici bomo skupaj z učitelji še naprej spodbujali branje in obiskovanje knjižnic : šolske, potujoče ali katerekoli druge..... Ob tej priložnosti se Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, oddelku Potujoče knjižnice za podarjeno gradivo najlepše zahvaljujemo in se veselimo nadaljnjega sodelovanja. Ivanka Čeh Pogumno in polni pričakovanj smo vstopili v novo šolsko leto, ki tako otrokom kot staršem in učiteljem prinaša kopico dolžnosti in obveznosti, verjamem pa, da bomo v tej naglici našli tudi čas za branje kakovostnih knjig in bili pri tej dejavnosti vzgled tudi otrokom. 3. 9. je v OŠ Kidričevo in podružnično šolo Lovrenc zakorakalo kar 42 prvošolcev. Ker se vsi trudimo otrokom čim bolj privzgojiti bralno kulturo in ker izvajamo številne dejavnosti, ki spodbujajo branje otrok, smo se odločili, da že kar drugi teden v septembru sprejmemo naše najmlajše v šolsko knjižnico. Veliko otrok je v preteklih letih že večkrat obiskalo šolsko knjižnico z vzgojiteljicami iz vrtca, tako da jim prostor ni bil tuj. Ob tokratnem posebnem obisku knjižnice smo se še natančneje seznanili s knjižničnim redom ter s potekom izposoje in vračila gradiva. V nadaljevanju so z zanimanjem prisluhnili poučni pravljici Lev v knjižnici, na koncu pa je vsak prejel svojo člansko izkaznico. Vsi učenci so v dar prejeli tudi slikanico Kotiček na koncu sveta avtorice Anje Štefan z ilustracijami Marjance Jemec Božič. Pa veliko užitkov na bralnem potovanju. Jasna Medved Sedem desetletij ptujske Študijske knjižnice Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ena od osrednjih kulturnih ustanov Spodnjega Podravja in ena od pomembnejših slovenskih splošnih in osrednjih območnih knjižnic, opravlja svoje poslanstvo za uporabnike šestnajstih občin ustanoviteljic in pogodbenic, kot osrednja območna knjižnica pa še za tri občine z Ormoškega. is n »a n i T. K v v ^ ifiUi ■9 Njeni začetki segajo v čas po drugi svetovni vojni, ko so bile po uredbi Narodne vlade po vseh večjih pokrajinskih središčih organizirane javne študijske knjižnice. Študijska knjižnica v Ptuju, katere naslednica je današnja Knjižnica Ivana Potrča, je bila ustanovljena 27. julija 1948, s poslovanjem je pričela 1. avgusta 1948 v dominikanskem samostanu. Temeljno knjižno zalogo je pridobila iz bogate strokovne knjižnice leta 1893 ustanovljenega Muzejskega društva v Ptuju, iz knjižnih fondov ptujske gimnazijske knjižnice ter zalog Narodne imovine. Delo prve knjižničarke je bilo zaupano Ra-jki Smodič, ženi takratnega upravnika ptujskega muzeja, naloge prvega upravnika pa Henriku Šelu, upokojenemu šolskemu nadzorniku, ki je postavil temelje za razvoj ustanove. Začetki njenega delovanja so bili izredno težki: bila je brez ustreznih prostorov in inventarja, ubadala se je s hudim pomanjkanjem denarja, kadra in uradnih tiskovin, imela ni niti žigov, s katerimi bi lahko označila lastništvo gradiva. Od velike množice z vseh vetrov nabranih knjig je bila le vsaka dvanajsta pisana v slovenskem jeziku. Zaradi težav s financiranjem jo je občinska oblast sredi leta 1954 celo ukinila in jo kot posebni oddelek priključila k Mestnemu muzeju, a je spomladi 1955, po posredovanju državnih prosvetnih oblasti, svoj dekret o ukinitvi morala preklicati. Desetletje po ustanovitvi (1958) se je Študijska knjižnica združila z Ljudsko knjižnico oz. Mestno knjižnico in čitalnico v Ptuju, v okviru katere je od leta 1955 naprej deloval Pionirski oddelek, namenjen predšolskim otrokom in odraščajoči mladini. Nova ustanova z imenom Ljudska in študijska knjižnica Ptuj je leta 1962 dobila status matične knjižnice za ptujsko občino, desetletje kasneje pa tudi pravico do obveznega izvoda tiskanih publikacij (1971). V njenem okviru je od jeseni 1959 delovala tudi Potujoča knjižnica, ki je obiskovala tiste predele ptujske občine, kjer knjižnic ni bilo. Knjižnica je že od ustanovitve naprej izvrševala tudi arhival-no nalogo in skrbela za ohranjanje kulturne dediščine: zbirala je gradivo trajne vrednosti s področja znanosti, književnosti in umetnosti, skrbela za zbirko redkih in dragocenih starih tiskov ter posebno pozornost posvečala zbiranju, bibliografski obdelavi in hranjenju domoznanskega gradiva s področja Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz in Slovenskih goric. V začetku osemdesetih let se je knjižnica v skladu z razvojnimi usmeritvami bibliotekarske stroke preoblikovala v regionalno splošnoizobraževalno knjižnico za območje ptujske in ormoške občine in se konec desetletja začela pripravljati na avtomatizacijo poslovanja. Prva računalniška izposoja je stekla leta 1990 v Študijskem oddelku, tri leta kasneje je knjižnica, ki se je medtem okitila z imenom pisatelja Ivana Potrča, prešla na računalniško obdelavo gradiva in avtomatizirano izposojo v vzajemnem, on-line dostopnem bibliografskem sistemu CO-BISS. Na prelomu stoletja so se uspešno rešili še prostorski problemi knjižnice, ki so ji vrsto let onemogočali, da bi zadihala s polnimi pljuči. Jeseni leta 2000 so se vsi oddelki knjižnice, ki so dotlej poslovali na različnih lokacijah v mestu (Študijski oddelek od leta 1969 naprej v minoritskem samostanu, Mladinski in Ljudski oddelek pa na Krempljevi ulici), združili pod eno streho v mogočni stavbi prenovljenega Malega gradu na Prešernovi ulici. Začetek delovanja v Malem gradu je sov-padel z novo zakonodajo, ki je na področju javnih knjižnic uvedla pokrajinske oziroma osrednje območne knjižnice. Ta status je dobilo deset slovenskih knjižnic, med njimi tudi ptujska. Leta 2003 je knjižnici, dotlej eni redkih regionalnih knjižnic brez vpeljane bibliobusne mreže, uspelo realizirati tudi več desetletij načrtovan nakup bibliobusa in tako ljudem iz odmaknjenih krajev olajšati dostop do storitev matične knjižnice. V zadnjem desetletju dopolnjuje knjižnica svoje delovanje z različnimi storitvami v digitalnem okolju. Uporabnikom zagotavlja dostop do elektronskih baz podatkov ter elektronskih arhivov serijskih publikacij, skrbi za digitalizacijo knjižničnega gradiva in njegovo vključitev na domoznanski portal Kamra (www.kamra.si) in Digitalno knjižnico Slovenije (www.dLib.si), s čimer zagotavlja trajno ohranjanje knjižničnih gradiv in pisne kulturne dediščine nacionalnega pomena. V dLib je prispevala ok. 145.000 strani digitaliziranega gradiva, kar jo uvršča na visoko drugo mesto med slovenskimi splošnimi knjižnicami. Zaživel je tudi spletni biografski leksikon znanih osebnosti Spodnjega Podravja (www. spodnjepodravci.si), ki prispeva k osvetljevanju zgodovine našega območja ter dosežkov njegovih posameznikov. Od povojnih časov do danes sta se podoba in vloga knjižnice močno spremenili. Iz nekdanje izposojevalnice knjig seje razvila v sodoben kulturno-informacijski center, ki ponuja široko paleto storitev, od kulturno-izobraževalnih do socialno-družbenih. Ves čas svojega obstoja je morala loviti ravnotežje med Scilo zakonskih predpisov, strokovnih normativov in standardov ter Karibdo finančnih zmožnosti okolja, v katerem deluje. Kljub mnogim težavam, ki jih je na svoji poti morala premagati, pa je vztrajno sledila spremembam v družbi in stroki ter se strokovno in organizacijsko razvijala. K rasti, razvoju in ugledu ustanove so pripomogle številne generacije knjižničarjev, katerih misli, ideje in strokovno delo so trdno vtkani v temelje naše hiše. Zraven ravnateljev Henrika Šela, Franca Jurija Stiplovška, Draga Hasla. Milojke Alič, Draga Šuligoja, Lidije Majnik, Tjaše Mrgole Jukič in Matjaža Neudauerja so to gotovo bili še: Andrej Kovač - zgodovinar in prvi bibliotekar, ki je v ptujski knjižnici opravljal delo domoznanca, Nežka Vaupotič - prva knjižničarka Pionirske knjižnice, Dragu-tin Zupančič - knjižničar, kulturni aktivist in družbenopolitični delavec, Simon Petrovič - pionir ptujskega potujočega knjižničarstva, Jakob Emeršič - bibliotekar, bibliograf, lokalni zgodovinar in starosta ptujskega domoznanstva, slavist in bibliotekar Vladimir Kajzovar ter števiJni drugi, vključno z ekipo zaposlenih, ki soustvarja podobo današnje knjižnice. V jubilejnem letu 2018 stoji pred novimi izzivi, saj moderna informacijska družba spreminja njeno tradicionalno vlogo in naloge. Kot izkazujejo neštete izkušnje iz preteklosti, bo vse izzive, ki jih prinaša prihodnost, uspešno reševala le ob trdni in odločni podpori lokalnih skupnosti. Melita Zmazek 42 I NOVEMBER 2018 I \mOL »J « p .'i* C ■an H i 1 HI m TT USTAVI JANKO icouu •MOVI S v steni TELIČKA. kravka. LASTNOSTI 3 VHTACA veuka začotmca za 10' zvttost, •VET. tiskovni postopek za tiskanje knjio norveška reka pritok oseba (z ROMANA umberta eca ime rože ČUVAJ očka (star , DvojNoer (KNJIŽ) KÜMtt »Act mJZAMDt po*lcoa ORUČASTO votuna IZOCKTA NMM ZA •Lovcmio ttUSČAA :abetova utopična idealna država PREB^ VALEČ ČIKAGA (CHICAGO) 3 slovenski pevec pestner tv reklama- cyoTA ŽUPNUA erjavec DEBELA OSlLJENA PALICA ktt ubualec rvo žajdela lara baruca k a ÍWvrik V^^KDSti wwwhvolobodovolUi PRIPRAVA zasko-buanje kdanski skrajnež v afganistanu SLOVARČEK AASTA - norveška reka, pritok Glomme, DUALITETA - dvojnost (knjiž.), IZONEFA - izočrta oblačnosti, MATTI - nekdanji finski smučarski skakalec Nykanen, STANIČ - slovenski pesnik in planinec (Valentin), ŽGANK - Slovenki judoist (Mihael). NAGRADNA KRIŽANKA: rešitev križanke in vaše podatke pošljite v zaprti ovojnici na naslov Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, s pripisom "Nagradna križanka", najkasneje do 26.11. 2018. Sponzor nagradne križanke je Hvala bo dovolj, Mlakar Majda s. p., Lovrenc na Dravskem polju 113, 2324 Lovrenc na Dravskem polju. Nagrade: 1. nagrada: dnevnik hvaležnosti 2. nagrada: dnevnik hvaležnosti 3. nagrada: dnevnik hvaležnosti Nagrajenci zadnje nagradne križanke so: 1. nagrada: Miha Plej, Kajuhova 11, 2325 Kidričevo 2. nagrada: Metka Turk, Cirkovce 21 a, 2326 Cirkovce 3. nagrada: Magda Glažar, Vegova 20, 2325 Kidričevo NA Z ZLATOM telečja pol!sebna marinirani ribsi Kupci .ostepHv^naRupu na^^eU^o: predpasnik in mesnino FinGusi DEGUSTACIJE V MESNICI 9. in 10.11. 2018! www.fingust.si PRAZNUJMO SKUPAJ NAŠIH 30 LET Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj, pridi zdaj 9. 11. 2018 ob 15h na praznovanje 30 letnice mesarije Fingušt, kjer vam bomo pričarali prvomajsko vzdušje z vročimi hrenovkami in kratkim programom z zabavo, ki se bo odvijala v šotoru pri mesnici v Gaju. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FIN-GUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Spremljajte nas tudi na FB pod @mesnineFinGust in na instagramu pod @fingust1988