nč.
7. številka.
Izdanje za petek: 17. januvavja 1896
(v Trstu, v četrtek zvečer dne 16. januvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden v šestih i»-danjih ob tovkih, četrtkih in kobotah. Zjatranje izdanje ii-hajft ob fi. uri zjutraj, Tečerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane: la jeden mene. . f. 1.—, ia.tm Avutrij* f. 1.50 *• til meaer.... 3 — , , . *,60 xa pol leta . , . (J — „ , , M Ifito . . . 12.— , , „1H,—
Naročnino je plačevati naprej a* aaročb« brez priložene naročnine se uprava na ozira.
Posamično številke ae dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v lrttu t>o 3 nve., »aren Trita po 4L nvš.
Oglasi ne računu po tnrifu T petitu; za naslov*« z debelimi črkami »o plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaČi oglasi itd. se računajo po pogodbi
Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu: ulica Caserma št. 13. Vsako >imuo mora biti frankovano, kor nefrankovnua «e na sprejsmajo. Rokopiai «e ne vraču jo
Naročniao, reklamacije in o»»Uae aprt-jeraa npr avniitvo ulic« Molino pic-"nln hir. 8. II. nadst. Naročnino ia oglase je plačevati loče Trat. Odprte rskUna oje to preat« p«-iv:n«
Glasilo slovenskega političnega dpuilva za
Primorsko.
„T IAmiM J*
Dežel Hi zbor istrski.
II.
Navzoči: predsednik M. C a m p i t e 11 i, 29 poslancev, e kr. namestnik vitez R i n a 1 d i n i, vladni zastopnik, okrajni glavar F a b i a n i. (Galerija natlačena kakor pri pivi seji).
Predsednik etvarja sejo ob 11. uri in pol z izjavo, da se zapisnik 1. seje prečita v prihodnji seji, ker ni še gotov.
Posl. Sabino V i d u 1 i c h polaga slovesno obljubo.
Predsednik priobčiije poziv ordinarijata v Poreču k sv. maši ter naznanja, da škofa iz Trsta in Krka ne moreta priti k razpravam.
Potem se je prešlo k izvolitvi 2 tajnikov in šestorice revizorjev. Tajnikoma sta bila izvoljena poslanca Chersich in Vareton z21 glasovi. Vsi členi hrvatsko-slovenskega kluba — 8 njih — glasovali so za posl. Kompareta in Bena-t i j a, torej za jednega iz večino in jednega iz manjšine.
Revizorji so bili izvoljeni: de F r a n c e s c h i, G1 e z e r, P o 1 e s i n i, T o m a s i, V e r g o t-t i n i i n V i d u l i c h z 21 glasovi. Manjšina je zopet oddala 8 glasov za K o z u 1 i i a, M a n-d i ć a, Gambinija, Clevo, dra. V e n i e r j a in de F r a n c e s c h i j a; torej le za dva svoja in četvorico iz veČine.
Toie; so tudi te volitve v bengališkera svitu pokazale „pravicoljubje* italijanske večine.
Ko je predsednik priobčil razne prispevke, so bili na predlog deželnega odbornika Gambinija izvoljeni v finančni odsek z 21 glasovi : Bubba, Canciani, Doblanovich, Toma a i, dr. V e n i e r, V e r g o 11 i n i in V i-d u 1 i c h.
Videča tako brezobzirno postopanje oddala je manjšina bele listke.
Na predlog Gambinija ao bili nadalje izvoljeni v politiško-gospodarski odsek zopet z 21 glasovi: B e n n a t i, C o n s t a t i n i, de Fran-c e h c h i, G1 e z e r in Vareton. Manjšina je oddala zopet 8 belih listkov.
Posl. B e n n a t i predlaga, naj se politiško-gospodarskemu odseku izroči v proučenje včerajšnja prijava predsednikova o Najvišem odloku na
~ PODLISTEK. T"
Š e j t a* m.
Po pripovedanju sarajevskih moslemlnov.
Spisal Anton Zaje.
(Dalje.)
Hasan je krenil v neko stransko ulico, Jnsuf pa je korakal par sto korakov dalje ter potem vstopil v svojo kočo, za njim pa so se zaprla teška lesena vrata. V koči sedel je na pisani čilim (preprogo), ki mu je služil za atol, mizo in posteljo in kojega bi gotovo ne bil dal za pol Sarajeva, kajti darovala mu ga je njegova ljubica, lastnica one male gostilne tam doli naHiseti. Ker pa že ravno govorimo o njegovi izvoljenki, naj mi bode dopuščeno omeniti, da je bila Mana debelu-hasta ženska, precej pisane prošlosti. Dalje tudi ni bila več tako mlada, po domače rečeno: bila je že v srpanu. Da pa ne bode kdo mislil, da je bila kakova grda babetina, žuto moram omeniti, da je njeno lice bilo vedno belo ko prvi sneg in rudeče ko potonike, ki so rastle v njenem vrtu
resolucijo zbornice od dne 14. jaiuvarja 1895. glede razpravnega jezika.
Temu, po našem menenju nečuvenemu predlogu j« seveda slavna zbornica poreška pritrdila brez vsacega pomisleka. Pomembno je tudi, da je bil za ta predlog izbran ravno posl. Bennati, ki je sedel cesarskemu namestniku nasproti; menda so hoteli, da vsakdo takoj pogodi ost — te demonstracije.
Deželni odbornik Gambini predlaga, naj se volijo v šoski odsek: Bennati, Chersicb, Constantini, Rizzi in Tamar o. Le-ti bili so izvoljeni zopet z 21 glasovi. Manjšina je oddala bele lističe.
Isti deželni odbornik predlaga v poljedelski odsek : Cancianija, Doblanovich a, Pole s i n i j a, N. V e n i e r j a in dra. V e n i e r j a. Manjšina je oddala bele listke.
Predsednik čita nadalnje uloge, prošnje, osnove itd., kar se izroča pojedinim odsekom. Isti javlja, da pride v prihodnji seji na dnevni red poročilo deželnega odbora o volitvah v deželni zbor; da bode deželnemu zborn izvoliti 3 člene v deželno komisijo za pregledanje katastra, 4 člene v deželni odbor in 4 svetovalce v upravo kreditnega zavoda.
Po tej prijavi zaključi predsednik sejo.
Sodne razmere na Goriškem.
Interpelacij a
poslancev Alfreda Coronini-ja, Blaža Grde in tovarišev na Njega Prevzvišenost gospoda pravosodnega ministra in na Njega Prevzvišenost gospoda ministra notranjih poslov radi nepravilnosti pri odiščih na Primorskem sploh in radi sestavljanja porote posebej.
III.
Dasi je po entnografičnein razmerji popolnoma mogoča razdelitev uradniških močij, po znanju sodnih jezikov in poznanju narodnosti, dasi zakon odločno zahteva rabo deželnega kot sodnega jezika, kako razpostavljajo se sodniki, kako izbirajo se porotniki, kako razlaga in izvaja se zakon v istini !
Izmed vseh v uvodu naštetih sodišč s slo-
za hišo. Sicer so ljudje govorili, da to ni bilo naravno belilo in rndečilo, temveč da je malo „na-farbana", kajti njen vrat je bil, z svojo temno kožo, v velikem kontrastu z obličjem. Tako so govorili zlobni jeziki ali Jusuf se je presneto malo zmenil za to, kajti njemu je preveč ugajala nje bujna postava in morda še bolj njena izvrstna hercegovska kapljica. Kakor sem že gori rekel • sedel je na drago preprogo, kojo mu je darovala njegova krščena ljubica, pojel svojo frugalno večerjo, potem pa se je stegnil po preprogi ter kmalo na to zasmrčal, kakor medved v svojem zimskem spanju.
Tako je počival že par ur ter sanjal ravno o svoji Mani, ko je začni razbijanje po vratih, potem pa klice svojega prijatelja: „Oho, Jusufe! Vstani, druga ura je .. , ti pa spiš, kakor da se ne misliš nikdar prebuditi !'
.Oho, evo me ! Ravno sem sanjal o Mani, kako da me pritiska na svoje ljubeznipoluo srce, ti pa prihajaš in me vzbujaš iz toli sladkega spanja !*
.Jusufe! Švabico je greh ljubiti, boš videl,
venskim prebivalstvom, le eno vrši svoje posle po duhu zakona, na korist naroda in države. Edino sodišče v Tolminu rabi kot izključni sodni jezik oni, kateri govor6 stranke, obdolženci, priče in varovanci, z eno besedo: ljudstvo.
Edino to sodišče je v rokah moža in voditelja, ki poma in spoStuje ljudstvo, ki je ne le sam pravičen ljudstvu, ampak ima tudi srca in odločnosti dovolj, da to zahteva od podrejenih mu uradnikov.
Sodišča v Kanalu, Bovcu, Ajdovščini, Komnu in Sežani proizvajajo v kazenskih zadevah le nemške ali laške zapisnike. V civilnih zadevah piSeta slovenski sodnika v Kanalu in Ajdovščini. Sodišče v Cerknem menjava nemško in slovensko pisavo. Ena sodišča pišejo nadpise zapisniku v uradnem notranjem jeziku, izjave strank in izpe-vedbe prič v slovenskem jeziku.
(Opomba uredništva. Kolikor smo mi obveščeni, uraduje c. kr. okrajno sodišče v Sežani v civilnih stvareh Izključno slovenski s6 slovenskimi strankami. V kazenskih stvareh pa uraduje isto sodišče, kakor vsa sodišča v okrožju tržaškega deželnega sodišča, nemški ali vsaj večinoma nemški, — menda na ukaz ali željo deželnega sodišča samega. Gledč sodišča sežanskega so torej gospodje interpelanti netočno informirani tej delajo nehotć krivico sodišču sežanskemu vsaj kolikor se tiče uradovanja v civilnih stvareh.)
Okrajna sodišča v Gorici, Korminu, Tržiču, Gradiški, okrožno sodišče v Gorici in deželno sodišče v Trstu poslujejo le italijanski, za nje Slovenec sploh ni na svetu.
In vendar je sodnik v Bolcu usposobljen za slovenščino, sta sodnika v Kanalu in Sežani slovenskega rodu, ima pristav v Kanalu potrdilo znanja slovenskega jezika, je pristav za kazenske zadeve tukajšnjega okrajnega sodišča slovenskega pokoljenja, je drugi pristav, dokler je bil v Tolminu, slovenski posloval, so na razpolaganje pri tržaškem sodišču svćtniki Slovenci in vešči deželnih jezikov.
Od kod to različje v poslovanju, v pokrajinah, kjer prebivajo izključno Slovenci, ako ne od vodstva justičue uprave na Primorskem ?
Ni skoro govoriti ob okrožnem sodišču v Gorici in deželnem sodišču v Trstu. Te dve čutite
da te Bog še kazni zato!", odgovoril mu je oni od zunaj. „Ne bode dolgo, ko bodeš proklinjal njo in pa njen apomin 1"
„Nikdar, nikdar ! Jaz ne vem, kaj ti je v glavo padlo nocoj, da govoriš tako neumno 1" „Videli bodemo, ha ha ha !* Jusuf mu ni dalje odgovarjal, temveč se je brzo opravil ter potem, otvorivši vrata, stopil na ulico, kjer ga je nestrpno pričakoval njegov prijatelj.
Med raznimi pogovori prišla sta iz Nadko-vača v Čemalušo ulico, k Ahiuedovci kopelji, katera je bila, na veliko začudenje Jusufovo, odprta in razsvetljena.
»Glej, glej, Hasaue ! Vse odprto in žive duše ni tukaj! Kje je neki paznik, da plačava?*
„E, beži no, kaj te briga, že pride, če hoče! Hajdi, idiva! Tam-le ue hitro slečeva in opereva, potem pa pojdeva na zajuterk k tvoji Mani!
Jusuf, čuvši ime svoje miljenke, mu je brzo pritrdil, potem pa ata se začela kopati.
(Dalje prih.)
se nekako vzvišene v neznanju in preziranju vsega, kar je slovenskega, v zanikofanjn temeljnih resnic naših zakonov, opiraje se na pravni nimbus, da sta uradovala doslej izključno le laški, da umeta le jezik Dantejev in njega avstrijskih potomcev.
Preiskovalne sodnike v Gorici in Trstu obhaja mraščalica pri goli misli, da hi utegnili zapisati slovenski zapisnik. Kaj poreče na pritožbo zvestih avstrijskih podanikov mesta tržaškega više sodišče in visoko ministerstvo ? Res, da preiskovalna sodnika v Gorici in Trstu deloma opravičuje sicer važna okolnost, da ne umeta druzega deželnega jezika. Saj justična uprava na Primorskem skuplja pri okrožnem sodišči v Gorici in Trstu le uradnike, ki imajo v mestu rodbinske zveze in so zgolj sinovi „avite colture", tako, da je »ezna-nje slovenskega jezika celo neko priporočilo za odličniša mesta sodnih pristavov.
Pristav v Komnu, dasi biva že leta med Slovenci, ni v stanu zapisati neutegoma rek v slovenščini. Justična uprava na Primorskem ima uradoma v svojih tabelah izpričane morda druge kvalifikacije. Slovensko ljudstvo v navedenih okrajih pa je priča in porok za to, da so one kvalifikacije neistinite in le formelne.
Političke vesti.
V TRSTU dne 1«. januvarja. 1896.
Deželni zbori. V deželnem zboru istrskem imeli »o torej včeraj tretjo sejo. Na dnevnem redu je bila zelo zanimiva točka: odobrenje volitev. Ker so se širile — kakor že omenjeno — razne govorice o nakanah italijanske večine, pričakovali smo seveda veliko radovednostjo poročila iz Poreča o včerajšnji seji. Toda : bodisi, da imajo gospoda vendar malo pomislekov proti takemu novemu nasilstvu, ali pa hočejo prihraniti udarec za koji pozneji dan, resnica je, da so se v včerajšnji seji izognili definitivni rešitvi s tem, da so vse volitve v kmečkih občinah izročili posebnemu odseka v poročanje.
O seji sami prinesemo seveda podrobno poročilo, in hočemo za danes omeniti le par stvari, ki nam pričajo vnovič, da večina noče in noče poznati temeljnih zakonov avstrijskih in da se nepremično klanjajo nasilnemu načelu, da mora biti večina prebivalstva brezpravna v politiškem in narodnem pogledu in da mora biti le poslušna dekla — niti ne manjšini prebivalstva, ampak malemu številu signorov. Kaj naj si vendar za božjo voljo mislimo o resoluciji poslanca Costantinija, zahtevajoči, da se sodnim jezikom v Istri proglasi samo italijanščina?! Torej ne le iz dvorane deželnega zbora, ampak tudi iz sodne dvorane bi hoteli ti gospodje prognati naš jezik, jezik večine! In to v letu 1896, tri desetletja potem, ko se je v Avstriji uvelo ustavno življenje, in to v očigled ustavnim zakonom o ravnopravnosti vseh narodov! Kes jako radovedni smo, kaj poreče takim zahtevam njegova ekscelenca minister pravosodja, ki se je kazal dosedaj dokaj liberalnega in pravičnega. Kaj poreče o ljudeh, ki se ne le nočejo brigati za določbe v ustavnih zakonih zajamčene ravnopravnosti, ampak tudi za neizogibno potrebo zanesljivega pravosodstva, za imperativ namreč, da sodnik mora razumeti stranko, kar bi pa bilo nemogoče, ako bi hotel občevati
O b u a r o d i m o se nekaj. 1
Tko istinu gude, gudalom ga po prstima biju.
Srbska narodnu prišlo vica.
Razpravoj: „Čuvajmo svoje prastarine" nisem prošel povsod blagopoločno. Prav malo sem ugodil ž njoj ljubljanskim pismoukom, živečim v okrutnem oblastji gorenjščine, v katerej cvete tako zvano „bockanje",*) ki bije nam zapadnim Slovencem še neprijetnejše na ušesa, nego ubiti glasovi razpoklih zvonov.
Radujem se sicer, da se je vnelo o mojej razpravi živahno pravdanje, ker ono nam pojmove bistri in razbistri, a vendarle ni bilo lepo, da seje oglasil zoper njo, ne umereno, teinuč nekako šo-pirno in nenavistno urednik „Dom in Sveta", veleučeni gosp. dr. Fr. Lampe. On nam piše za slavno
•) Upotrebljavnnje dovrsnika s pomožnikom biti v zražanje bodočnosti, na pr. boni prišel (vmestp: pridem), utri lm m izpil polift vina (vmesto: jutri i/, pijem polič ▼ina) itd.	»
z njo v jeziku, kojega ista ne razume. In komu na korist naj bi se uveljavili taki privilegiji ? Komu na korist naj bi se večina v deželi proglasila brezpravno ?! Morda na korist italijanske manjšine v deželi ? Mar izvira Italijanu kaka škoda iz tega, ako Slovan vživa svoje pravo tudi pri sodišču; mar se je Italijanu dogodila krivica, ako je Slovan dobil od sodišča odlok v svojem materinem jeziku ? Mi menimo, da Italijani morajo biti zadovoljni, da se jim le ne kratijo prava, a te jim se niso kratila nikdar, jim se ne kratijo sedaj, in mi Slovani ne zahtevamo, da bi se jim kedaj kratila. Komu na korist naj bi se torej — vprašati moramo še enkrat — istrski Slovani izobčili iz kroga onih, ki so deležni pravic, zajamčenih v zakonih ?! To je jako zanimivo vprašanje — in razglabljanja o tem vprašanju so nas dovela do uverjenja, da ta besnost laške gospode proti našemu jeziku ne izvira le iz narodne jednostranosti in srditosti, ampak da je vzrok tolikemu nasproti t o ti še drug, dokaj sebičen in prozajišk: gospoda italijanski advokatje in notarji se boje za ljubi kruhek, za svojo mastno klijentelo, ker vedo, da bi se morali ali učiti našemu jeziku — in tega nočejo — ali pa bi se morali odpovedati službovanju in često tudi bogatenju med našim ljudstvom. Hinc illae lacrumae. Mi pa stojimo na stališču, da pravdni redi se ne smejo določati po želji tega ali onega posamičnika, ki je t skrbi za povsem zasebne koristi svojega ljubega ,.jaz", ampak v zmislu splošne javne potrebe in pa v zmislu onih določil, ki so podlaga vsemu pravosodstvu: v zmislu določil — zakona.
Tako in ne drugače bode moral odgovoriti ekscelenca Gleispach na resolucijo Costantinijevo, ki ni le drzna, ampak tudi smešna. Sicer pa je vsakemu nedotakljivo pravo, da se blamira pred svetom, kolikor mu drago, a mi sodimo, da so se gospoda z omenjeno resolucijo prav pošteno blamirali.
Ob tej priliki bi radi spregovorili par besed o dogodkih v prvi in drugi seji deželnega zbora istrskega Ekscelenca Badeni je ravno po teh dveh sejah zadobil ogromno gradiva, da more pač že danes sklepati z absolutno gotovostjo, na čegavi strani je krivda na hudih narodnih bojih v tej pokrajini. Primerja naj le postopanje pri otvoritveni seji italijanskega deželnega glavarja s postopanjem hrvatskega namestnika deželnemu glavarju! Primerja naj, kaka je pri volitvi v odseke (glej današnje poročilo o drugi seji) postopala italijanska veČina, in kako je postopala slovanska manjšina t Deželni glavar je popolnoma preziral jezik veČine prebivalstva, a njega namestnik — dasi se ne bi bilo čuditi, ako bi bil povrnil zob za zob, užaljen po toli prezrljivem postopanju — je pozabil rad na vse krivice in je izrazil svoje spoštovanje do italijanske narodnosti in italijanskega jezika. Pri volitvi v odseke zopet je italijanska večina — v zasmeh vsem parlamentarnim običajem — izključila zastopnike večine prebivalstva, dočim je hrvatska stranka glasovala za kandidate iz veČine in manjšine. Italijanska večina je delala krivico, ne da bi mogla niti navidezno opravičiti svoje postopanje, slovanska manjšina pa je, vzlic vsem izzivanjem, povraćala slabo z dobrim. Nam je jako všeč, da so so vse te stvari godile pred očmi ekscelence Rinaldinija, kateri bode mogel in moral, kot vesten uradnik in namestnik cesarjev v
bratovščino „sv. Mohorja v Celovci" lepo knjigo „Zgodbe svetega pisma". Ni je knjige, ki bi tako živo delovala na priprosti naš narod, kakor delujeta k a t e k i z i s in s v e t o pismo. Vsak rodoljub želi torej, da taka knjiga ne zastari prezgoda in da bodi tudi slovnično dovršeno delo, pisano v pristnej slovanskej slovenščini. Odnosna moja pri-metba v omenjenej razpravi, naj bi preosveščtni gosp. pisatelj nadaljeval in dovršil vso knjigo v takošnem jeziku, v kakoršnein jo je pisati začel, rekše brezi neuaravnega sedanjega minolnika in brezi neskladnega bobikanja, bila je tako blagohotna, da blagohotnejša biti ni mogla. In vendarle je spekla veleučenega gosp. pisatelja tako v živo, da me je prožnoj rozgoj ošvrcal in ošvigal. Tega se pa nisem vstrašil prav nič, ker sem za srečo trnov skoz iti skoz in črez in Črez po vsej polti in ker vem, da od tega šviganja in švreanja ne bo bolelo ta bart mene, nego da bo bolelo samo gospoda pisatelja; le zato pa, da se razsejana
tej pokrajini, poročati nataujčno: kdo je ▼ Istri za spravo in kdo za nasilje!!
0	včerajšnji tretji seji bilo bi še pripomniti, da je posl. dr. D. T r i n a j s t i ć grajal, ker t zapisniku o prvi seji niso zabeleženi govori hrvatskih in slovenskih poslancev. Odgovor italijanske večine na to opravičeno pritožbo bil je ta, da je predsednik odvzel besedo govorniku. Dobro pa je bilo, da je tudi vladni zastopnik prihitel na pomoč vsaj v toliko, da je zahteval, naj zt. postavi v zapisnik pr»e seje, da je namestnik pozdravil zbor v italijanskem in hrvatskem jeziku. Tej zahtevi so seveda morali ustreči. Posl. MandU se je dotaknil starega nedostatka, dejstva namreč, kako pomanjkljivo poroča slavni korespondenčni biro o razpravah v deželnem zboru. To pa je, kakor rečeno, že stara stvar, da omenjeni biro ni bil nikdar naklonjen Slovanom, zbok česar so tudi njega poročila dokaj tendencijozna. Odkrito bodi povedano, da mi gojimo jako malo nade, da bi bila poročila v bodočnosti objektivneja.
V tej seji priSlo je zopet do nelojalne demonstracije. Kajti drugače ne moremo označiti dejstva, da predlogi poslancev Mandića in Jenka niso prišli v razpravo samo zato, ker niso bili stavljeni v italijanskem jeziku. In tako se drznejo postopati skoro v isti sapi, ko so izvedeli, da na Najvišem mestu sodijo drugače o razprav-nem jeziku. Ali ni to demonstracija? In proti komu ? !
Položen je na Oeškem. Grof T h u n, toliko imenovani namestnik češki, se mora slednjič vendar le umakniti pred odločno opozicijo Cehov. Olici-jozni glasi zatrjajo sicer po svoji dobro plačani dolžnosti, da grof Thun se ne umakne pred grožnjami in demonstracijami Mladočehov, pripozna-vajo pa vendar, da grof Thun' mora postevati dejstvo, da so Mladočehi, kojim je bil neizprosen protivnik, aedaj postali legalni zastopniki naroda, kar ni dopuščalo nade za vspešno poslovanje namestnika. Namestnik je zašel torej v neprijetao položenje, da se je moral izjaviti sedaj za to, sed^j za ono stranko. Odstop grofa Thuna da ja torej le posledica odnošajev, kakor so se razvili že davno prej, predno se je sešel deželni zbor. Tega pa ne morejo želeti ni stranke, ni vlada, ni namestnik sam, da bi se še bolj poostrili ti odno-šaji. Iz vsega tega dolgega govoričenja je vendar le jasne to jedno, da se grof Thun umakne, ker so tako neizprosno zahtevali — Mladočehi t ! Saj druge stranke mu niso delale opozicije. Ce-terum censeo: ob nezadovoljnosti važnega naroda češkega se ne more trajno vzdržati noben zUten. O tem so se uverila vsa dosedanja ministerstva in tako se najbrže dozdeva tudi grofu Badeniju. Zato se je raje znebil grofa Thuna, nego da bi dopustil, da bi neprestano visel nad njim Damoklejev meč nasprotstva med legaluimi zastopniki narod.i češkega in pa zastopnikom vlade.
Grof Thuu je podal »voje demisijo že 7. ja-nuvarja, torej pred ono znamenito sejo, ko so se vršile volitve v odseke in se je pokazalo zopet* kako navdušeni so nemški liberalci za popolno jednakopravuost v vseh zastopih, kjer ne morejo delati krivice drugim, ali jasneje povedano, kjer — so oni v manjšini.
Javno razgovarjanje o nasledniku za grofom Thunom se je že pričelo. V današnjem zjutranjem izdanju smo že omenili maloverjetne vesti, da je
tujejedna rastlina še bolj ne razplodi, neinogo molčati na neprikladne njegove besede.
Vsa moja razprava vrti se o našem glagolu in sicer le v glavnih potezah. Vse drugo v njej, kar sem namreč navedel o občeslovanskih slovnih oblikah, v našem narodu še semtertja živočih in o krivem rabljenji nekaterih besed, prosta je pri-tiklina, čeprav ne neumestna, ki mi je, tako reksi, kar nevedoma narastla pod jezikom.
1	kaj sem napisal neki groznega o glagolu ? Prav nič druzega, dragi prijatelj! nego to, d a misli, govori in p i š i n a r a v n o, da pripoveduj torej stvari, ki so minole, rainolnikom, stvari, ki »e sedaj godć, sedanjikom, stvari pa, ki se bodo še le godile, ali ki se še le dogodš, pa bodoftnikom. Tu sem pa povdarjal, da izraža, tem načelom dosledno, ves čiharni slovenski narod, kar ga koli žive na neizmerivnem prostoru od italjanskih ravnin do severnega in vstočnega okeana. (Dalje prih.)
bodočim namestnikom za Češko določen dosedanji namestnik v Dalmaciji, ji sinočne, dunajske brzojavke govore o knezu Ferdinandu Lobko-V i c u kot, bodočemu namestniku. Tako si vsaj tolmačijo dejstvo, da je Lobkovic odpotoval na Dunaj k dvornemu plesu. Knez Lobkovic ne bi bil po volji Nemcem. Sicer so pa vse to le ugibanja.
Dvojna zmaga Mladočehov. In zopet javkamo z vso potrebno rezervo nastopno brzojavko z Dunaja v današnjem „Mattinu" : Mladočelii so si priborili dvojno zmago: poleg odstopa grofa Thuna je pred durmi tudi imenovanje ininistra-ro-jaka za Češko. Za to mesto je baje določen dvorni svetnik Albert, sedaj profesor na vseučilišču dunajskem. Relata refero.
V poslanski zbornici Ogerski je grof Apponyi v jedno in polurnem govoru utemeljeval svoje nasvete o sklepu premirja med strankami za ddbo milenijskih slavnostij. O teh nasvetih smo obširneje govorili v današnjem zjutranjem izdanju. Baron BanfFy je odgovoril, da je želeti mirnih razprav v poslanski zbornici ne le radi milenijskih slavnostij, ampak sploh; zavračal pa je očitanja zlorab pri volitvah. Dobri mož je pač čutil, kako mu je grof Apponyi stopil na kurje oko se svojimi izvajanji in pomagal si je, kakor je mogel : tajil je. No, gotov pa ni bil svoje stvari, kajti pripoznal je vendar, da treba posebnih določil glede volitev in obljubil je, da še pred Veli-konočjo pride pred zbornico s potrebnim zakonskim načrtom.
Italija v Afriki. Sinoči bilo je zopet veselje v »Piccolovem" Izraelu in pri njegovih somišljenikih zaradi „slavne zmage" Italijanov v Eritreji. V čem pa sestoji ta najnovejša namišljena slavna zmaga? V jednostavni privatni brzojavki, došli ,11 Piecolu" iz Rive. Ta brzojavka pravi, da je Crispi brzojavil v Rivi živeči Baratierjovi sestri, da so Italijani zopet sijajno odbili napad Šoancev na Makall6 ter osvobodili (?) utrdbe. — To najnovejšo »sijajno zmago" je ,11 Piccolo" takoj iz-bobnal po gledališču ,Filadramatico" in po onih kavarnah, kjer se shajajo njega krivonosi somišljeniki. Saj v Trstu žalibog ni treba reči »Cher-cliez les Jouifs!" kajti imamo jih še preveč. No gospdda pa že danes nekako poparjeni priznavajo, da ni še nikakeršnega službenega poročila o tej „zmagi". Tolažijo se s tem, da službena poročila iz Makallč prihajajo poslednji čas vedno kasno in da je torej treba bržkone tudi v tem slučaju nekoliko potrpeti. — Res je sicer, da prihajajo poročila iz Eritreje kasno, ali pa celć po cele tedne ni nikakoršnih poročil, toda naše nemerodujno menenje je, da bi se italijanska vlada strašansko požurila s svojimi poročili, ako bi imela res zabeležiti kojo — sijajno zmago !
Različne vesti.
Nov konslstorljalnl svetovalec. Kapelan pri c. in kr. dvorni žrebčariji v Lipici, č. g. E d v a r d Legat imenovan je svetovalcem ad honores pri tržaškem konsistoriju. Vrlemu možu in duhovniku naše iskrene čestitke na zasluženem odlikovanju.
Imenovanje. Podučiteljica pri c. kr. vadnici za deklice v Gorici, Amalija Sirk, imenovana je stalno učiteljico na istem zavodu.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo pri božićnici dne 30 m. m. 13 kron 44 st,; č. g. Košir poslal je po Rudi-ju 4 krone; v nabiralniku pri g. Josipu Turku v Škorklji se je nabralo 6 kron 10 stot.; vkupe 23 kron 54 stot.
Sežanski ženski podružnici sv. Cirila in Metoda je daroval, obdarovan s knjižicoj „Čuvajmo svoje prestarine*, g. Fran Princis iz Skopega 1 krono. Bog živi kraškega rodoljuba 1
Črnogorska prlncesinja Olga dospela je včeraj ob 67» uri zjutraj z Lloydovim parnikom iz Benetk v Trst, opoludne pa je odpotovala z Lloydovim parnikom „Semiramis" v Aleksaiulrijo. (Prince-sinja Olga je hči pok. kneza Danila I. in njegove pok. soproge Darinke. Ured.)
0 poslovanju glavarja Laschana v Postojni. Z Vipavskega nam pišejo dne 14. januvarja 1896: Letošnjo jesen bil je menda baš vsled ovadbe c. kr. okr. glavarstva v Postojini Simon Brajdih, župan v občini Vrabce, pred c kr. okr. sodiščem v Vipavi obsojen, ker je bil baje nekemu rokodelskemu učencu veduma napravil krivo sposobnostno
spričevalo. Sodišče obvestilo je okrajno glavarstvo e izzvani obsodbi in poslednje pozvalo je, uvaževaje § 3. lit. c. obč. vol. r., župana Brajdih a, da takoj odloži županstvo. — O tej obsodbi ni nikdo vedel v občini Vrabče, razven par županovih prijateljev. Zato se je ta trojica odločila dne 18. oktobra 1895. na križev pot v Postojino, prosit glavarja, da bi ublažil svojo nevoljo ter da bi še nadalje pustil županiti Simona kljubu §. 3. lit. c. o. v. r. in kljubu gornji obsodbi. Glavar Laschan bil je spočetka trd in neizprosen: pozneje pa se je baje otajal led okolo uradnega srca Lažanovega in Simon vrnil se je utrjen v veri na Vrabče župa-nit, ter še danes ondi župani, Četudi ogromna večina občanov z nestrpljivostjo Šteje ure njegovega županovanja! Čuje se, da je naš glavar Lažan ponosen na svojo uradne točnost in nepristranost. Morda ima prav. Ali v tem slučaji so ga vešče speljali na krivo pot in radovedni smo, s kakim obrazom je čital pritožbo občanov, ki so ob zadnjih volitvah zvedeli za županovo obsodbo, zakaj se župan ne odstavi, a še z večjo napetostjo čakamo mi, kako se ta opolzli korak opraviči pred javnostjo ?
Svarilo izseljencem. Tržaško namestništvo poizvedelo je, da parobrodna agencija (odnosno agencija za izseljevanje) ,La Ligure Brasiliana", ki je doslej brezplačno prevažala avstrijske izseljeuce iz Genove v Brazilijo, odslej ne prevaža več izseljencev brezplačno. Tržaško namestništvo izdalo je zatorej okrožnico politiškim oblastim Primorske v ta namen, da iste obvestijo ljudstvo e gornjem ukrepu. Zajedno opozarja omen-jeia okrožnica na to, da italijanske oblasti ne dovoljujejo avstrijskim izseljencem prekoračiti meje drugače, kakor da se dotični izseljenci izkažeje s plačanim voznim listkom za parobrod, ki naj jih odpelje izven Evrope, a vrhu tega morajo se izseljenci izkazati, da imajo dovoljno sredstev (denarja) za živež tekom popotovanja.
Ogerski civilni zakon v Trstu. Včerajšnji tržaški službeni list je objavil med službenimi oglasi prvikrat ,zakonski oklic" po določbah ogerskega civilnega zakona. »Kraljevski državni civilni urad na Reki", tako pravi ta .oklic", „prinaša na javno znanje, da se nameruje ogerski podanik A. Ca-merra, c. kr. poštni uradnik z Reke, stanujoči v Trstu, poročiti z avstrijsko podanico Virginio Vram iz Trsta". — Ta ,oklic" v „Osservatore Triestino" bode ženina izvestno stal to, kar pravijo laški Tržačani: „un ocio della testa", namreč »slan" bode, jako ,slan".
Nadežda Slavjanska. Ruski vokalni zbor Nade-žde Slavjanske (45 članov) bode dnč 31. t. m. koncertoval na Dunaju s povsem novim programom. Od tam krene zbor preko Ogerske v Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, zatem v Bolgarsko. V važnejših mestih priredi koncerte.
Veliki ples ,Delal. podp. društva" je postal tržaškim Slovencem običajen — narodni praznik. Morda ob nobeni drugi priliki v letu nam ne stopata tako živo pred oči važnost in pomembnost delalskega stanu v Trstu, oziroma onega društva, ki združuje pod svojo krasno zastavo veči del slovenskega delavstva, nego ravno ob tem velikem plesu. Ta večer prihajajo naši delavci kar v trumah se svojimi spoštovanimi rodbinami v gledališče, toda lahko in s ponosom rečemo to, da večina njih ne prihaja radi plesa in zabave, ampak drugim plemenitim namenom : d a p o o g r o m n i udeležbi pride do slovesne manifestacije slovenskega življa v Trstu. V tem tiči ravno važnost velikega plesa ,Delal, podp društva" in zadovoljstvo mota navdajati vsacega Slovenca, da celo nasprotni listi poročajo spoštovanjem o tej vsakoletni tradicijonalni veselici tržaških Slovencev.
Letos bode ta ples v gledališču ,Politeama Rossetti" dne 25. t. m. Ta dan naj si sleherni tržaški Slovenec podčrta v svojem koledarju, da ne bi morda pozabil na svojo narodno dolžnost, ki veže vsakogar izmed nas, da se svojo navzočnostjo povečamo število manifestantov obstanka slovenskega življa v Trstu.
Da ne pozabite torej: dne 25. t. m. bode velik narodni sestanek v gledališču »Politeama Rossetti" ! Na veselo svidenje !
Pevsko društvo »Zora1' na Vrdeli vabi na veselico, katera bode dne 19. januvarja 1896. v domu „Prvega vrdelskega pogrebnega društva" na
Videli štev. 794., v korist ubogim vdovam na Vrdeli. Razpored: 1. mmm Tamburanje. 2. H. Vo-larič: „Kviško bratje", zbor. 3. Pozdrav. 4. Tamburanje. 5. H. Sattner: „Na planine**, zbor. 6. S. Gregorčič: „Naš narodni dom", deklamuje gospica Tončka Čargo-va. 7. Tamburanje. 8. Sodnijski prizor. 9. H. Sattner : »Nazaj v planinski raj", mešan zbor. 10. Igra. Odmor. 11. Preata zabava in ples. — Ustopnina: 20 nvč. za osebo, sedeži po 10 nvč. — Začetek ob 7. uri zvečer — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — Ker je čisti dohodek določen v dobre namene, se ra-dodarnosti ne stavijo meje.
Pevsko druitvo „Hajdrih" na Prošeku priredi v nedeljo dne 9. februvarja t. 1. veselico s petjem, igro in plesom v prostorih gosp. Marina Lukše. Vspored tej veselici objavimo pravočasno,
Gasilno druitvo v Postojini priredi dne 19. januvarja t. 1. veselico s petjem in sijajnim plesom v hotelu g. Dekleve „pri Kroni". Pri veselici bode svirala domača godba na lok. Ustopnina za gospode 50 nvč., damam je ustop svoboden. Čisti dohodek je namenjen za poplačilo dolga in za popravo orodja. K obilni udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
Bralno druitvo »Narodni dom" v Škrbini
imelo je dne 12. t. m. svoj šesti redni občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni v načelništvo za tekoče leto: Josip Pipan, predsednikom, Jos. Zorza, podpredsednikom, Josip Dugulin, tajnikom ; Fran Cotič, blagajnikom; Lavoslav Abram in Jos. Pipan st„ odbornikoma.
Iz Trsta nam pišejo: Spominjate se Še gotovo, gospod urednik, koliko nesporazumljenja je bilo v minolem letu med nami trgovskimi pomočniki. Nadejam se, da letos ne bode tako, kajti letos smo se vendar združili, da bodemo v lepi slogi vzbujali narodno zavest v svojih vrstah. V znak spo-razumljenja prirediti hočemo veliki ples trgovskih pomočnikov v redutni dvorani gledališča Rossetti. Čisti dohodek je namenjen onim ubogim rodbinam pri sv. Jakobu, ki so trpele škodo po požaru. Za ta ples delamo velike priprave. Sviral bode vojaški orkester, a ples bode vodil gosp. Ivan Umek. Natančneje prihodnjič,
0 požaru v Hruievici nam pišejo: Dne 11. t. m., t. j. minolo soboto po delopustu, pričelo je goreti gospodarsko poslopje nekega Krta v Hruievici pri Štanjelu. Ko je plamen požgal streho, poka«al se je velikanski plamen, ki je hitro obli-zal bližnji hlev ter ga tudi uničil. Ker je bila velika burja, so prišle iskre na bližnje strehe, ki so bile slamo pokrite, ter jih požgale. Ogenj je bil strašansk, ki se je vedno širil. Posestniku Tavčarju so pogorela vsa gospodarska poslopja razun hiše, kojo so vrli domačini obvarovali s tem, da so jo močili.
Gospodar Tavčar šel je v podstrešje nekega poslopja, ki je bilo krito s korci, da bi morda tam zamašil neko okno, ali dim ga je zmagal, da ni mogel ven. Našli so ga ob 9. uri zvečer mrtvega brez rok in nog, samo oprsje z glavo, kakor kos oglja. Nihče ni pa vedel o tej grozni nesreči, ker vsi so mislili, da on varuje živino pred vasjo. Poškodovani so štirje gospodarji, kojim je skupno pogorelo 9 raznih poslopij. Dva sta bila zavarovana, druga pa ne. Škoda je velika. Prizori so bili pretresujoči, kajti vsakdo je gledal v veliki burji, da reši svojo imovino. Do srca je segalo človeku, videčemu, kako so ženske jokaje nosile vodo, veči otroci so žalostno upili, ostali, ki niso mogli pomagati pri požaru in pa živina, so se zunaj vasi tresli vsled silnega mraza.
Star brest. Iz Boršta nam pišejo: Blizo pod vasjo v Zaborštu m sredi vinogradov stal je košat, nad sto let star brest. A kakor je vsake stvari konec na tem svetu, tako se je približal tudi našemu korenjaku. Od dne 9. do 10. t. m. bila je njegova zadnja noč. Grozna in neiismiljena burja se je maščevala nad njim ter ga telebnila v globok jarek. Ko sem izvedel v jutro, daje padel ta starina, zbodlo me je v srce, kajti živo mi je stopila pred oči misel, kolik dobrotnik je bil padli junak ljudem in živini, koje je gostoljubno vsprejemal v hudi vročini v senco svojega košatega vejevja. In kako so trudnemu putniku naslajali srce mili ptički, ki so žvrgoleli gori po vejah starega drevesa. Srečni so bili ptički v varstvu naše starine, kajti vedeli so, da so tu se svojimi mladiči vred varni pred novražno roko.
In s takim dobrotnikom-starcem ni imela usmiljenja kruta burja; podrla ga je in stdaj leži tain v globokem jarku potrt in porušen. Sic tran-sit gloria mundi!
Prebivalstvo zemlje. V dobro urejeni, posamični državi ljudsko štetje ni posebno teška utvar. Vse drugo pa je, ako bi hoteli šteti prebivalstvo vse zemlje. Na svetu imamo še dandanes zelo obširnih delov sveta, katerih učenjaki niti preiskali niso, a v „državah", nahajajočih «e v takih krajih, ne more biti govora o rednem ljudskem štetju. No, statistika pomaga si v tem slučaju z računi. Seveda se približujejo take izračunane številke vendar le približno resnici. Najnovejši ručun trdi, da iznaša prebivalstvo vse zemlje 2.470,729.000 duš, ali na okroglo skoro milijardi in pol. Od vsega tega prebivalstva živi samo v Aziji več nego polovica, namreč okolo 826 miljonov, od teh okolo 361 milijonov na Kitajskem. Kaj so naše evropske države nasproti kitajskemu orjaškemu neokretnežu, lasproti ogromni Indiji (262 milijonov) in neizmerni Rusiji ? !
Nekaj o abisinskim koledarju. Dandanes, ko so oči vse Evrope obrnjene v Abisinijo, kjer se Italija bori za „svojo čast*, ki jo je izgubila tam, kamor je nihče ni zval, utegnejo tudi naše čč. Čitatelje zanimati nekateri podatki iz koledarja, koji je v rabi v Etiopiji. Etiopiško leto prične z dnem 10. septembra Gt egorijanskega koledarja, t. j. z 99. avgustom Julijanskega. Leto ima 12 mesecev, vsaki mesec šteje po 30 dnij Koncem leta dodajajo 5 dnij, da dobijo 365 dnij v navadnem letu, 6 dnij pa dodajejo v prestopnih letih. Po menenju Etiopov bil je svet ustvarjen pred 7390 leti; Kristus da se je rodil 5500 let po vstvarjenju sveta, torej je preteklo od rojstva Kristusovega 1889 let. — Tu podajemo tudi imena 12 mesecev etiopi-škegakoledarja (januvar—december): Tirri, Jekatit, Hegavit, Gembot, Maizia, Sanić, Hamliš, Nahasić, Maskarem, Tekem t, Hedar, Thassaz. Dnevi tedna (Ponedeljek—nedelja) pa se zovejo: Sagnd, Mak-segn6, Rob, Amus, Arb, Kedamić, Ehud. — Kakor je videti iz tega jezik Abisincev po naglasju ni niti najmanje podoben oni „favella del dolce si*. Teško, da bode Abisincem kedaj volja učiti se italijanščini.
Nenadna smrt. Včeraj zadela je kap na srcu 501etnega trgovca z zverinami Karla Zweierja, stanujočega v letovišču Murat (Campo Marzio). Prihitevšemu zdravniku z zdravniške postaje ni preostalo druzega, nego konstatovati, da je Zweier mrtev.
Nezgoda. Voznik Rudolf Gabrijelčič, stanujoč v zagati dei Falchi hst. 4, povozil je včeraj pri sv. Jakobu trgovskega pomočnika Petra Castella-nija. (Jastellani hotel je preko ulice v lekarno Go-dinovo, ker ima svojo ženo bolno; v istem tre-notku pa je pri dirjal Gabrijelčič s svojim vozom, hoteči dohiteti druge vozove, ki so spremljali neki mrtvaški sprevod. Gabrijelčič ni mogel pravočasno ustaviti konja. (Jastellani se je močno pobil na rokah in na licu ter si zlomil dve rebri na levi strani. Ponesrečenega dal je zdravnik z zdravniške postaje prenesti v bolnišnico. Voznika so zaslišali pri polic, komissrijatu Št. Jakobskeui na zapisnik ter ga izpustili na svobodo, dokler ga ne pozove sodišče na odgovor.
Izginolo dekle. Štiri dni je tega, odkar je izginola u svojega stanovanja v ulici del Croce-fisso hit. 13 20letna Gizela Radokj. Ker je vse poizvedovanje domačinov po dekletu ostalo brez-vspešno, prijavili so »tvar policiji.	»
Nasilna tatvina. Iznajmljevalka postelj A. Vodopivec, stanujoča v I. nadstropju hiše štev. 5 ulice Riborgo, šla je včeraj zjutraj po svojih opravkih. Vrnivša se domov po 10. uri, našla je vrata svojega stanovanja ulomljena. Tat, (ali tatovi) moral je jako dobro poznati običaje Vodo-pivčeve. Ukradel je iz omare 2 hrauilnouložne knjižici, glaseči na ii50 gld.. zimsko suknjo, vredno 18 gld., ter popolno obleko, vredno 28 gld. Zbegana žena prijavila je tatvino policiji.
Kar otroci vidijo doma, o tem govore. Nedavno je vprašal *upnik nekje v šoli sina ubož-nega težaka: „Tinček, ali bi mi znal povedati, zakaj so Adama in Evo i/.gnali iz paradiža ?u — Fantič je nekoliko časa premišljeval potem pa se je odrezal: „Zato, ker nista mogla plačati stanarine!' — Dečkov oče moral je bil namreč ne-
davno iz stanovanja, ker trdosrčnemu gospodarju ni mogel poravnati stanarine.
Nespameten „podvzetnikV Nekaj dni sem kazal je na tukajšnjem Rallijevem zemljišču nek podvzeten Italijan radovednemu malemu in velikemu občinstvu živo, „izurjeno" morsko tele. Ta žival bila je v veliki, toda zanjo vendar tesni kadi, v kateri je je bilo par pedij vode. No, poslednje dnij postala je žival nekako otožna, in ni nič kaj voljno kazala svoje „izurjenosti". Nje lastnik sije mislil, da jo menda „zebe" (!) in po dogovoru z njemu jednako pametnimi (ali bolje rečeno nespametnimi) somišljeniki, stavil je morsko tele — v toplo vodo ! Seveda mu je žival poginila. Italijan je sedaj ves iz sebe ^ bržkone mu je žal, da ni svojega tsleta stavil naravnost v vrelo vodo. Tako bi imel sedaj skoro dva kvintala kuhanega mesa.
Policijsko. Vodstvo Sv. Ivan - Vrdeljskega komisarjata je poizvedelo v preiskavi proti Ivanu Hrsščaku, ki je ukradel Andreju Hrovatinu pri sv. Ivanu 126 gl. ter pobegnil, da je isti Hreščak po noči na 29. deo. min. I. v družbi z drugimi tatovi ukradel na kampanji na Videli hšt. 257 4 steklenice žganja, kračo gnjati, komad slanine, razno obleko in drugo. Včeraj so zaprli 21 letnega bivšega trgovskega pomočnika L. P., ki je na sumu, da je sokriv teh tatvin. — Nepoznan tat ukradel je tvrdki Vittorie di A. Piazza na Bar-rieri hšt. 25 nje napisno tablo. — 521 etno bra-njevko Heleno Monzana iz Zadra so zaprli, ker je pred nekolikimi dnevi v neki gostilni v ulici Cro-sada opila 56letnega mizarja Miho Muliča ter mu potem ukradla 30 gl. Denar so našli še pri njej. — Minolo noč zaprli so dva poulična kričača in 2 pijanca, ki sta se na ulici vedla nespodobno. — Vozniku Franu Baku, službujočemu pri Antonu Beningherju na Greti hšt. 12, ukradel je minolo noč nepoznan tat razno obleko in srebrno žepno uro, skupno vredno 27 gld., katere predmete je imel shranjene na senjaku. — Po noči na včeraj vtihotapil se je nepoznan tat v pisarno tvrdke Luzzatto, nahajajoč o se na dvorišču hiše št. 6 v ulici Coroneo, ter ukradel srebrno žepno uro, vredno 13 gl., last čuvaja Kristijana Batiča. — Minolo noi stavil se je policiji I8letni zidar Štefan Skrinjarič iz Slavonije, izjavljajoči, da nima ni prenočišča, niti od česa živeti. Poslali so ga v zapor, kjer bode vsaj pod streho in ne bode stradal, dokler ga ne pošljejo v domovino. — 28 letnega Ivana Wolfa iz Češke zaprli so zaradi postopanja.
Loterijske številke. Izžrebane dne 15. t. m.
Brno	51, 72, 35, 75, 67.
Plenic« iio»r od 7H kil. f. 7 00-705 od 79 kil t 705 - 7.15.. od >-0 kil. 7.10-7 80 od SI.kil. t. 7.20 —7 80, od kil. l'or 7.»0—7.3§. — .l^nmn 5-BO-8 26 proso 5 40—575.
Pianica stalno, prodaja «0000 «t. «t., 2'/,—5n6. dražje. Vsa drage Trgti žita na*premenjene. Vreme : uneg.
Praga. Nerafinirani xl.ulkor f. 11.95. —.—za maj 14.35. Oktober-december. U.65
Prag«. Centrifuga! novi, pojtavlj«»i t Trst ud carino vred odpošiljat^* precej f, S1B0.. Con časni 12 25—33-60 ČotTorm »3 25 -33.50. V (lavah (sodili) 83.M 34. — jako stalno
Havrt. Kav» Muntns «ood averag* za jana»ar 88*25, asa ■aj 84.25
Beraburjj. SantOH good average /■ janiTar 70,25 za ■ara 70,— z« maj 69.—.
Dunajska borza 1Q januvarja
isoe
včeraj	dane«
Državni dolg v papirja .... 100.70	100 90
„ w v srobru .... 10095	101.10
Avstrijska rent* v slfttu . . . 122.30	121.90
„ t kronub . . 100 35	100 30
Kreditne akoije.......Sd8'50	3bi.25
London 10 Lst.......131.70	12135
Napoleoni ... ..... 0.611/,	9-63'/,
f O mark .......11J7	11.88
100 italj. lir .... 44.15	44.10
Najnovejie vesti. Kastav 16. V drugem razredu zmagala jo naša stranka 360 proti 4 glasom. V prvem razredu pa jednoglasno, 142 glasovi.
London 15. „Reuterjev office" javlja včerajšnjega dn6 iz Pretorije: Razpravljanja med predsednikom transvaalske republike, K r tiger jem, in angleškim pooblaščencem Robinsonoiu gledć tega, da Krftger izpusti ujetega Jamesona, dozorela so do povoljnega vspeba. Kar sh dostaje drugih vprašanj, katera ima poravnati Angleška s Transvaalom, odložili bo ista za sedaj. Neopravičene so trditve, da bi bil Kriiger stavil pretirane zahteve.
Londjn 15. .Reuterjev office* javlja iz Pretorije dne 14. t. m.: Robinson pogodil se je s transvaalsko vlado, da ista izroči Jamesona in njegove častnike Angleški v obsodbo. Isto tako zgodi naj se z ujetimi vijaki. Angleška vlada naj prepelje vse te jetnike ali na Angleško, ali pa kam drugam, da postopa proti njim po svojem mišljenju.
London 16 „Reuterjev bureau" je pooblaščen izjaviti, da je popolnoma neopravičeno govoričenje, da nameruje Angleška odstopiti Zeilo Italiji. (Zeila je angleško pristanišče ob rudečem morju. To pristanišče z njega okolico bi radi imeli Italijani, da bi tam mogli izkrca vati svoje vojake, idoče v Eritrejo ter s tem skrajšati pot. Ured.)
Masava 16. Uinoli ponedeljek napadli so sovražniki zopet utrdbo Makallč. Italijani so jih odbili, provzročivši jim še veče izgube, kakor mi-nole sobote. Iz utrdbe so naskočili Askari, ki so preskrbeli po-adko z vodo. (V tsh brzojavnih poročilih ponavlja »e vedno jedna in ista stvar, a poleg tega niti ni dokazano, da je poročilo samo ob sebi zares avtentično. Ured.)
Trgovinske br*o|»vka.
I>nt1mpaita. Pienica /a je-an 7.17 7.18 Pinnioa r.a spomlad 1S9S H*9S —.— do S.97. Oves za jesen —*—
--lii in spoinlul S 28 6.30 Kana za sa oktobar —.—
niaj-juni 1896 4.44 — 4.45
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Juina ielcznloa (Postaja južne železnice.) Od dni 1. dee»t»bi* 1895. ODHOD:
7.50 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9 — „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9.55 „ poštni Tlak na Dunftj, zveza s Pešto in Zagrebom.
2.10 popol. omnibus t Kormin.
4.40 „ omnibus v Niibrežino, Videm, Rim.
6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza » Pešto, Reko— Gorico
in Korminom. 8.10 „ mešani vlak do Miirzzuschlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim.
6.48	predp.
7.30	„
8.40	„
9 25	,
10.20	„
10.35	„
11.10	„
5.40	popol.
7.36	„
8.51	„
b)
6.30 8.35 4 40
7.30
820 4.19
8.05 9.50 11.15 7.05 9.45
DOHOD:
mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, Itd. mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. brzovlak iz Kormina, brzo vlak z Dunaja.
poštni vlak z Dunaja, zveza z ■ >!co •
brzovlak iz Rima, Benetk.
omnibus iz Rima, Benetk, Natn ho.
poštni vlak z Dunaja.
omnibus iz Verone, Kormina, Nabrt*,.
brzovlak iz Milana, Benetk, Vidmu, M dm
z Dunaja zveza z Reko.
vn« iel«znto». (Pestaja pri sv. Andrej Od dnf 15. »eptevibr* 1895. ODHOD:
predp. v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak. „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. „ v Herpelje, Divačo in Pulj. „ brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj.
Lokalna vlaka ob prazaikih: popo!. r Divačo „ T Boršt.
DOHOD:
predp. iz Herpelj.
„ iz Pulja, Rovinja. „ is Herpelja, Ljubljana, Dunaja, popol. iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. „ brzovlak iz Pulja, Rovinji.
Lokalna vlaka ob praznikih:
7.29 popol. is Boršta. 9.35 * „ is Divače.
Raspis Službe.
Pri „Tržaškem Sokolu" je izpraznjeno mesto sluge* Zahteva se popolne znanje slovenskega jezika. Natančneje je poizvedeti pri upravništvu nagega lista, ulica Molino piccolo št. 3.
Nič več kašlja!
H u 1 z a m a k i p o t o r a 1 i k i p r u h Oldravi vsak kašelj, plućni in bronliijalni katar, dobiva »e v odlikovani lokami
PRAXMARER „Ai due Mnri" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljat ve izvrfujejo neut«f*onia.
Liniment. Capsici comp.
m sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pmgi.
pripaKiiano izvrstno, liol<»ćiuf blažeče mazilo; dobiva »e p* 40 nvč., 70 nvČ, in 1 gld. p<> vseb lu-karnah.Zahteva naj ae blagovoljna to apl očno priljubljeno domače sredatv« i a kratko kot
RicMerjev liniment s „sita"
ter anj ao previdnostno v (sprejmejo le tnk<> st< ki« mce kot pristne, ki imajo inano varstveno iiumk* „sidro",
Richterjeva lekarna
„ Frl zlatem levuu v Pragi.
Lastnik politična <Iruitv» „KilinaHti". Iidavatalj in odgovorni urednik: Julij M i k »ta. — riakarn* Daleiu? v Trstu.