SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) L (44)
gtev. (N») 48
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
12 de diciembre -12. decembra 1991
INŽ. JERNEJ DOBOVŠEK
IZ KORENIN ČRPAJMO ŽIVLJENJE
Govor na Pristavskem dnevu, 10. novembra
Danes proslavljamo dve obletnici: 24. Pristavski in 22. Mladinski dan. Lepa povezava obletnic, saj je bila prav na Pristavi prva skupna akcija mladinskih organizacij. Tu sta Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza povečala zemljišče in fantje so.sezidali prvo mladinsko sobo.
Tu so se zbirali mladina in družine malo po prihodu v Argentino, ter, kakor tudi po drugih okrajih, postavile temelje slovenskega življenja, kije znova zaživelo in pognalo korenine na rodovitnih tleh.
Razvoj nam je dobro poznan: v Argentini smo znova zgradili hiše, se uveljavili v novih okoliščinah, postavili s trdnim delom svoje prosvetne domove. Ti so nudili vsem našim organizacijam streho, pi'ostore in ognjišče, da se je slovensko življenje razvijalo z lastnim trudom, brez vsake druge pomoči.
Tako smo živeli več kot 43 let.
Prišlo je pa v Slovenijhi, kakor tudi v drugih narodih, ki so bili pod rdečim jarmom, do zrušenja totalitarnega sistema. Okrepila se je narodna zavest. Slovenski narod, ki je videl ogrožen lastni obstoj, je zopet kakor večkrat v svoji zgodovini jasno dokazal, da si želi kovati sam svojo usodo. To odločitev je moral braniti tudi z orožjem.
Slovenija je v poznih junijskih in julijskih dneh polnila prve strani svetovnega časopisja, zbujala nase pozornost vseh medijev in političnih opazovalcev, ko je uspešno branila svojo svobodo pred močnejšim in bolje opremljenim okupatorjem, jugoslovansko armado.
Tedaj je imela naša skupnost novo nalogo: informirati argentinsko javnost o dogodkih v Sloveniji, jo pridobiti za našo stvar. Aktivno posredovati našo problematiko tukajšnjim oblastem, da se v primernem času Argentina izreče za priznanje nove Slovenske Republike in da se vzpostavijo kulturne, trgovske in politične vezi med Slovenijo in Argentino.
To novo nalogo je vsa organizirana slovenska skupnost pod okriljem Zedinjene Slovenije z navdušenjem sprejela nase. Slovenska skupnost v Argetnini je bila navzoča v Sloveniji ob najtežjih preizkušnjah. Naš glas je jasno zvenel na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani, ko so tulile sirene ob zračnih napadih.
Mi v Argentini smo tudi javno izpričali slovensko voljo po svobodi na mogočnih manifestacijah v Buenos Airesu in drugih mestih v Argentini. Vsak je tedaj aktivno in navdušeno sodeloval po svojih močeh.
V teh dneh je širša javnost odkrila Slovenijo in Slovenca.
Danes se je središče delovanja v Sloveniji pomaknilo iz zunajepolitičnega področja v notranjo ureditev. Potrebno je prestopiti iz komunističnega reda v nov sistem, ki ga omogoča mlada demokracija.
To bo težko in dolgo delo. Uspehi ne bodo hitri, kakor smo jih doživljali v minulih mesecih. Bodo tudi notranje ovire. Bivši komunisti v Sloveniji se borijo za svpj. vpliv. Borijo se za vsako črko v šol-
skih knjigah, za vsako mesto v medijih, za vsak tolar v podjetjih.
Kaj pa sedaj mi, Slovenci v Argetnini?
Naša naloga je sodelovati s Slovenijo pri iskanju lastne poti iz stare centralistične ureditve, naša naloga je v idejah, zvezah in sodelovanju. Sprejemamo obiske iz Slovenije, tudi tiste, ki so nam ideološko oddaljeni, ter jim posredujemo naše poglede, ki izhajajo iz pristne rodoljubne zavesti.
Naša naloga je še vedno pričevanje zgodovinske resnice, da v Slovenijo pro-dere pravi pogled na revolucijo, da se kritično presoja vlogo Osvobodilne fronte, ki je povzročila toliko zla slovenskemu narodu.
Naša naloga je buditi zavest Slovencem doma, da se Slovenija ne konča na državnih mejah. Naša naloga je prikazati, da obstaja poleg matične domovine še Slovenija v svetu!
Kakšno alternativo lahko nudimo Slovenci v Argetnini?
Naše ideje so drugačne. Imamo pluralističen pogled na rešitve problemov. Smo edina neopredeljena narodna skupina, ki ohranja to, kar je komunizem iztrebil iz Slovenije.
Živeli smo desetletja brez matične podpore, vemo, da bomo lahko še naprej ohranili naše vrednote, če črpamo moč iz naših korenin.
Kaj pričakujemo mi, Slovenci v Argentini, od Slovenije?
Želimo, da nas Slovenija prizna kakor živi del naroda. To priznaje mora biti ne samo kot etnični fenomen, mora vsebovati konkretne poteze. Spravi s pobitimi mora slediti sprava z živimi. Potrebna je podpora šolstvu, mladini, ostarelim. Pričakujemo priznanje in podporo našemu kulturnemu delu.
Velike spremembe stojijo torej pred nami. Da smo kos tem novim zahtevam pa potrebujemo notranjo moč. Črpajmo to moč iz korenin. Vrnimo se k svojim koreninam! Vrnimo se h koreninam složnega sodelovanja za skupnost!
Upamo, da bomo to nalogo z božjo pomočjo izpolnili!
Iz korenin črpajmo življenje za nas in za Slovenijo!
KONZULARNA POMOČ DRŽAVLJANOM RS
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je zaprosilo Republiko Avstrijo, da do uradnega priznanja Slovenije pomaga pri zagotavljanju konzularne pomoči državljanom Republike Slovenije. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Avstrije je izrazilo pripravljenost, da preko svojih diplomatsko-konzularnih predstavništev nudi pomoč tudi državljanom RS, če se znajdejo v tujini v težavah in če tista država to dovoli.
Gre le za izključno humanitarno pomoč tistim osebam, ki bi imela v tujini težave, v primeru bolezni in nezgod ali v drugih kriznih primerih.
Avstrijski predsednik Kurt Waldheim je 8. decembra v pogovoru za avstrijsko agencijo APA izjavil, daje čas, da Avstrija prizna Hrvaško in Slovenijo. Priznanje bi morali po mnenju Waldheima uresničiti čim prej, ker so tudi članice ES vedno bolj pripravljene na to.
Finska revija Suomen Kuvalehti, je istega dne objavila rezultate javnomnenjske ankete o priznanju Slovenije in Hrvaške. Po rezultatih raziskave je na vprašanje „Ali bi Finska morala priznati samostojnost Slovenije in Hrvaške?“ odgovorilo pritrdilno 68%, 11% jih je bilo proti, 21% anketirancev pa se ni opredelilo.
Zunanji minister Avstrije dr. Alois Mock je v nedeljo, 8. decembra v pogovoru za Vjesnik v Zagrebu izjavil, da bosta Hrvaška in Slovenija priznani med se-
stankom v Maastrichtu in božičem, ter da bo več držav, ki se bodo prve odločile za takšen korak. Dr. Mock je tudi povedal, da je med razlogi za odlaganje priznanja tudi premajhna obveščenost in neučinkovitost demokracije ter egoizem in materializem, ki ne dovoljuje tveganja.
Po drugi strani pa je Slovenija doživela presenečenje, ko so ZDA objavile svoje sankcije in sicer vsej Jugoslaviji, tudi Hrvaški in Sloveniji.
Za Slovenijo je to hud udarec, saj so ZDA šesti na listi zunanje trgovine in imajo z njo 5% trgovine. S tem bi slovensko blago plačevalo višjo carino, izgubili bi marsikatero dovoljenje itd. Edino upanje je v tem, da evropske države čim-prej priznajo Slovenijo, tem pa bi pozneje sledile ZDA.
STA (Slovenska tiskovna agencija)
Ustava in splav
Boj za ustavo se bliža koncu. Predsednik skupščine RS dr. France Bučar je
6.	decembra poslal osnutek ustave parlamentu, da ga predebatira na svoji seji 23. decembra. Ker pa je po sedaj veljavni ustavi določeno, da se predlogi za ustavo, ki na skupni seji niso bili potrjeni, lahko še spet volijo šele čez eno leto, je Bučar predlagal, da bodo o ustavi volili samo v primeru, če se že prej domenijo za konsenz, predvsem o pravici splava, v nasprotnem primeru pa bo predlog o novi ustavi umaknil z dnevnega reda.
Ker so marsikatere stranke javno razglasile, da nove ustave, ki bi potrdila pravico do splava, ne bodo volile, bodo verjetno predlagali referendum o tem problemu.
V	Slovencu pa je dr. Anton Stres napisal 5. decembra načelen članek, v katerem trdi, da je za slovensko razpravo o splavu značilna pomanjkljivost pojmovanja tega, kaj sodi v ustavo in kaj ne. Redki
NOVEMBERSKA INFLACIJA
Zavod za statistiko Slovenije je objavil, da so se cene življenjskih potrebščin v novembru povečale za 18,7 % v primeijavi z oktobrom. Če primerjamo letošnji november z lanskim, so se cene povečale za 201,1%. če primerjamo letošnjo mesečno obdobje z lanskim, so se cene življenjskih potrebščin povečale za 100,6 %.
PETERLE V CELOVCU
V	ponedeljek, 9. decembra, je bila v Celovcu gospodarska konferenca med Republiko Slovenijo in avstrijsko zvezno deželo Koroško. Tema konference je bila V skupnem interesu: ukrepi za tesnejše gospodarsko sodelovanje. Vodila sta jo predsednik slovenskega IS Lojze Peterle in koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto, sodelovali pa so predstavniki obeh vlad, gospodarskih zbornic, univerz in konzulatov.
so bili tisti, piše Anton Stres, ki so znali iz splošno sprejete ugotovitve, da je splav zlo, narediti sklep, da do takega dejanja človek ne more imeti ustavne pravice v polnem pomenu besede. Tu je tudi razlog, zakaj nobena ustava ne priznava take pravice.
Kako pa je vse nejasno, naj pričuje naslednje poročilo, ki ga je v Slovencu 9. novembra napisal podpredsednik Krščanskih demokratov:
» V včerajšnji številki ste pod nasovom „Splav ostaja v ustavi“ poročali s seje Sveta SKD - Slovenskih krščanskih demokratov, ki je bila predvčerajšnjim. Vsebina članka govori o tem, da so krščanski demokrati slednjič popustili in se strinjajo s tem, da člen, ki določa pravico do odločanja o rojstvu otroka, ostane v bodoči ustavi.
Žal je ta članek, ki ga je napisal Zvone Žigon, napačen in popolnoma nasproten stališču, kije bilo sprejeto na seji.
Resnično stališče, ki je bilo sprejeto na seji, je v kratkem sledeče:
Izhajajoč iz ugotovitve, da je ta 54. člen zadnjega teksta nove ustave prepis 233. člena sedanje slovenske ustave iz 1. 1947, ki kot tak predstavlja ustavno podlago za svobodno in neomejeno odločanje o umetni prekinitvi nosečnosti, je SKD proti temu, da ta člen sploh pride v ustavo in naj bo to prepuščeno ustreznemu zakonu. Za takšno stališče je več drugih razlogov, npr. tudi ta, da nobena od 12 držav Evropske skupnosti umetne prekinitve nosečnosti oz. splava oz. svobodnega (ne)odločaja o rojstvu otrok ne obravnava v svoji ustavi.
Zato bo stranka SKD in bodo tudi njeni poslanci v skupščini skušali uporabiti proceduralna sredstva, ki so na voljo, da se ta člen iz teksta ustave črta. Tu je mišljen tudi amandma v tej smeri. Če to vendarle ne bi uspelo, imajo poslanci SKD pri končem glasovanju o celotni ustavi pravico, da glasujejo vsak po svoji vesti.*
Franc Miklavčič
„PLAZOLETA REPUBLICA DE ESLOVENIA“ V MENDOZI
motivi.
V soboto, 30. novembra, so v Mendozi slovesno otvorili manjši park, ki so ga imenovali „Republica de Eslovenia“. Podrobejše poročilo o slovesnem dogodku bomo priobčili v naslednji številki. Danes prinašamo slike tega parka,
ki jih je posnel Jože Šenk.
Od zgoraj
navzdol:
predsednik
Društva
Slovencev
ing. Jože Šmon,
pred nastavkom
za državne
simbole
Argentina in
Slovenije.
Slovenski
kozolec;
slovensko
znamenje.
Klopi v parku s slovenskimi narodnimi
Plaxolcfa
Reöttblic*
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Vlada je vzhičena. S predsednikom na čelu in gospodarskim ministrom in ekipo takoj za njim so te dni slavili dejstvo, ki ga smatrajo kot največji uspeh sedanje vlade: inflacija je v mesecu novembru dosegla le 0,4%, kar je najnižja številka v zadnjih osemnajstih letih. Dogodek je torej „zgodovinski“, kajti boj proti inflaciji je prvi cilj vseh vlad zadnjih desetletij.
IN REAKTTVÄCUA?
Uspeh ni majhen, zlasti če upoštevamo, v kakšnih okoliščinah je vlada prišla na oblast in kako je že vsa struktura pokala, ko je Cavallo dobil vodstvo gospodarskega ministrstva. Plan konvertibilnosti in poznejša desregulacija sta se izkazali kot uspešno orodje globoke spremembe, ki si jo je predsednik Menem zamislil za dobo svojega vladanja.
Kdo si torej pripisuje uspeh v trenutku, ko se vidi, da se gospododarstvo počasi ureja in se luč nade sveti na obzorju? Vprašanje ni odveč, kajti ne moremo ločiti gospodarstva od politike, najmanj v sedanjih okoliščinah. In zlasti ni odveč, če poznamo vsaj nekoliko zakulisne boje okoli vlade. Zato je razumljivo, da je del časopisja pel pel slavo ministru Cavallu, in tudi ni čudno, da je predsednik takoj izjavil, daje edini „storilec“ tega uspeha argentinski narod, ki je z žrtvovanjem in naporom dosegel zmago nad inflacijo. Ljubosumnost predsednika do ministra, kar se tiče ljudske pribljubljenosti, je splošno znana in ima vzrok v težnji predsednika do nove vladne dobe (če mu uspe ustavna reforma) in upanju ministra, da ustavna reforma ne uspe in bi bil on najboljši kandidat za naslednjo predsedniško dobo.
A vrnimo se k inflaciji. Kako je izredno padla v zadnjih mesecih, nam kaže dejstvo, da je v zadnjem mesecu dosegla 0,4%, v zadnjem bimestru 1,7%, v zadnjem trimestru 3,5%, v semestru 11% in v zadnjih dvanajstih mesecih 91,3%. Vsekakor nekaj izrednega, če upoštevamo, da smo bili nekoč že navajeni na 20% mesečno inflacijo in da je v določenem trenutku sicer uradno maskirana inflacija presegla 100% mesečno.
Vendar v vsem tem vzhičenju in slavljenju ni da bi pozabili na dejstvo, da je inflacija le barometer splošnega ekonomskega stanja. In pa, daje strašna cena za ta uspeh kruta recezija, v katero je gospodarska ekipa obsodila argentinsko družbo. Zato se prav v teh dneh, ko za december napovedujejo znova nizko inflacijo in nekoliko večjo za januar, znova govori o možnosti in potrebi reaktivacije. Pogoji da so sedaj dani. Inflacije ni ali je izredno nizka: novi delavski zakoni so bolj ugodni za podjetnike; investicija v državi je bolj privlačna za tuj in seveda tudi za argentinski kapital, ki se nahaja v inozemstvu. Kamen spotike pa je zaostala struktura argentinske industrije, kije vsa zadnja leta (desetletja) živela od protekcij in ki v številnih primerih ni zmožna tekmovati z mednarodno industrijo ne v kvaliteti ne v cenah. Strokovno mnenje je, daje komaj polovica tukajšnjih veleobra-tov zmožnih tekmovanja z mednarodnimi. Ta naj bi ostala in zmagala; ostala pa propadla.
To pa seveda ni tako enostavno. Recezija in brezposelnost bi v tem primeru bili tako silni, da bi ogrožali celoten gospodarski načrt. Od vlade je torej pričakovati smernic in pomoči, da v primernem času ostali del argentinskega proizvod-njega aparata modernizira svojo strukturo in se tako postavi na višino tujih industrij. Integracija v sklopu Mercosur
(Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj) daje lepo priložnost za notranji razmah. Sicer ta zgradba peša, ker gospodarski položaj v Braziliji ne prenese minimalnega sunka. A če jim tam uspe stabilizirati sistem, vsaj kot jedoslej upelo v Argentini, so izgledi kar lepi.
POLITIČNI SUNKI
Ko bo bralec imel ta časopis v rokah, bo že za nami 10. december, datum zamenjave vlad v provincah in občinah. Tako bo izdelan nov zemljevid argentinske politične pozornice. A stvar ni tako enostavna. Na Ognjeni zemlji manjka še druga runda, da so določi, ali bo guverner peronist ali „ognjenec“, kajti na čelu priljubljenosti se kaže domača provincijska stranka. Tudi v provinci Corrientes je položaj izenačen. Avtonomistično-liberalni pakt ima 13 volilcev v zbornici. Peronisti devet, a jim pomaga (oh, čudež!) radikalizem s svojimi štirimi volilci. Torej remi, v katerem odloča predsednik zbornice. Avtonomisti so kot najmočnejša stranka imenovali svojega in provincijsko vrhovno sodišče je to potrdilo. Ta ponedeljek je državno sodišče odločilo svoje in zaenkrat zamrznilo ves problem. A duhovi so razgreti in v tej provici se še dolgo ne bodo pomirili.
Ob nastopu novih oblasti omenimo še, da je podpredsednik Duhalde te dni podal ostavko na svoje mesto. Zmagal je bil v provinci Buenos Aires in sedaj nastopa kot guverner. Država pa je ostala brez podpredsednika in rodila se je nova polemika. Ni to prvič, ko država ostane brez podpredsednika. V sodobni argentinski zgodovini je bilo to kaj običajno. Marsikateri vojaški režim sploh ni predvideval te politične figure. In predsednik Frondizi je po zdrahi s tedanjim podpredsednikom Gomezom vodil državo brez podpredsednika, dokler ga niso vojaki strmoglavili.
Ta zgodovinska omemba je na mestu, ker tedaj radikali niso nič storili, da bi imenovali novega podpredsednika. Sedaj pa prav radikalizem zahteva, naj se skličejo nove volitve, medtem ko peronizem trdi, da tega ni treba. Če ni predsednika, more državo voditi predsednik senata (Eduardo Menem), in tako smo končno prišli do točke, o kateri so analisti že dolgo časa debatirali: država je v rokah dveh bratov in formula Perón-Perón, ki je še pred desetletji belila glave argentinskih institucionalcev, se sedaj povrača v obliki novega priimka: Menem-Menem. Za njim pa stoji še zvesti predsednik poslanske zbornice, Pierri, tako da ni dvoma ne strahu, da menemizem krepko drži vajeti države v rokah.
A političnih spletk še ni konca. Prihodnje leto bodo sklicane volitve za senatorja, ki naj zastopa prestolnico v kongresu. Radikali se kregajo, zavedajoč si svoje nadmoči v glavnem mestu, kdo bo njihov kandidat. Enako tudi peronisti. A tuje Menem že objavil svojo voljo: kandidira naj bivši minister za socialno skrbstvo, neperonist Avelino Porto. Tako predsednik še naprej sega po nestrankarskih figurah; taktika, ki mu je doslej naklonila najlepše uspehe. Pač praktičen človek, ki je jasno spregledal pisanje strokovnjakov, ki trdijo o nepopularnosti argentiskih političnih osebnosti. Bodo drugi sledili temi svarilu? In ob tem še ena omemba, ki jo sicer bralci dobro poznajo, a je vedno pametno, da si jo osvežimo: gospodarski minister Cavallo tudi ni peronist in se doslej ni včlanil v stranko, čeprav ima namen puliti se za predsedniško kandidaturo...
, v* :
OBVESTILO O ZAKONU O DENACIONALIZACIJI
Republika Slovenija MINISTRSTVO
ZA PROVOSODJE IN UPRAVO LJUBLJANA
ZADEVA: Obvestilo o sprejemu zakona o denacionalizaciji
Skupščina Republike Slovenije na skupni seji vseh treh zborov dne 20.11. 1991 sprejela zakon o denacionalizaciji. Zakon je bil objavljen dne 29.11.1991 v Uradnem listu Republike Slovenije št. 27/91 leto I in bo začel veljati v soboto,
7.	decembra 1991.
Zakon ureja pogoje in načine vračanja premoženja, podržavljenega s prisilnimi predpisi, sprejetimi zlasti v obdobju od leta 1945 do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963.
Premoženje, ki se vrača po zakonu o denacionalizaciji, predstavlja premične stvari, nepremične stvari, podjetja ter kapitalski deleži osebnih ali kapitalskih družb.
Pravno podlago do vračanja podržavljenega premoženja določajo 3., 4. in 5. člen zakona o denacionalizaciji. Po določbah teh členov so upravičenci do denacionalizacije fizične osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi enega izmed predpisov oziroma načinov, navedenih v 3. in 4. členu ali pa jim je bilo podržavljeno na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti (5. člen).Upravičenci do denacionalizacije so fizične osebe, ki so bile v času podržavljenja premoženja jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9.
5.	1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo (1. odstavek 9. člena zakona o denacionalizaciji).
Fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena zakona, ki v času, kojim je bilo premoženje podržavljeno, niso bile vpisane v evidenco državljanov (državljansko knjigo) zaradi razlogov iz drugega odstavka 35. člena zakona o državljanstvu (Uradni list DFJ št. 64/45, in Uradni list FLRJ št. 54/ 46 in 105/48), niso upravičenci, razen v primeru, ko je bil posameznik zaradi verskih ali drugih razlogov interniran ali se je boril na strani protifašistične koalicije (2. odstavek 9. člena).
Za upravičence po prvem odstavku 9. člena se štejejo tudi osebe, ki v času, ko jim je bilo odvzeto premoženje podržavljeno niso bile jugoslovanski državljani, pa so imele stalno prebivališče na ozemlju današnje Republike Slovenije in jim je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 15. 5.1947 z zakonom oziroma mednarodno pogodbo.
Če fizična oseba iz drugega odstavka
9.	člena ni upravičenec po zakonu o denacionalizaciji, je upravičenec njegov zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano z zakonom oziroma mednarodno pogodbo. Če so upravičenci —fizične osebe do denacionalizacije mrtvi ali razglašeni za mrtve, so upravičeni do uveljavitve pravic iz zakona o denacionalizaciji njihovi pravni nasledniki.
Pod enakimi pogoji kot fizičnim
Bralce opozarjamo, da objavljamo le poročilo o zakonu, ne pa avtentično besedilo zakona. To poročilo nam je posredoval dr. Janez Dular, minster za Slovence po svetu.
Uredništvo
osebam, gre pravica do vrnitve tudi cerkvam in drugim verskim skupnostim, njihovim ustanovam oziroma redom, ki ob uveljavitvi zakona deluje jo na območju Republike Slovenije.
Zakon o denacionalizaciji določa, da se premoženje prvenstveno vrača v naravi in sicer z vrnitvijo v last in posest, z vrnitvijo lastninske pravice ali z vrnitvijo lastninskega deleža. Če vrnitev v naravi ni možna iz dejanskih ali razlogov, ki jih določa zakon o denacionalizaciji, ima upravičenec pravico do odškodnine v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju.
Eno od temeljnih načel zakona je, da se storjene krivice popravijo v čimvečji meri, istočasno pa se s popravljanjem starih krivic ne sme delati novih. Zakon tako varuje pravice fizičnih in pravnih oseb, ki so na podlagi veljavnih predpisov ali pravnih poslov pridobile na podržavljenem premoženju lastninsko pravico. Prav tako so varovana pod pogoji zakona najemna, zakupna in s tem podobna razmerja, ki so na podržavljenem premoženju ustanovljena z odplačnimi pravnimi posli fizičnih ali pravnih oseb.
Zavezanec za vrnitev stvari je pravna oseba, v katere premoženju so stvari, ki se vrnejo upravičencu, zavezanec za vrnitev podjetij oziroma drugih gospodarskih subjektov ali za vzpostavitev lastninskega deleža na premoženju so podjetja oziroma druge pravne osebe v katerih premoženju so sredstva ali premoženje, ki se vrača. Zavezanec za odškodnino v delnicah s katerim razpolaga Republika Slovenija in odškodnino v obveznicah je Slovenski odškodninski sklad, za odškodnino v denarju pa Republika Slovenija.
Postopek za denacionalizacijo se začne na podlagi zahteve, ki jo lahko vloži upravičenec ali njegov pravni naslednik oziroma se šteje, da se uvede po uradni dolžnosti, če poda predlog zavezanec, pristojni organ pa ugotovi, da je podan pravni interes.
Zahteva za denacionalizacijo mora vsebovati podatke o premoženju, na katerega se zahteva nanaša, o pravnem temelju podržavljenja, o pravnem temelju pravice do vrnitve ter o tem, v kateri obliki se zahteva vrnitev.
Poleg teh podatkov je glede na vrsto premoženja, katerega vrnitev se zahteva, potrebno priložiti še določene listine in potrdila in sicer:
—	listino o podržavljenju ali navedbo uradnega glasila v katerem je bil objavljen akt s konkretno navedbo predmeta podržavljenja;
—	potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu; navedbo razmerja do upravičenca ter kdo še pride v poštev kot pravni naslednik premoženja ter morebitni akt o dedovanju po upravičencu, če zahtevo vlaga pravni naslednik;
—	ime pooblaščenca, ki bo pred pristojnim organom zastopal interese vlagatelja zahteve, če ta nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije.
Če se zahteva nanaša na nepremičnino, se priloži tudi zemljiškoknjižni izpisek z vsemi vpisi in izbrisi od 15. 5. 1945 dalje do vložitve zahteve ali overjeno fotokopijo zemljiškoknjižnega vložka s temi podatki ter zemljiškokatastrske podatke o legi, površini in vrsti rabe parcel po stanju v času podržavljenja.
Zlasti je potrebno poudariti, da morajo upravičenci, ki nimajo stalnega
prebivališča na območju Republike Slovenije, zahtevi za denacionalizacijo priložiti pooblastilo dano osebi, ki bo pred pristojnimi organi v Republiki Sloveniji zastopala interese.
Vloge upravičencev, ki so se nanašale na vrnitev podržavljenega premoženja in so bile pristojnim organom posredovane pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji, ne štejejo za vloge v smislu zakona, razen, če vsebujejo vse podatke in priloge, ki jih mora vsebovati zahteva za denacionalizacijo. Upravni organi bodo vlagatelje nepopolnih vlog obvestili s katerimi podatki in v katerem roku, naj jih dopolnijo.
Zakon o denacionalizaciji tudi določa, da se lahko vložijo zahteve za denacionalizacijo ne glede na to, ali je do uveljavitve zakona, o zahtevku za vrnitev premoženja oziroma odškodnine že pra-vomočno odločalo sodišče ali drug državni organ, pa zahtevku ni bilo ugodeno.
Po zakonu o denacionalizaciji bodo o zahtevah na prvi stopnji odločali naslednji upravni organi:
1.	občinski upravni organi pristojni za kmetijstvo, o denacionalizaciji kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev;
2.	občinski upravni organi pristojni za gospodarstvo, o denacionalizaciji za-
PRUELI SMO
...„Dosedanje družbene lastnine si ne more prisvojiti država...“ Ko prebiram take in podobne obrabljene fraze v dnevnem časopisju, nanašajoče se na Zakon o lastniškem preoblikovanju podjetij, ko zagledam Kompas Hertzove avtobuse z obrabljenimi parolami po centru moje prelepe Ljubljane, se mi prikrade grenak nasmešek na ustnice. Kako bedno, kako goljufivo je vse to besedičenje, ko dobro vemo, da se izza tega skriva samo boj, da bi nekateri obdržali svojo oblast. Zrasla sem v preteklem obdobju socialistične oblasti, v obdobju, ko so mi vsak dan, sleherni trenutek mojega življenja polnili glavo z obrabljenimi frazami — oblast ima delavec, delavec ni več izkoriščan, samoupravljanje... Tudi sama sem plavala po tej vodi, v svoji neizkušeni mladosti verjela marsikaj, dokler me ni življenje neusmiljeno, sleherni trenutek vedno znova postavljalo v kruto realnost, v realnost vladajoče oblasti boljševizma, oblasti, ki je imela svoj krog ljudi, ljudi ki so pod krinko samoupravljanja in komunističnih parol, pod okriljem mase zaslepljenih in neukih ljudi vladali, se okoriščali, kradli in vsak dan znova lagali. Ustvarjali so svoje klane, svoje zaprte kroge, kamor so prišli le izbrani, in živeli v izobilju, živeli na račun delavca. To je bil klan vodilnih ljudi — klan rdečih.
Čisto mirno lahko povem svojo resnico: nikoli, čisto nikoli v vseh 20 letih mojega dela mi ni bila dana možnost samoupravljanja, odločanja. Tistih nekaj zborov delavcev, na katerih so bila že vnaprej pripravljena stališča — to ni bilo samoupravljanje, to je bil teater, kjer so se odigravale že vnaprej zrežirane igre. Delavski sveti, tu so sedeli ljudje, ki so jih postavljale vodilne strukture, ljudje , ki so kimali in izvrševali povelja „od zgoraj“,,
sebnih gospodarskih podjetij;
3.	občinski upravni organi pristojni za stanovanjske in komunalne zadeve, o denacionalizaciji stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč;
4.	Ministrstvo za finance, o denacionalizaciji premoženja bank, zavarovalnic in drugih finančnih organizacij;
5.	Ministrstvo za kulturo, o denacionalizaciji premičnih oziroma nepremičnih stvari, če so ti predmeti kulturne, zgodovinske ali umetniške vrednosti.
O zahtevah za denacionalizacijo premoženja podržavljenega na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnikov oblasti bodo na prvi stopinji odločala temeljna sodišča v nepravdnem postopku.
Zahteve za denacionalizacijo se lahko vložijo v roku 18 mesecev po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji. Pristojni organ prve stopnje mora izdati in vročiti odločbo o denacionalizaciji najpozneje v enem letu po vložitvi pravilno sestavljene zahteve oziroma v roku 60 dni, če lahko pristojni upravni organ o zahtevi odloči v skrajšanem postopku.
de. Rajko Pirnat minist»
zato, da so na en ali drug način dobili svoj košček bele pogače. Šla bom v svojih trditvah, ki izvirajo iz mojega lastnega spoznanja še dalj: kdorkoli je mislil drugače, bil sposobnejši od drugih, tega so onemogočili na en ali drug način. Metod je bilo veliko.
Tudi novi Zakon o podjetjih je bil voda na mlin še vedno vladajočih komunističnih direktorjev — utrdili so si svoje položaje, razdelili oblast svojim zanesljivim podrepnikom, kupovali delnice z nakradenim denarjem — denarjem, ki so si ga pridobili na račun delavcev.
Postali so „lastniki“ velikih podjetij in neomejeni vladarji. Sklenili so svoj zaprti krog v okviru kolektivnih pogodb in tudi slučajno ni v ta krog prišel kak nepoklican neposlušen nepridiprav. V okvir leteti so si razdelili velike „.plače““ — „plače“ kapitalistov, vendar na račun delavca. Da bi danes sestopili iz svojih vladajočih trdnjav in postali del tiste družbe, s katero so zavajali delavce vsa leta, to pa seveda ne pride v poštev. Zato se v tem trenutku poslužujejo vseh sredstev, najbolj podlih, takih, kakršna sojih tudi obdržala na oblasti. Obdajajo se z lažnimi parolami, sklicujoč se na delavsko lastnino, obdajajoč se s parolami, ki smo jih vsi tisti, ki smo navajeni razmišljati s svojo glavo, že davno spregledali.
Na osnovi mojih izkušenj, grankih izkušenj, ko ste me hoteli pohoditi, zlomiti, mi uničiti družino zato, ker nisem hotela biti vaša ubogljiva punčka in resnic, ki jih poznam, lahko zato vsem takim direktorjem mirno pogledam v oči z eno samo besedo: LAŽNIVCI!
Nataša Šmajdek, Ljublana
Posredoval V. Levstik iz Gorice
RDEČIM DIREKTORJEM
Konec šole, ju-hu-hu...
—	No Jurček, kaj je pridigal gospod pri maši?
—	Mm... je pridigal... je pridigal... Že vem! Nekaj o počitnicah. Čisto za gotovo je bilo o počitnicah!
—	Da jih dobro izrabite za duše in telo, kajne!
—	Seveda, seveda. Joj, meni je tako všeč plavanje! Tako rad plavam! Letos se bom na vso moči uril in izpopolnjeval, da bom še ribe prehitel. Hm, svetovni prvak bi lahko postal...
Konec šolskega leta, konec pouka in pomlad! Pomlad v naravi, pomlad v življenju šolarjev in v duši.
Pomlad v duši, če ste se pridno, z veseljem in dosti lepega naučili. Marljivost, veselje in pristno-lepo-dobro je tako krasna trojka, da ji po človeških računih srečno, polno in bogato življenje skoraj ne more uiti.
Pomlad v življenju je kakor setev v naravi. Ima svoj čas. Če ga zamudiš, ne boš žel sadov, o katerih sanjaš ti in tvoji domači. Ne boš žel dobrih sadov, slabo bo pa brez dvoma samo raslo, da se boš čudil od kod in kako. Ne daj mu prilike! Če zamudiš svoj čas, se nikdar več ne bosta srečala ti in tvoja pomlad, ti in tvoja mladost! To čudovito srečanje je namreč izmed vseh srečanj za vsakogar najbolj enkratno.
Čeprav v celoti enkratna, je pa mladost temu sestavljena iz neštevilnih vsakdanjosti, iz „sedem dolgih let“, še več pa mesecev in dni. Celo ure in minute so
često dolge, ker pač merijo čas pričakovanja, čas truda, napora, zbiranja, izbiranja, vlaganja. Véliko pričakovanje pa je usmeijeno v uresničenje in izoblikovanje lastne, kar najpopolnejše osebnosti. Je vredno truda!
Pomlad v naravi je vaša podoba, mladinci! To pazite, od nikogar drugega ni vaša rast odvisna toliko kot od vas samih! Bog vam je dal talente kakor onim v priliki, vsakmu drugačne in v drugačni meri. Eden jih je zakopal, drugi so jih pomnožili. Dali so jim možnost rasti, zalivali vsak dan in zavzeto pazili na vsako bilko, se borili z vetrom un zavarovali setev na vse načine pred plevelom in škodljivci. Tako s o imeli na koncu kaj pokazati, predvsem pa so bili sami veseli in zadovoljni v srcu, optimisti in sončni žarek vsej okolici; stebri družine, naroda in vse človeške družbe. To vam želimo, da postanete.
Zato premisli, mladi človek, svoje zmožnosti in trezno jih presodi; informiraj se o možnostih in jih pretehtaj; po vzorih so ozri; prisluhni nasvetu dobromislečih, da boš vedel, kako te drugi vidijo, in Materi Dobrega Sveta se priporoči! Potem pa se ne straši težav! Tvoja volja je suverena; odločitev tvoja, odgovornost tvoja, pred Bogom in ljudmi! Na delo torej, zavihaj si rokave! Po zmagoviti poti greš, ko veš, kam si namenjen!
Pa lepe in prijetne počitnice vsem, ki ste danes mladi!
Prof. Nadislava L. Laharnar
Srečanje s šolskimi otroki
Koprski škof in vrhovni dušni pastir za Slovence po svetu msgr. Metod Pirih je 23. novembra obiskal slovensko šolsko madino. Okrog 300 zbranih učencev sobotnih osnovnih šol ga je veselo pozdravilo na prostranem dvorišču Slovenske hiše v Buenos Airesu s pesmijo „Prevzvi-šeni, pozdravljeni!“ in učenca Baragove šole v Slovenski vasi Klavdija Rozina in Gabrijel Urbančič sta mu podarila slovenski šopek.
Pri sv. maši v cerkvi Marije Pomagaj sta s škofom msgr. Pirihom somaševala delegat dr. Alojzij Starc in škofov tajnik Sandi Škapin. Otroško petje pod vodstvom Katice Dimnik je spremljal na orglah Ivan Vombergar. Berilo je brala Alenka Smole. Kot uvod v škofovo pridigo je dr. Starc prikazal pripravo na sv. birmo. Na številna njegova vprašanja so zbrani otroci lepo odgovarjali. Msgr. Pirih je v pridigi to zelo pohvalil. Veliko je govoril o izbiri poklica. Mnogo je slovenskih duhovnikov, ki delujejo v Argentini, doma in drugod po svetu. Molimo lahko sami, obhajajo nas laiki, brez duhovnikov pa nimamo sv. maše in zakramentov. Če bo Bog koga izmed letošnjih birmancev poklical za duhovnika, želi in upa, da bosta tudi njegova družina in slovenska skupnost odprta za ta božji klic. Za konec službe božje so vsi navzoči zapeli „Ostani med nami, ljubljena Mati!“
Celo dvorano Slovenske hiše so zasedb učenci višjih razredov, nižji razredi in otroški vrtci pa so napolnili oder. Bil je edinstven pogled na zbrano mladino, lepo urejeno in skrbno pripravljeno za nastop pred škofom msgr. Pirihom, ki sta ga spremljala oba somaševalca in predsednik Zedinjene Slovenij prof. Tine Vivod. Navzoči so bili tudi šolski referent Zedinjene Slovenije France Vitrih in župnik Jože Škerbec in dr. Jure Rode. Pozdravnemu govoru voditeljice Balantičeve šole Angelce Klanšek je sledil pozdrav Mirijam Goljevšček, v Argentini rojene slovenske učiteljice, ki uči v Baragovi šoli. Učenca
Prešernove šole Sonja Kogovšek in Martin Pavlovčič sta škofu Pirihu podarila čitanki Zdomski živžav in Slovenski svet ter zvezek 1. in 2. razreda. Snov za res lepo podan spored so izbrale in pripravil posamezne šole s pomočjo Frida Beznika; taje z voditeljico celega nastopa Angelco Klanšek pripravil k vsaki točki uvodne misli in zvezo med vsako skupinsko recitacijo in povojno slovensko emigracijo v Argentini. Petje je vodila Katica Dimnik. Spored skupinskih recitacij:
Slomšek: Svetlo sonce se je skrilo -skupno petje
Slomšek: Dva potepena šolarja -Slomškova šola
Kunčič: Ded se poslavlja - Rozmanova šola
Prešeren: Orglar - Prešernova šola Cankar: O, domovina - Baragova šola Gregorčič: Eno devo le bom ljubil -Jurčičeva šola
Skupno petje: Oče, mati, bratje in sestre Zupančič: Pomladna ladja - Jegličeva šola Skupno petje: Slovenija v svetu Balantič: Zaman - Balantičeva šola Skupno petje: Slovenska smo mladina
Po uspelem nastopu seje msgr. Pirih zahvalil za sprejem. Takšnega še ni nikjer doživel. Omenil je, kako še odmevajo po Kopru Gallusovi glasovi in se tam spominjajo obiska abiturientov srednješolskega tečaja Rast XX. Večja svoboda v Sloveniji bo nudila večjo povezanost z njo. Posebej je poudaril iz Mladinske himne: „Bog, domovina, delo in čast“, ker vidi, da se to uresničuje v tukajšnji slovenski skupnosti. Zato se morajo otroci zahvaliti staršem, duhovnikom in učiteljem. In tako kot je on kot najmlajši slovenski škof prevzel mesto od svojega prednika dr. Jenka, tako bodo morali tudi otroci, ko dorastejo, dobro pripravljeni nadaljevati delo v slovenski skupnosti in ga posredovati mlajšim. Končal je z naslednjimi besedami: „Potrebujemo za svoj obstoj in rast novih voditeljev, učiteljev in duho-
vnikov. K temu naj pripomorejo darovi Sv. Duha. Bog daj! Najlepša hvala in na svidenje!“
Prisrčno je bilo o srečanje slovenskih šolskih otrok in njihovih učiteljev s škofom msgr. Pirihom. Prišlo je do obojestranskega zbližanja in dalo močno vzpodbudo za nove obiske in rast slovenske skupnosti v Argentini.
L V.
obstajala igralska družina, ki jo je pričel Miha Gaser, in da se dobro razvija. Tudi mladi režiser Dominik Oblak je odlično izdelal svojo nalogo in bili smo veseli, ker je igra tekla brez obotavljanja, režiser je obvladal oder in gibanje, tako da ni bilo statičnosti in je znal pognati dejanje.
Tudi igralci so bili — vsaj večinoma — že velikokrat na odru, kar se tudi pozna. Gotovo sta najbolj živahno in vlogi primerno odigrali svoje like Mimi Kočar kot profesorica Mozolj in Marija Zurc kot dr. Mate, ki sta znali prikazati dovolj profesorske strogosti in človeškega občutka. Dobro je prikazal svojo vlogo ostarelega in razumevajočega profesorja filozofa Marjan Kopač. Pa tudi mlajši so primerno prikazali profesorski zbor in trenja v
Letos so na naši Pristavi v Castelarju združili dve svoji praznovanji na isti dan:
10.	novembra so skupaj proslavili 24. Pristavski dan in 22. Mladinski dan.
Že zjutraj so se zbrali na Pristavi domačini in gostje, predvsem predstavniki raznih Domov, da so slavnostno zapeli obe državni himni in dvignili obe zastavi. Nato pa seje v dvorani pričela maša, ki jo je daroval delegat prelat dr. Alojzij Starc. Ta dvorana je za to priliko bila na novo opremljena po zamisli arh. Kogovška.
Kdor je mogel, je nato ostal na slavnostnem kosilu v spodnji dvorani, ki so okusno pripravili krajani. Opoldanski športni program mladih pa je žal zaradi deževnega vremena moral odpasti.
Popoldan seje pričel kulturni spored, na katerega je prišlo veliko rojakov od vsepovsod. Uvedla ga je Irenka Fajdiga, ki je pozdravila goste, predstavnike Domov in goste iz Slovenije.
Predsednik Pristave Janez Jelenc je v svojem krajšem nagovoru poleg pozdravov še razpravljal o našem poslanstvu.
Navzoče je pozdravila tudi predsednica okrajne SDO Veronika Čop, ki je govorila v imenu vse pristavske mladine.
Nastopil je zatem slavnostni govornik, podpredsednik Zedinjene Slovenije inž. Jernej Dobovšek, katerega besede so navzoči sprejeli z velikim navdušenejem. Njegov govor objavljamo na uvodnem mestu.
Sledil je nastop gosta iz Trsta, pesnika in igralca Aleksandra Pograjca, ki je res dovršeno recitiral iz Cankarjeve Bele krizanteme, svoje pesmi Za mejo ter končal s Prešernovo Zdravljico.
FODOR: MATURA
Glavni del popoldanskega programa je bila predstava Fodorjeve komedije Matura, ki smo jo pred več leti že imel priliko videti na odru. To pot so jo igrali in pripravili mladi s Pristave.
Igra, ki je zelo primerna za mladino, saj kaže svet, ki jim je blizu, je zelo uspela. Vidi se, da je na Pristavi že več let
Fodor: Matura Pavla in Marko Petek
njem, kakor tudi posebne človeški like: Gabrijel Rant kot ravnatelj, Marko Petek — prof. Vrtač, Zofija Golob kot profesorica telovadbe in Tone Tomaževič kot profesor prirodopisa in prijatelj mladih.
Pavla Petek je izvrstno prikazala mlado maturantko Slaparjevo ter znala oblikovati mlado, zvito dekle, ki se bori, če treba tudi z lažjo. Njene součenke so v krajših vlogah dobro prikazale Veronika Vivod, Bernardka Juhant in Saša Jelenc. Poleg njih je Bine Kočar živahno prikazal vlogo ljubljanskega gospodiča, Franci Klemenčič pa mirnega slugo.
Naj omenim še tehnične pomočnike, zaradi katerih je igra tudi dobro tekla in uspela: Sceno je izdelal Andrej Golob s pomočjo Rudija Gričarja, za luči je skrbel Martin Križ, za zvok pa Marko Čop; šepetalka je bila Mariči Conde.
Ta veseloigra nas je razveselila in upajmo, da bodo z njo gostovali po vseh naših prosvetnih domovih.
Fodor: Matura Profesorski zbor razpravlja
PRISTAVSKI IN MLADINSKI DAN
ES. NOVICE IZ SLOVENIJE
'SK SLOVENCI V ARGENTINI
ŠTATENBERG — Vsako leto se na Štatenberškem gradu zberejo na srečaje pisatelji iz Slovenije. Letos, na 28. srečanju so obdelovali tematiko Edvard Kocbek 1091-1991, vendar letos ni bilo kaj večjega zanimanja, če navedemo, da niso na srečanje prišli ravno raziskovalci in pre-mišljevlci, ki so se zadnje čase bavili s to tematiko.
VRHNIKA — Verjetno bodo še letos začeli pripravljalna dela druge faze vrhniške čistilne naprave. Ko bo ob mehanskemu delu čistilne naprave, ki že nekaj časa deluje, še biološko-kemični del, se bo voda (Ljubljanica) očistila za več kot devetdeset odstotkov. Druga faza bo končana predvidoma leta 1994.
LJUBLJANA — Po podatkih Republiškega Rdečega križa je v Ljubljani okrog 3000 ljudi s Hrvaške, ki imajo potrjen status begunca. Ker pa so merila za pridobitev statusa begunca v Sloveniji zelo stroga, starostno in po spolu izključujoča (otroci do 14. leta starosti, matere z otroki do 10. leta starosti, sirote, mlajše od 18 let, telesno in duševno prizadete osebe, ženske, starejše od 60 in moški od 65 let), v ljubljanskih hotelih, pri prijateljih in sorodnikih živi ogromno število neprijavljenih ljudi in tistih, ki ne izpolnjujejo meril za pridobitev statusa begunca. Med begunci v Ljubljani je okrog 400 šoloobveznih otrok, zato so se na Rdečem križu z republiškim ministrstvom dogovorili, da lahko hrvaški otroci obiskujejo pouk v slovenskih šolah. Iščejo pa prostor na Mestnem sekretariatu za izobraževanje, da bi organizirali pouk za begunske otroke v prvih štirih razredih osnovne šole v materinščini.
LJUBLJANA — V Grand hotelu Union, kije bil nekoč središče kulturnega in družabnega življenja v Ljubljani, si želijo, da bi to spet postal. Zato so se odločili vse svoje gostinske lokale prenoviti in jim dati tudi nove vsebine. V Kavarni Union bodo že uveljavljeni kulturno-zbavni ponudbi (otroške matineje ob sobotah in plesi ob petkih in sobotah) dodali ob ponedeljkih zbiranje igralcev bridža. V prenovljeni Unionski kleti naj bi bilo neke vrste zbirališče umetnikov. V tej nočni restavraciji (odprta je od 20. de ene ure) bi priredili kulturne večere, kabarete, večere šansonov.
IZOLA — Lipicance je mogoče jahati tudi ob morju. Za to imajo največ zaslug ljubitelji konj, ki so se začeli zbirati prav v Izoli, po drugi strani pa tudi kriza v turizmu, zaradi katere so v lipiški kobilami začeli prodajati konje (prodali so kakih štirideset).
LJUBLJANA — Lovska zveza Slovenije je izstopila iz članstva Lovske zveze Jugoslavije.
LJUBLJANA — V organizaciji Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije in Cankarjevega doma je potekalo 1. slovensko tekmovanje mladih organistov. Nastopilo je šest mladih tekmovalcev, ki so po mnenju žirije upravičili nastop na zaključnem slavnostnem koncertu: Dalibor Miklavčič, Barbara Sevšek, Ana Kržan, Polona Gantar, Marija Fojkar in Klemen Karlin. Izvajali so skladbe Bacha, Mozarta, Slavka Osterca, Primoža Ramovša, Marcela Dypreja.
LJUBLJANA — V Slovenskem šol- . skem muzeju so predstavili knjigo 130 let visokega šolstva v Mariboru, ob 130-letnici bogoslovnega učiteljišča v Mariboru. Uvodu A. Trstenjaka Med teodicejo in antropodicejo sledijo skupine prispevkov na določene teme: Zgodovinski pregled Slomškove dobe, Jezikovna in kulturna vprašanja, med drugimi.
BRNIK — Letalski prostor nad Slo-
venijo je pod slovensko upravo, a dokler niso instalirani kontrolni aparati in se ne izšolajo slovenski kontrolorji, je treba vzlete prijaviti do 17. ure prejšnjega dne. Za letenje je tudi pogoj zadostna vidljivost. Tudi vsa letala, ki bodo doma v Sloveniji, bodo preregistrirali iz dosedanje YU v SLO. Zaenkrat je v vidiku 86 motornih, 100 jadralnih in 15 potniških letal, katerim je treba prišteti še vladna plovila in helikopterje.
NAKLO — V centru za usposabljenje psov vodnikov so imeli preizkušnjo. Dvanajst psov, vodnikov slepih, se preizkusili, koliko so zanesljivi. Šolanje traja šest mesecev, stane pa 160 tisoč tolarjev.
LJUBLJANA — Več kooperantov Crvene zvezde seje zmenilo, da bodo dolg, ki jim ga avtomobilska tovarna dolguje, zamenjali za blago. Tako bodo sprejeli modele avtomobilov, ki se lažje prodajo v Sloveniji, izkupiček pa si bodo porazdelili.
LJUBLJANA — Knjižničarji so na seji odločili, da je potrebna posrednja znanstvena knjižnica, ki bi opravljala funkcije tako nacionalne kot univerzitetne knjižnice, funkcijo znanstvene knjižnice in bibliotekarskega razvojnega centra. Osnovo bi nudili NUK in Centralna tehnična knjižnica, sedež bi pa morali še zgraditi in to v štirih letih. Obenem so odločili, da s prihodnjim 1. januarjem NUK preneha sodelovati z Jugoslovanskim bibliografskim inštitutom v Beogradu ter njegove naloge prenesejo na slovenska centra ISDS (International Serials Data System) in ISSN (International Standard Serial Number).
LJUBLJANA — Slovenija je naprosila za članstvo v Unesco, ker je postala neodvisna država in njenih interesov na področju znanosti, kulture in vzgoje ne zastopa več Jugoslavija. V ta namen je preimenovala bivšo jugoslovansko v Slovensko nacionalno komisijo za Unesco; vodi jo minister za znanost in tehnologijo dr. Peter Tancig.
LJUBLJANA — 272 kilometrov prog, ki jih je upravljalo Železniško gospodarstvo Ljubljana v Istri, so končno predali Hrvaški. Pogovori so tekli že od začetka leta predvsem za odsek Reka-Šapjane, in se končno udejanili v mesecu oktobru.
CELJE —Celjska bolnišnica je dobila specialno opremo za operacijo kolen. Kupili so jim jo rotarijanci iz kanadskega mesta St. Catherines. Slovenija ima zaenkrat dva Rotary kluba: v Ljubljani (33 članov) in na Bledu.
RIM, Italija — V založbi Bulzoni je izšla dvojezična zbirka pesmi Cirila Zlobca z naslovom Moja kratka večnost. V njej je 70 pesmi, izdelanimi med 1950 in 1990. Založba se specializira z izdanjem del univerzalne literature.
LJUBLJANA — Ob 250. obletnici smrti Antonija Vivaldija je Slovenski komorni zbor imel koncert v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Dirigiral je Mirko Cuderman, med solisti pa je pel basist Janez Vasle.
LJUBLJANA — Na postajah ljubljanskega mestnega prometa (po „naše“: kolektivov) so postavili nove nadstreške, ki bodo v letošnji zimi nudili zavetje čakajočim potnikom. Do konec leta jih bodo postavili kakih dvesto. Kot razlog za zamenjavo starih je navedeno tudi, da z njih ni mogoče očistiti sneg.
LJUBLJANA — Gradnja stanovanj je precej zasoljena. To se pokaže pri cenah, ki jih zahtevajo zanje. Povprečna cena kvadratnega metra je 48.500 tolarjev (1 dolar = 70 tolarjev). Največji gradišči sta v Župančičevi jami za Bežigradom in v Kotnikovi ulici, kjer bo vsega skupaj skoraj šeststo stanovanj.
Osebne novice
Krst: V nedeljo, 8. t. m., je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Tatjana Rožanec, hčerka dr. Jožeta in prof. Veronike roj. Kremžar. Botra sta bila dr. Katica Rožanec in inž. Martin Dobovšek. Krstil je dr. Jure Rode.
Srečni družini iskreno čestitamo!
Smrti: V Carapachayu je umrl Jože Gregorc (82), v Rožmanovem domu v San Justu Jože Jerala (67), v Capitalu pa Milka Hlača (84).
Naj počivajo v miru!
Nova diplomanta: Miha Podržaj je
končal univerzitetne študije na Tehnološki univerzi in postal strojni inženir.
9.	decembra je pa na Institut» Superior del Profesorado Joaquin V. Gonzalez končala svoje študije in postala profesorica zemljepisa Francka Cukjati.
Diplomirancema čestitamo in želimo veliko sreče!
BARILOCHE
Obisk koprskega škofa msgr. Metoda Piriha
V	dneh od 25. do 27. novembra nas je obiskal koprski škof Metod Pirih, ki je birmal sedem mladih ljudi v torek 26. novembra zvečer.
Škof je prispel ponedeljek opoldne. Spremljala sta ga tajnik Sandi Škapin in direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini dr. Alojzij Starc. Na letališču jih je sprejela družbica rojakov, ki ji je načeloval predsednik Slovenskega planinskega društva Dinko Bertoncelj. Ker se je vreme od nedelje na ponedeljak neverjetno popravilo — saj smo v nedeljo doživljali zimo in tudi malce snežilo je — so si gostje lahko ogledali nekaj bariloških naravnih lepot. Seveda so tudi nekateri Bariločani izkoristili priložnost, si vzeli prost čas ter se pridružili obiskovalcem.
Proti večeru so škofa pozdravili otroci slovenskega šolskega tečaja, ki so za to priložnost naštudirali dva prizorčka. Najprej so predvajali priložnostni prikaz „Slovenska šola se predstavi“. Igrico je priredila in pripravila Zdenka Janova v spomin triglavskega župnika Jakob Aljaža, po katerem ima slovenski tečaj svoje ime. Sledila je znana otroška igrica Ele Perocijeve „Muca Copatarica“.
Po šolski predstavi so pridne roke postregle s skromno večeijo. Sodelovali so številni rojaki, ki so napolnili Stan.
Krasen dan v torek je spet omogočil lep izlet na Lago Steffen. Zvečer pa je ško v kapeli Maria Auxiliadora daroval sv. mašo in birmal birmance. Somaševali so Sandi Škapin in krajevna duhovnika Branko Jan in Marko Cukjati.
Po maši se je vršila čajanka v Stanu in se je bariloška slovenska skupnost poslovila od škofa. Nekaj slovenskih pesmi — med njimi „Slovenija, moj dom brez mej“ in „Oče, mati, bratje in sestre“ je poživilo srečanje.
V	sredo, 27. novembra so gostje obiskali Villa Catedral, popoldne pa so zapustili Bariloče in se vrnili v Buenos Aires.
VA
SLOVENSKI DOM
SAN MARTIN
Liga žena-mati
V novembru je pri Ligi žena-mati govoril dr. Jure Rode in sicer o temi: Vzroki za ločitev cerkvene poroke. Obrazjasnil je vrsto primerov, kdaj je cerkvena poroka neveljavna. Kolikokrat se niti zakonca ne zavedata neveljavnosti oziroma primeren nasvet in razlaga reši težak položaj, članice so vse z razumevanjem poslušale in tudi pridno posegale v debato. 19. decembra ima sanmartinska Liga svoj zadnji letošnji sestanek, posvečen bližnjim božičnim praznikom.
SLOVENSKA
-PRISTAVA
Materinski dan
smo preživeli 20. oktobra v prijetnem domačem razpoloženju. Po maši je najprej mladina pogostila mamice s čajem in pecivom, potem pa so jih otroci Prešernove šole povabili v zgornjo dvorano na kratko akademijo, ki jo je v imenu učiteljskega zbora začela voditeljice šole Mija Markež. Potem so se vrstili prizori malih in večjih, vsak s svojo značilno ljubkostjo in prisrčnostjo. Mali vrtičkarji so se predstavili z balončki, 3. razred z zgodbico o Doktorju Zdraviču, fantje iz drugega in tretjega razreda z deklamacijo, njih sošolke pa so nam pripovedovale o mamičinih skrbeh. Tudi oni iz 3. in 4. razreda so v svoji deklamaciji povedali mamicam, kar jim je bilo na srcu, iz 7. in 8. razreda pa so nam pripovedovali, kaj so naši pesniki in pisatelji napisali o mamicah. Sledečim priložnostnim prizorom Kokalja (Josip Stritar) so zaključili prizorčke.
Vmes so lepo in korajžno zapeli fantje „Slovenski smo fantje, pri Dravci doma“, deklice „Sem deklica mlada, vesela“ in „Rožic ne bom trgala“, v skupnem zboru pa smo slišali „Mamica moja, povej mi“ in „Sonja je mala“ pod vodstvom Nadi Groharjeve.
Pri družinskem kosilu, ki ga je na novem ražnju odlično pripravil Miha Zarnik, smo ob spretni postrežbi naših deklet in pomoči fantov prav prijetne ure v prijateljskem razpoloženju. Prireditev je bila tokrat na skrbi šolskega odbora, ki mu predseduje Marjan Pograjc.
SLOVENCI NA PRIMORSKEM
NA SARDINIJI je bil mednarodni posvet o manjšinah v Evropi. Prišli so predstavniki s Korzike, Bretanje, Doline Aoste, Južne Tirolske in iz Julijske Kra-jine-Furlanije. Slovensko skupnost je predstavljal deželni podtajnik iz Gorice prof. Andrej Bratuž, ki je orisal probleme slovenske manjšine v zvezi z občinskimi in pokrajinskimi statuti.
DARKO BRADASSI je uspešen fotograf, ki je na natečaju za barvne fotografije S. Simone 1991 v Codroipu prejel prvo nagrado med 150. kolegi. Bradassi je predstavil pet posnetkov, ki predstavljajo čarobne kompozicije, ki jih je ustvaril led. Bile so posnete v zadnji zimi na Krasu. Sicer pa je dobil že več priznanj.
METKA - L. in F. Švigelj - Otroške obleke -Izbira in tovarniške cene - F. Alcorta 2754 - San Justo (Barrio San Nicoläs)-Tel. 441-7496
Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzul torij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3^ „M“ — Capital —Tel: 83-7347 in 71-3546.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel: 766-8947 / 762-1947
Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše
-	tovarne - avtomobile.
Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuteijih) govori, inž. Janez Kocmur vam poskrbi. Tel.: 651-7459
-	Brandsen 2167 - San Justo.
SERVES
Dolenc Lojze - popravila barvne TV, video-kaset, radio snemalcev, kaset in avdio - Cervino 3942 -San Justo - Tel.: 651-2176.
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologia, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B“ - San Martin -Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
Turizem Bled — Najugodnejše cene za polet z avionom in turizem po svetu - Tel. 628-9504
Počitnice, izleti in potovanja v domovino
informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265
Posredovanje turističnih storitev letalske, ladijske in železniške vozovnice H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro -Tel: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumän 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital - Tel.: 45-0320 in 46-7991 dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka o 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-0180/0177
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne -trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt - Avellaneda 216 - San Miguel -Tel.: 664-1656.
ŽADOM
Matjja Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. REDECORA— celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge -Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352. Alpe Hogar—Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. liha (Ruta 8) N5 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do
18.30	- Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 -(1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA—Bmé. Mitre 97-(1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
Vincendjeva konferenca in Zveza slovenskih mater in žena
__________________ ____vabita na____________________
PRAZNOVANJE SLOVENSKEGA BOŽIČA
v soboto, 21. decembra, ob 19.15 v Slovenski hiši
•	Sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj
•	Koncert božičnih pesmi: Izvajata Ani Rode in Luka Debevec
•	Slovensko praznovanje božiča v dvorani
Za kritje stroškov prostovoljni prispevki
V___________________________________________________/
KOROŠKA
DIJAKI SLOVENSKE GIMNAZIJE: Slovenska gimnazija je bila ne dolgo tega označena kot geto, zato je ravnatelj dr. Reginald Vospernik v pozdravnih besedah ob koncu šole povabil številno publiko in goste, naj se sami prepričajo, ali je ustanova uspešna ali ne. Gimnazijce se ne uvaja samo v kulturno in politično zgodovino, temveč se jih vzgaja, da se napotijo v sodobni svet. Ko so bile poplave v Sloveniji, so gimnazijci zbrali v kratkem času, lepo vsoto denarja in ga dali dvema družinama v Lučah. Ko se je dogajala tragedija Kurdov, so dali največjo vsoto denarja, ki je bila zbrana v kaki koroški šoli. Dijaki odhajajo tudi v mednarodne šole in se vračajo obogateni, pa tudi dijaki drugih šol radi prihajajo na obisk na slovensko gimnazijo iz Nemčije, Slovenije, Rusije in Italije. Imajo lepe uspehe v športu, umetnosti in literarnem področju. K sodelovanju na akademiji so gimnazijci povabili goste iz BudySina in iz Dunaja, pevce iz Suhe in Žvabeka, s katerimi so prijateljsko povezani. Osrednja točka le-
tošnje akademije je bil humoristični prikaz devetih evropskih jezikov, ki jih ponuja predmetnik slovenske gimnazije. Z recitalom hebrejske pesmi pa sta zastopnika židovske gimanzije na Dunaju obogatila uspelo akademijo. Tako je prireditelj skušal ustvariti svetel smerokaz v strpnejšo Evropo, kjer naj bi imel vsak jezik, tudi najmanjši, svoje mesto.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Geolog. 6. Obreza.
11.	Andi. 12. Rop. 14. Tron. 15. Boa. 16. Boben. 18. Grk. 19. Et. 20. Kozorog. 22.
AA.	23. Velikovec. 25. Jarma. 27. Enega. 29. Angino. 31. Olikan. 32. Tek. 33. Vis. 35. Jaz. 36. čil. 37. Viden. 39. Res. 41. Uk. 42. Maribor. 44. Le. 45. Tabela. 46. Ararat.
NAVPIČNO: 1. Gaberja. 2. Enot. 3. Oda. 4. Li. 5. Grozi. 6. Opero. 7. Rt. 8. Erg. 9. Zora. 10. Ankaran. 13. Oboki. 16. Bolan.
17.	Novel. 20. Kemik. 21. Genij. 23. Vrgel. 24. Cekar. 26. Antika. 28. Gazela. 30. Ovira. 31. Oseba. 34. Idi 36. Čut. 37. Val. 38. Nor. 40. Set. 42. Me. 43. Ra.
ESL0VENIA LIBRE
Fundadon MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: E slo venia Unida Redacción y Administradón:
RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241
Glavni urednik:
Tine Debeljak mL Uredniški odbor Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N9 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino A 360.000; pri pošiljanju po pošti pa A 400.000; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
( Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE“.
V Evropi lahko kupite Svobodno Slovenijo: v Trstu: Knjigama Fortunato, Via Paganini 2; v Celovcu: knjigama Mohoijeve družbe, Viktringer 26.
Stavljenje: MALTVILKO
Talleres Gräficos “VILKO” S.R.L., Estados Unidos 425
(1101) Buenos Aires - Tel.: 362-7215/1346
PRODAJA KOPALNIH OBLEK
po tovarniški ceni
Catalina Kobi
znamke Baccarat in Cacharel, vse mere.
Show-room
Maipü 231; II. nadstr. - of. 36 Tovarna:	Haedo 4056 - Florida
V			J
		
£ j	US » 1	» : 5 *
PETEK, 14. decembra:
V Slov. domu v Carapachayu: Sklepna prireditev Jurčičeve šole ob 19. uri, nato prihod sv. Miklavža
Delegati iz Argentine na Svetovnem slovenskem kongresu — Poročilo o poteku kongresa ob 20. uri v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 19. decembra: Sanmartinska liga Žena-mati ima svoj redni mesečni sestanek.
SOBOTA, 21. decembra:
Božičnica in koncert božičnih pesmi v Slovenski hiši ob 19. uri. Prirejata Zveza slovenskih mater in žena ter Vincencijeva konferenca.
Nova telefonska številka v Slovenski hiši
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO NaS dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic A 18.000.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— A 55.000.-
f
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, daje 18. novembra, okrepčana s tolažili svete vere, po hudem trpljenju mimo v Gospodu zaspala naša zelo draga mama, gospa
Vera Vodeb vdova Terpin roj. Petrel
Zahavljujemo se vsem, ki so jo prišli kropit, ji poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti na pokopališče v Chacarito.
Našo drago pokojnico priporočamo v molitev.
Žalujoči: hčerke: Breda, Marjana, Metka (Ljubljana)
Klemen Železnik
in zeti
Buenos Aires, Argentina
„Jaz jemljem življenje in ga dajem.“
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v soboto 23. novembra prav na svoj 71. rojstni dan zapustila naša draga mama in babica, gospa
Roza Špeh roj. Požar
K večnemu počitku smo jo položili 25. novembra 1991.
Lepo se zahvaljujemo prelatu dr. Alojziju Starcu, kije podelil sveto maziljenje, ter g. Jožetu Škerbcu in g. Jožetu Repovžu za daritev svete maše.
Prisrčna zahvala tudi vsem prijateljem, ki so našo drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ter vsem, ki so nam izrekli sožalje.
Našo drago mamo in babico priporočamo v molitev.
Žalujoči: hči Majda in njen mož Juan José Banos
vnuka: Mónica in Pablo
Buenos Aires