^ DOMOVINI
Ljubljana, 5« decembra 1940
Jugoslavija gleda z zaupanjem v bodočnost
se Je ustanovil v Lomtmra Jugeslovenski odbor, v katerem so bili tudi trije Slovenci. Nad 2000 severnoameriških- Jugoslovenov se je udeležilo julija 1. 1915. v Pittsburgu zborovanja, na katerem je bilo nagTašeno, da smatrajo Slovenci, Hrvatje in Srbi borbo Srbije za svojo. Prav tako so Jugoslovani v Južni Ameriki; 1. avgusta k. 1915. razglasili, da bodo nenmerno voflragalft r borbi zediajen ja ffrtsko-hrTjresko^sfovraMkift pofcra.jsn Avstrija, Srbije in čine gore v enotni svobodni državni celini. Naposled je Jugoslovanski klub 30. maja 1. 1917. podal v dunajskem drarvram zboru slovesno izjavo o zedin Srfeo«,. Hrvatov in Slearenseev.
Dne 1. decembra L ISI8L pa se se iz-polnile dolgoletne sanje in dobili smo svojo državo. Mnoge briii&o^ti smo doživeli v tek« pretekla* 22 let. Utrpeli smo strašno trgata*, ko nam je zfee&iskai »ofca ubila kraE^ Aleksandra. Toda navajeni trpljenja »» ie ie Mg fin brift dozorevali v- bratski strnjenoetL Usodna nova doba nas ni našfet nepripravljenih. Prav v letu polnoletnosti Nj. VeL kralja Petra II. se čvrsta združeni zgrinjamo okrog slavnega prestola Kazadjordjevi-čev, odločna pripravljeni braniti našo nedeljivo lepo Jugoslavijo. Prvodeeembrske proslave v vsej državi so pokazale, da smo složna na Ii nudim domovine.
Tisoč let sm» Jngosloveni živeli razdražena. Šele ZS Irt je potekle dne 1. t. m., odkar je kralj Aleksander Zedmitelj, takratni regenri* v odgovoru na sf orne-nico odposlane«* Narodnega sveta razglasa enotno kraljestvo Srbov, Hrvatov in aonMH, katero je on sam dobrih deset let pnnrjr razglasil za kraljevino Jugoslavije. Že stara je bila vefika želja jugoslovanskih rodov po skupni državi. V teku prve svetovne vojne je ta želja dobila še večji razmah. Ko je bila srbska vojska na amikn z domačih tal, njena votjja po irrojevanjtr Jngosfavrfe ni popustila In srbska vlada je 24. novembra I. l&M. ujavila narodni skupščini v Nišu: »Ker je vlada prepričana, da je ves srbski narod odločen vztrajati v sveti borbi za obrambo svojega ognjišča in svobode, smatra za svojo prvo in v teh trenutkih usodno nalogo, da ugotovi uspešni zaključek tega velikega vojevanja ki se je % titnUbs, k* me je nžrin, izpremenilo iaieemm t borbo za osvoboditev in zedl-aprnj/t vseh aaš3k neosvobojenSi bratov Srba«, Hrvatov in Slovencev«. Dne 6. maja L 1911 je bil v Niša jugoKlovenski sked, katerega so se poleg odposlancev srbske vlade, srbske vojske in narodnih posfancer udeležili Srbi, Hrvati in Slovenci iz Avstroogrske. Med Jugosloveni na tu jem se je hkrati začelo odločno gibanje za zedinjenje. Dne 1. maja 1.1915.
illlillillliliilllllflfliM
KGMiiamiiii
DVA JUBILEJA PRI HAFNERJEVIH V ŠKOFJI LOKI. V hiši uglednega posestnika in mesarja g. Matevža Hafnerja v Škof ji Loki so praznovali dvojni jubilej. Matevž Hafner je že 50 let v mesarski stroki, njegov svak g. Jernej černivc pa že 60 let mesari in je že 3D let pri njem v službi. Proslava je bila skromna. Zlasti g. Černivc, po domače stric Jernej niti ni vedel, da se je slavnost pripravljala. Hafnerji so bili včasi lastniki domačije na Visokem, ki so jo prodali Tavčarjevim. Nato so prišli v škof,jo Loko. Matevž še vedno dela kot mravlja. Glavni slavljenec pa je Jernej, ki se je rodil pred 74 leti v Vodicah. Nikoli ni bolan, le zmerom eff in močan. Njegovo največje veselje je lastni sadovnjak. Jubilantoma želimo še mnogo zadtrvoljhift Ie#
Nj. Vis. kneginja Olga je te dni obiskala prvo žensko realno« gimnazijo v Beograd«. BSa j« prisrčno sprejeta. Ko je po eni uri zapustila gtmnaaijo, so ji dija* kfeije priredile tople počastitve. Naša slika kaže kneginjo Olg* pri predavanja kjw je profesorica Danica Hajččeva pokazala nekaj zanimivih poskusov
Najnovejše
NABORI V AMERIKI. Množica mladih mož iz New Torka, Id so Sli pred naborno
komisijo
KORINTSKI PREKOP V GRČIJI je tako tesen, da morejo skozenj samo ladje
manjšega obsega
POTRES V RUMUNIJ1 je takole skrivil železniške tračnice na nekem odseku romunskih železnic
15ooom
6 ooo Tri
ZDRAVJE JE PRVI PREDPOGOJ ZA NAPREDEK. Moderna industrijska podjetja po svetu izvršujejo dandanes v lastno korist zdravniške preiskave zaposlenega osebja. Tukaj vidimo delavca pred rentgensko plo-Sčo. Zdravnik narekuje v mikrofon svoja opažanja, ki jih beleži zdravniška pomočnica v sosednem prostoru
4-Oooom
KAKO DALEČ NESEJO TOPOVI. Težki ladijski in daljnostrelni obalni topovi streljajo svoje težke granate po več desetin kilometrov daleč. Tako neso ladijski topovi kalibrov do 20,3 cm na daljavo 30 km. Granate lete v loku in dosežejo pri tem največjo višino do 6000 metrov. Najtežji ladijski topovi kalibra 40,6 cm pa streljajo že 40 km daleč in lete pri tem granate do višine 15.000 metrov od tal. S takimi topovi se tedaj lahko strelja visoko Čez najvišje vrhove na naši
zemlji
POVZROČITELJ TIFUSA PRI GOVEDU ODKRIT. Prof. dr. Goetze Iz Hannovra jo odkril povzročitelja tifusa pri govedu. Njegovo odkritje temelji na spoznanju, da dobo to bolezen le tista goveda, ki so v hlevu skupaj z ovcami
ULICA V KORČI, albanskem mestu, ki so ga te dni zavzeli Grki	PRISTANIŠČE V DRACU z dvorcem bivšega kralja Zoga
KRF JE UTRJEN. Trdnjava na grškem otoku Krfu	POGLED NA ARGIROKASTRO, največje mesto v južni Albaniji
Pristanišče v Pireju
ANGLEŠKI KRALJ IN KRALJICA V LONDONSKEM PROPAGANDNEM MINISTRSTVU, kjer jima minister Duff Cooper pojasnjuje posnetke angleških letalcev
UJETI PODMARŠAL. Podmaršal angleškega letalstva Woyt je moral na poti na Bližnji vzhod pristati v Italiji in je zdaj v vojnem ujetništvu
RUMUNSKI VSEUCILIŠKI PROFESOR JORGA, bivši rumunski ministrski predsednik, ki so ga podivjani legionarji odvedli iz stanovania in ga ubili. Mož je štel 70 let.
Tedenska kronika
Z GRSKO-ITALIJANSKEGA BOJIŠČA. Slika kale, ■ kakšnimi zemsklinl ovirami M morajo boriti Italijani, katerih pionirji popravljajo most, ki so ga uničile grške čet«
80LETNICA VKLETRGOVCA ANDREJA ŠARABONA. V ljubljanski gluho-nemnici so imeli domač praznik, člani Podpornega društva za gluhonemo mladino so se s učite! Jstvom in gojenci zavoda zbrali v okrašeni telovadnici, da čestitajo svojemu predsedniku ia podporniku g. Andreju šara bonu, ki Je dosegel osemdeset let svojega življenja. Društveni tajnik g. Vilko M azi je orisal jubilantove zasluge in podpiranje gluhoneme mladine ter mu želel še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Spregovorila sta še učenec osmega razreda Budi Keš-pret za gluhonemo mladino in zavodov ravnatelj g. Dermelj, nato pa se je g. Šarabon ginjen zahvalil za čestitke, voščila in dokaze spoštovanja. Veletrgoveo g. Andrej Šarabon je po rodu kmečki sin od Sv. Ane nad Tržieem. Ob 40-let-nici gluhonemnice je poklonil 19.009 din kot temeljni kamen za gradnjo doma gluhonemih, v katerem naj bi našli varno zavetje vsi, ki ga pod streho gluhonem-niče ne morejo več uživati. G. šara bonu želimo še dolgo vrsto zadovoljnih lett
OB GROBU DOBREGA VZGOJITELJA. G. dr. Viktor Peterlin, profesor v pokoja, Je 20. novembra v Ljubljani zatisnil svoje trudne oči. Po njegovi želji so biH prepeljani ženski ostanki ▼ njegov rojstni kraj Ribnico. Na njegovi zadnji poti »o ga spremljali vojaška godba, častna četa, Sokol a praporom hi drugi. Združeni pevci Sodrafice in Ribnice so zapeti poslovilne žalostinke, na čast borcu is svetovne vojne Je častna četa oddala salvo. Naj mu bo domača gruda lahka!
PODIRANJE POŠKODOVANIH HIS V LONDONU. Posebni oddelki angleške vojsk« podirajo zgradbe, ki so jih razdejale sovražne bombe
LETEČE TRDNJAVE PRIHAJAJO. Ameriška vlada je odobrila Angliji dobavo večjega števila letečih trdnjav, to Je bombnikov najmodernejšega tipa. Na sliki vidimo tri letala te vrste, ki jih ženejo po štirje stroji in so oborožen^ vsako z dvema
"	ln štirimi strojnicami