POVEZOVANJE MEDTRGOVINO IN PROIZVODNJO
Troje vezi Jugotekstila
Še pred sedmimi leti je bil Jugo-tekstil-Impex povsem vsakdanja ju-goslovanska izvozno-uvozna organi-zacija združenega dela. Mnoge orga-nizacije so tedaj sprevidele, da je v zunanjetrgovinskem poslovanju možnost dobrega in lahkega zaslužka in »import-export« organizacije so rastle kot gobe po dežju in brez druž-bene kontrole so krepko služile. Tak-šen »razcvet« pa je prekinil zakon, ki je od organizacij zahteval združeva-nje dela in sredstev s proizvodnjo, če so želele pridobiti registracijo za zu-nanjetrgovinsko dejavnost.
Mnogi so želeli Jugotekstil združiti z eno izmed 400 organizacij združe-nega dela, za katere je do tedaj oprav-ljal zunanjetrgovinske posle. Bržko-ne to ne bi bila rešitev, saj bi s takšno povezavo del partnerjev moral zame-njati svojega zunanjetrgovinskega predstavnika, po drugi strani pa bi prišlo do ozkega zapiranja, kar spet ne bi bilo poroštvo nadaljnjih uspe-hov. Jugotekstil je ubral drugo pot: podpisal je samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev z dvesto organizacijami združenega dela, za katere še vedno »nastopa« na tujih tržiščih.
V nadaljevanju je Jugotekstil s 26 delovnimi organizacijami začel so-vlagati sredstva v izgradnjo tovarne Julon, ki naj bi proizvajala predvsem sintetična vlakna za potrebe proizva-jalcev nogavic ter nekatere druge sintetične materiale, ki smo jih mora-li dotlej uvažati.
Investicija je bila velik zalogaj in Jugotekstil gotovo ne bi mogel sam zbrati skoraj 200 starih milijard di-narjev, kajti njegova akumulacija je bila nizka, zmanjševala pa se je tudi marža in s tem dohodek.
Julon že ves čas od ustanovitve ta-rejo težave, ki so značilne domala za vse nove investicije. Po izračunih niti vsa Jugotekstilova akumulacija ne bi bila zadostna za nadomestilo izgub-ljene vrednosti sredstev Julona zara-di devalvacije. Težava pa je tudi s sredstvi za uvoz surovin, saj je ob ustanovitvi sodila tovama v kemično stroko in so ji bile zato devize za uvoz pretežno zagotovljene, sedaj pa si jih mora zagotavljati z združevanjem sredstev sovlagateljev. Devizno neo-dvisnost bi Julon lahko dosegel, če bi v Jugoslaviji proizvajali kaprolak-tat (na osnovi nafte). Menili so, da ga bo  morda po izgradnji proizvajala
Ina Lendava, čeravno bi ga lahko vsaka jugoslovanska rafinerija. Če pa bi Julon izvažal vsaj polovico izdel-kov po nizkih svetovnih cenah, bi morala domača tekstilna industrija spet uvažati kaprolaktat. Z otvoritvi-jo nove tovarne zamujajo dve leti, kar za naše razmere niti ni veliko. Maja naj bi s proizvodnjo pričele tri proi-zvodne linije, ostale pa naj bi se vključevale v proizvodnjo vse do tretjega trimesečja letos.
Trenutno je v Julonu zaposlenih 730 ljudi, ko pa bo proizvodnja pov-sem stekla, jih bodo potrebovali še tristo in tedaj bo obseg proizvodnje šestkrat večji. Negotovo pa je, kako bodo zaključili tekoče poslovno leto, saj bodo anuitete za posojila dosegle vrednost okoli 10 starih milijard di-narjev.
Delavci Jugotekstila-Impex se zav-zemajo za čim večje povezovanje pri nastopih na tujih tržiščih, prav tako pa tudi za plodnejše sodelovanje med republikami in pokrajinama ter med panogami. Boljše sodelovanje je potrebno doseči že v Ljubljani med organizacijami, ki se ukvarjajo z zu-nanjo trgovino na področju tekstila in usnja. Tako bi lahko zmanjšali del stroškov, saj bi lahko imeli skupna predstavništva, skupno obdelavo po-datkov, itd.
Jugotekstil-Impex razmišlja tudi o sovlaganjih doma. Ker bo v prihod-
nje 50 odstotkov sredstev, ki so na-menjena za nerazvite republike in pokrajino, usmerjala republika ter jih na osnovi predlogov koordinirala, se Jugotekstil zanima tudi za to obli-ko in je že dal nekaj predlogov, v kaj naj bi vlagali na Kosovu, da bi zapo-slili brezposelne. Predvsem je zani-mivo sovlaganje v razvoj predilnic.
Sodelovanje z neuvrščenimi pa je tretje področje povezovanja zunanje trgovine s proizvodnjo. Pred leti je skupno z Jutranjko, Lisco in Labo-dom investirala po 13.000 dolarjev v tovarno Yuken v Keniji. Na povsem drugačen »poskus« pa se pripravljajo v Tanzaniji, kjer bo Jugotekstil sku-paj s še nekaterimi dobavitelji zgra-dil tovarno, izbral in vgradil naju-streznejše stroje in uvedel proizvod-njo. Ko bodo domači strokovnjaki usposobljeni za samostojno vodenje tovarne, jo bodo prevzeli. Mimo ude-ležbe pri gradbenih delih si od nove-ga kombinata predilnice in tkalnice obetajo vsaj prednost pri prodaji ne-katerih njihovih proizvodov.
Jugotekstil s prožno in razumno poslovno politiko povezuje trgovino s proizyodnjo ter lahko služi za zgled vrsti uvoznikov, ki bi si radi odrezali le potico, ne pa tudi kruha in niso pripravljeni na nikakršno tvegano povezavo s proizvodnjo.
Vito Komac