pplf KAJ Ji A E&IJ8 K A »KI DKEVMIK GLASILO OSVOBODILNE. FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE j Kako osamljeni so tisti, ki kratijo slovenskim svetoval* cem v tržaškem občinskem svetu pravico, da govorijo v svojem materinem jeziku, najzgovorneje priča dejstvo, da so proti tej diskriminaciji in kršenju sporazuma nastopili občinski svetovalci, ki predstavljajo 60.000 volivcev samo v tržaški občini in da je z njimi javno izrazila solidarnost tudi svetovalka, izvoljena na listi PSVG, ne glede na to, da je celo med svetovalci strank ki so zastopane v občinskem odboru, marsikdo, ki se s to diskriminacijo ne strinja. X. - Stev. 284 (2903) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 30. novembra 1954 Cena 20 lir jSlAIIOVNI OBČNI ZBOR SLOVENSKE GOSPODARSKO-KULTURNE ZVEZE V TRSTU SlaVtlOStlli Sprejem Maršal TllO OclvOtOVCll V IndijO 9 ___s v • j ___ m m m # aeneralneaa konzula ^ — ta združitev vseh naporov v borbi za razvoj slov. gospodarstva in kulture na Tržaškem Ofba za gospodarske in kulturne interese mora združevati Slovence na Tržaškem Hinto njihovega političnega prepričanja - Skupna borba Italijanov in Slovencev A* socialnem področju je edini porok za učinkovito reševanje nacionalnih problemov %ii Y nedeljo 28. t. m. je bil na sedežu SHPZ ustanovni zbor Slovenske gospodarsko-kulturne zveze. Zboru je ••‘"»val0 45 delegatov - odposlancev petnajstih gospodaril' prosVetnih *n drugih ustanov ali društev, ki so po potita U t0V' Corisa Raceta o nalogah in delu nove Zveze, po 'n sprejetju pravil ter diskusiji izvolili 13-članski it tn' 0t,bor Zvcze in 3 člane nadzornega odbora. S tem '. *• 1401 izraz teženj in potreb slovenskega življa na skem, ustanovljena Slovenska gospodarsko-kulturna zve-^ v Trstu. slt^s*anovn i občni zbor Sloven-ie :®0sP°darsko-kulturne zve-Pravr ?*Vor'l predsednik pri-n*t 1^~neSa odbora dr. Fortu-sPr'i“»kuletič. Na kratko je reku•°yor^ ° potrebah, ki na-i sij ^e’° ustanovitev Slovenit vg2,sP°darsko-kulturne zve-tljvii rstH 8n 0 tern- kako je •tn;,° Prijavljenih ustanov in ns y dokaz globoko občute-f3-j0-rebe po enotnem pasto-tržaških Slovencev za : U skupne gospodarske in in 1Trne interese. Po sprejetju : wHega reda in po pozdravu 1 tasl Prisotnim delegatom - od-tv,ancem z željo, da bi delo •, dober začetek in srečen C“’ le predal besedo tov. >-lsa Racetu, ki je podal po-1 °. ki ga objavljamo na pk strani. 0 Poročilu tov. Raceta Bo- iji le član pripravljalnega h«'!4 tov. Kosmina Mirko jii; ']al Pravila Zveze, ki so Pr«- 'egati-odposlanci sproti iVw tttirali in dali k njim Predloge, od kaierih so ^nekateri zaradi pomemb-1 tudi vneseni v pravila. a°ločitvi števila odposlan-Za glavni svet za posa-. e Prijavljene organizacije, etska spomenica o atomski sili ^OSKVA, 29- — Agencija \s Javlja', da je sovjetski ^8n)i minister Molotov da-% 'Prejel namestnika ame-lu ?fL odpravnika poslov in Ut spomenico sovjet- % j, 0 uporabi atomske t»ns 1 “tirnodobske namene. SioPOjasniuje, da je ta spolom«.:.' od8ovor na ameriško Uta ■ °;. ki jo je 3. novem- &im lzr°čU državni tajnik t sovjetskemu poslaniku »shingtonu Zarubinu. pri čemer se je upoštevalo tako številčnost kot pomen vsake od prijavljenih organizacij, so bile na vrsti volitve izvrš- nega in nadzornega odbora. Odposlanci so se zedinili v tem. da bo izvršni odbor imel za sedaj 13 članov, da pa se njih število lahko poveča glede na povečano število včlanjenih organizacij v prihodnosti. Soglasno je bil nato sprejet predlog pripravljalnega odbora, po katerem so bili v izvršni svet izvoljeni naslednji predstavniki osrednjih slovenskih gospodarskih in kulturnih organizacij na Tržaškem: Jože Babič. Jože Bizjak, Stanko Bole, dr. Karel Ferlu-ga, dr. Angel Kukanja, Mirko Kosmina, Mirko Luin, Marke,3 Lah, dr. Stanko Oblak, Drago Pahor, Boris Race - Žarko, Peter Sancin in Ubald Vrabec. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: dr. Fortunat Mikuletič, dr. Andrej Budal in dr. Rudolf Perhavc. Po izvolitvi izvršnega in nadzornega odbora je bil sprejet še predlog, naj izvršni odbor najkasneje čez mesec in pol ponovno skliče glavni svet, katerega sestavljajo odposlanci včlanjenih organizacij, nato pa se je predsedujoči dr. Fortunat Mikuletič zahvalil pri- sotnim za udeležbo in pozval vse včlanjene organizacije kakor tudi izvršni odbor Slovenske gospodarsko-kulturne zveze k delu. Med diskusijo o pravilih je odposlanec Slovenskega društva od Sv. Ivana, katerega izvršni odbor je prijavil svoj pristop k Zvezi, sporočil, da njih pristop še ni končnove-Ijaven, ker morajo zanj dobiti še privoljenje glavnega odbora, zaradi česar bodo sklicali občni zbor društva. Pripravljalni odbor Zveze je izjavo vzel na znanje. generalnega Mitje Vošnjaka ob 29. novembru Včeraj zvečer je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak priredil sprejem v čast jugoslovanskega državnega praznika, dneva republike. Sprejema so se udeležili predstavniki tržaškega javnega, političnega in kulturnega življenja, predstavniki domačega in tujega tiska in nekateri predstavniki italijanskih političnih in vojaških oblasti v Trstu; navzoč je bil tudi podžupan ing. Vi-sintin. Sprejem je potekel v prijetnem in prijateljskem vzdušju. „Unit& popolare“ obsoja politiko vlade in industrijcev RIM, 29. — Danes se je v Rimu sestal enotni centraini odbor gibanja ((Unita popularen, ki so ga ustanovili po zborovanju gibanja ((Autono-mia socialista« v Firencah in po zborovanju drugih skupin v Milanu. Centralni odbor je izvolil vodstvo gibanja, ki ga sestavljajo: Bonomi, Caleffi, Caval-lera, Codignola, Cossu, Finoc-chiaro, Malvezzi, Novent«, Farri, Pacciardi, Pincherle, Sabbatucci Vittorelli in Zuc-carini. Ferruccio Parri je podat politično poročilo. Nato je odbor izdal poziv na vse sile, ki prihajajo iz odporniškega gibanja ter iz demokratičnih in socialističnih formacij, naj se združijo v enotno gibanje, ki naj bo usmerjeno k apolitični preobnovi in k socialni spremembi v laburističnem smislu«. Odbor je tudi odobril dve resoluciji: prva kritizira vladni načrt volilnega zakona in poudarja, da je namen tega zakona preprečiti uveljavitev novih pol!t’čn'h sil. Druga ve* solucija poudarja, da indu-strijci vodijo v tovarnah, zlasti v nekaterih velikih podjetjih na severu, politiko korupcije v odnosu do delavcev. Iz Turina javljajo, da je sto od 194 delavcev, ki so bili včeraj odpuščeni, danes zasedlo tovarno Viberti in zahtevajo preklic odpustitve. V Moskvi začetek konference vzhodnoevropskih dežei Ma predlog Molotova so sklenili, da se konferenca nadaljuje v sedauji sestavi - .Predlogi in zahteve zahodnega odgovora na zadnji sovjetski uoti Svečani sprejemi v Beogradu in drugod ob jugoslovanskem narodnem prazniku - Sprejema v Moskvi so se udeležili tudi Malenkov, Hruščev in Molotov, v Sofiji pa Cervenkov * V Rimu sta se sprejema udeležila Scelba in Martino - Članek moskovske «Pravde» ob 29. novembru BEOGRAD 29. — Predsednik republike maršal Tito je odpotoval nocoj ob 21.30 iz Beograda na uradni obisk v Indijo in Burmo. S predsednikom republike so odpotovali tudi člani njegovega spremstva: podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovic. državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in predsednik izvršnega sveta Srbije Jovan Veselinov, podpredsednik izvršnega sveta Hruščev, zunanji minister Molotov in drugi. Kot poroča svetovni tisk, je na sprejemu, ki ga je v Moskvi priredil jugoslovanski veleposlanik Dobrivoje Vidič, Malenkov skupno z Molotovom in Hruščevom pil na zdravje maršala Tita. V sVo-ji napitnici je Hruščev tudi nazdravil jugoslovanski Zvezi komunistov in jugoslovanskim narodom, poročila dodajajo. da je Hruščev govoril s posebnim poudarkom in da je ves čas poskušal biti čim- Hrvatske Ivan Kreačič pa se i bolj prijateljsko razpoložen MOSKVA, 29. — V Moskvi se je danes ob 15. uri po krajevnem času pod predsedstvom sovjetskega zunanjega ministra Molotova začela napovedana konferenca «o evropski varnosti«, na kateri sodelujejo samo sovjetski sateliti. Nekaj ur pred začetkom te konference so ameriška, skratka o vseh vprašanjih, o katerih bi bilo mogoče razpravljati na sestanku štirih; 4. naj se skliče konferenca štirih zunanjih ministrov, kakor hitro bi se za to pokazali ugodni pogoji in kakor hitro bodo zainteresirane države ratificirale pariške sporazume; 5. naj se skliče, kakor hitro britanska in francoska vlada | se bodo okoliščine zdele u- izročila odgovor na sovjetski predlog. V svojem odgovoru zavračajo zahodne velesile sovjetske obtožbe o napadalnosti pariških sporazumov in atlantskega pakta in predlagajo naslednje: 1. nai se uredi vprašanje oblike avstrijske državne pogodbe: 2. laj sovjetska vlada pojavi! svoje stališče glede vprašanja svobodnih volitev v Nemčiji, «ki predstavljajo prvi in nujni korak k združitvi te dežele«; 3. na, pride po diplomatski poti do izmenjave mnenj o vseh ostalih evropskih vprašanjih skupnega interesa, zlasti glede evropske varnosti, misli ta, da zahteva sedanji evropski položaj največjo pozornost od vseh evropskih držav. Sovjetska delegacija je torej mnenja, naj se konferenca, ki naj zagotovi mir in varnost v Evropi, nadaljuje tudi v sedanji sestavi. To zahtevajo ta interesi narodov udeleženih držav, kot tudi interesi miru in varnosti v Evropi. Kitajska vlada vrnila Imeriško protestno noto ^žavni tajnik Dulles zavrača možnost blokade proti Kitajski napoveduje predložitev zadeve OZN - ZDA zavrnile sorski protest zaradi nadzorovanja plovbe v tormoških vodah I^ON S0va*Kiif* ,29‘ ~ Agencija (L^ttiko a” iavlja. da ie be|hu v'ada vrnila britan-'t’hgi °dpravniku poslov v V’ 'gll ki ameriško protestno l' T f , ie ta izročil včeraj LaW,donu je predstavnik ijega mini 12Javil, da bo britan- ;!ani!ngtonski vladi po di-,V ’ P0ti' > ng*onu Pa se zlasti !?Uiaj0' kitajski kon- II acr!t,y;j.evi sPloh ni odgovo-t tar,r„ ,emu konzulu, ki g£ 5 ttaln za sestane bj področju«, {H. p ,u izročil ameriški pro-š|th, . Pominia se, ^3 so se ga sestanek «na zato Wn Američani tajno se-i ,r’ ali petkrat po že- J»'8|h Petkrat po tajali .enci in da s0 se dr* izPhstitvi ameri- <5 Ki,,3V.iariov. ki so zaprti K?’*'«!. *- ^vliahov, ter ki so kitajskih zaprti v •da tl llka°n2f' da ie voditelj re-v senatu senator lri» ■ cpI° predlagal blo-( bu So,ta)ske obale. V Lon- predlog zelo hlad- poudarjajo, da ukrep ne bi imel IsNslta dlnkov, ker gre trki 0 m 'Jme.njava med Ki-'Pii ovietsko zvezo ter VaV*iJii vzh°dnoevropskimi L''beta y Pretežni večini po b. bltj ' glede na to pa t, bosiLjjko imel zelo res-sba Iv.,Ce za ohranitev mi-Vr'tan*2 tem vzhodu. Volišču* riVlacla Pa vztraia Iti ki s •• so amerlskl le' Su, “° jih obsodili v Pe- Chjni , . ujetniki, in da Csov0,;a lzPustiti v skladu 'ljubit-1 0 premirju. Glede *ii 5 ttirni Pobude britanske St'a čJ°, v Londonu, da c,jo v a na ameriško v°. daSlkakor pa sa zdi Si Padprla Velika Brita-l> kr- !l.«i a»hi morebitni ame-Pri OZN. Stona javljajo tu- c* V*.--«. t,ode!f'ki zvezi nHto' ori Srja _ameriška vlada po. zvezi od a 'jii na soviet-avgusta v zve- ameriškega ^ ^ ................. Vf°rmoških vodali 65 Pravi, da n, 1 0c®anu leta,° nu rr- t' na področju, sovjetska nota, vršilo sovražnih ali izzivalnih dejanj proti sovjetskim trgovskim ladjam. Nota dodaja, da bodo ameriška vojaška letala Še dalje ugotavljala položaj in nadzorovala trgovske lad-je, ki plujejo v vodah okoli Formoze, zato «da ugotovijo navzočnost ladij, katerih naloga bi utegnila imeti sovraf žen značaj proti ameriškemu sedmemu ladjevju«. Končno zanikuje nota, da bi ta akcija ameriškega letalstva pomenila kršitev svobode trgovske nlovbe in mednarodnega prava. Ameriški državni tajnik Fo-ster Dulles je danes govoril v Chicagu na zborovanju ameriške kmečke mladine. V svojem govoru je izjavil, da je dolžnost ZDA izčrpati vsa mirna sredstva v podpoio svojim mednarodnim pravicam in pravicam svojih državljanov. namesto da bi se zatekle k vojnim akcijam, kakor je na primer letalska in pomorska blokada komunistične Kitajske«. Dejal je dalje, da se «mi ne bomo dali potegniti v akcije, ki bi pomenile kršitev naših mednarodnih obveznosti in ki bi ošibele zavezništvo svobodnih narodov«. »Sklenili smo na podlagi listine OZN, da bomo skušali rešiti mednarodne spore z mirnimi sredstvi, tako da ne spravimo v revarnosti mednarodnega miru«. Zatem je Dulles dodal; ((Sodimo. da je največji prispevek, ki ga lahko damo za mir, v tem, da smo pripravljeni na borbo, če je to potrebno, da razpolagamo z viri in zavezniki, ki bodo zagotovili poraz napadalca«. Govoril je nato o londonskih in pariških sporazumih in je pri tem omenil moskovsko konferenco. O tej je izjavil: «Videli bomo, če bo Sovjetska zveza izkoristila to priliko, da se ravna kakor Zahod s postavitvijo pametne meje oboroženim silam v delu Evrope, ki jo ona nazdo-ruje«. v starosti 53 let. Obolel je za rakom in je bil oktobra operiran, a pozneje se je njegovo zdravstveno stanje stalno slabšalo. godne, širša konferenca s so-1 Države, ki se bodo hotele te- delovanjem evropskih in drugih zainteresiranih držav, da bi na njej razpravljali o ostalih problemih evropske varnosti. Medtem se je v Moskvi začela konferenca, ki je bila sklicana s sovjetsko noto od 13. novembra in ki se je udeležujejo samo vzhodnoevropske države. Konferenca je v moskovski palači Serajonov-ka, v veliki dvorani, v kateri so v četverokotniku postavljene štiri dolge mize. Na čelu četverokotnika sedi sovjetska delegacija (Molotov Gro-miko in Zorin), na njeni levi češkoslovaška . romunska in poljska delegacija, na njeni desni pa so albanski, bolgarski in madžarski delegati. Na nasprotni strani četverokotnika so predstavniki Vzhodne Nemčije in opazovalec kitajske vlade. Po današnji seji je načelnik tisovnega urada sovjetskega zunanjega ministra Iljišev na tiskovni konferenci poročal sovjetskim in tujim novinarjem o poteku današnje seje. Predvsem je povzel uvodni govor sovjetskega zunanjega ministra Molotova. Molotov je najprej pozdravil prisotne delegacije in omenil okoliščine, v katerih je njegova vlada poslala evropskim državam noto 13. novembra, nato pa je nadaljeval: »Obžalujemo, da se ni vsem povabljenim deželam zdelo mogoče sodelovati v diskusiji o vprašanjih, ki tarejo vse evropske dežele. Razlage za odklonitev Enrico Fermi je bil znan zaradi svojih raziskovanj na > ?° bile različne. Nekatere dr-atomskem področju in je sode- ^ava s0 odgovorile pozitivno loval pri izdelavi prve atom-' ®. ? načela evropske varno- (sti. formulirale pa so pridržke, ske bombe. Rodil se je 29. sep- drugim deželam pa se ni zdelo tembra 1901 v Rimu in je stu- . mogoče sodelovati na konfe_ diral na univerzi v Pisi. Leta , renc}t ^er se njeni nameni pre-1938 je bil v ZDA, od koder je | veg razlikujejo od njihove se-odšel v Stockholm, da sprejme , danje politike: tu gre pred-Nobelovo nagrado za fiziko. vsem za ZDA, Veliko Britani-Tedai so italijanski listi, ki so jo in Francijo. Voditelji teh poročali o izročitvi nagrade, kritizirali znanstvenika, da ni pozdravil po fašistično švedskega kralja Gustava, ki mu je izročil nagrado. Zaradi tega se Fermi ni več vrnil v Italijo dežel so si prizadevali, da bi preprečili čim večjemu številu držav sodelovanje na konferenci. Navzoče delegacije bodo odločile, ali naj se konferenca nadaljuje ali ne, ker ne sode- in je leta 1939 dobil mesto najlujejo vse povabljene države, kolumbijski univerzi. ■ Kar se tiče sovjetske vlade, mu pridružiti, bodo to lahko storile tudi kasneje. Za Molotovom so govorih načelniki ostalih delegacij, ki so nato soglasno sklenili, naj se konferenca nadaljuje tudi v sedanji sestavi. Nato se je začela prva delovna seja, ki ji je predsedoval Molotov. Proučevali so nekatere organizacijske probleme in nato sklenili, da bo pr.ti sej;'predsedoval Molotov, drugi seji načelnik poljske delegacije, tretji načelnik vzhodnonemške delegacije. četrti pa načelnik delegacije ČSR. Nadaljnje seje bodo vsak dan od 15. do 19. ure po moskovskem času. Odgovor na sovjetsko noto od 13. novembra je danes izročilo tudi italijansko veleposlaništvo v Moskvi. Italijanska vlada odklanja sodelovanje na sedanji konferenci. V londonskih diplomatskih krogih sodijo, da kaze odgovor zahodnih velesil na obe zadnji sovjetski noti bolj elastično stališče teh držav in vsebuje tudi nekaj koncesij glede vprašanj, ki jih postavlja ZSSR v svojih zadnjih notah. Predvsem pravijo v Londonu, da so zahodne sile prej izjavljale, da se držijo načrtov, ki so jih prikazale v Berlinu glede organiziranja svobodnih volitev v Nemčiji, medtem ko zdaj zahtevajo od Moskve, naj prikaže ((konkretne predloge« o tem vprašanju. Glede Avstrije pristajajo zdaj zahodne velesile, ki so sicer takoj pripravljene podpisati državno pogodbo, na izmenjavo mnenj med štirimi veleposlaniki na Dunaju. To sicer ne pomeni preprostega pristanka na sovjetski predlog o konferenci veleposlanikov, vsebuje pa le diskusijo med štirimi in torej koncesijo sovjetski vladi, verjetno na željo in s pristankom avstrijske vlade. Končno pristajajo tri zahodne vlade prvič na zamisel «širše» konference z obravnavanjem vprašanj v zvezi s konferenco štirih, ki naj bi bila sklicana po ratifikaciji pariških sporazumov. Kar se tiče izmenjave mnenj po diplomatskih poteh ((posebno o vprašanjih evropske varnosti«. sodijo v londonskih diplomatskih krogih, da bo do te izmenjave prišlo šele. ko bo ZSSR odgovorila na današnjo zahodno noto. Seveda bo poprej treba proučiti tudi morebitne sklepe konference, ki se je zdaj sestala v Moskvi. V Bonnu je predstavnik za-liodnonemške vlade izjavil, da kancler Adenauer odobrava besedilo odgovora treh zahodnih velesil na sovjetsko noto; besedilo mu je bilo sporočeno konec prejšnjega tedna. bo spremstvu pridružil v Zagrebu. Prav tako so odpotovali tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan ter njegova osebna zdravnika prof. dr. Božidar Lavrič in prof. Radivoje Perovič. Ob prihodu v Indijo se bo predsednikovemu spremstvu pridružil tudi načelnik kabi- do veleposlanika Vidiča. Sprejema v Sofiji se je udeležil predsednik bolgarske vlade Cervenkov z ministri, z višji partijski voditelj in diplomatski predstavniki. Moskovska «Pravda» in sofijsko «Rabotničesko delo« sta objavila ob jugoslovanskem prazniku članek o herojski borbi jugoslovanskih narodov za osvoboditev. Oba lista se neta vrhovnega komandanta Lavzemata za vzpostavitev do oboroženih sil Jugoslavije ge- brih odnosov med Jugoslavijo neralni major Miloš Sumonja. BEOGRAD, 29. — Predsednik republike in njegova soproga sta priredila nocoj v Beogradu v palači Zveznega izvršnega sveta svečan sprejem ob narodnem prazniku, dnevu republike. Sprejema so se udeležiti predsednik zvezne skupščine Moša Pijade. podpredsedniki Zveznega izvršnega sveta Rankovič, Kardelj. Vukmanovič in Colakovič s člani Sveta in druge jugoslovanske osebnosti ter predstavniki diplomatskega zbora z doyenom, kanadskim veleposlanikom Jamesom MacDonal-dom na čelu, ter številni drugi kulturni in javni delavci. Svečane sprejeme ob dnevu republike so priredila tudi jugoslovanska diplomatska predstavništva v inozemstvu. Na svečanem sprejemu v Moskvi so bili prisotni tudi predsednik sovjetske vlade Malenkov, prvi sekretar KP ZSSR in ZSSR oziroma Jugoslavijo in Bolgarijo. V članku v «Pravdi» piše komentator Kraminov, da je »sovražnost zadnjih let med Jugoslavijo in ZSSR koristila samo sovražnikom miru in obeh dežel«. Kraminov pravi nato, da okrepitev prijateljstva in sodelovanja med obema deželama «prispeva tudi k okrepitvi miru v svetu in predvsem v Evropi«. Sovjetska vlada in jugoslovanska vlada, nadaljuje ((Pravda«, sta mnenja, «da morajo medsebojni odnosi med njima sloneti na enakopravnosti in na načelu medsebojnega nevmešavanja v notranje zadeve«. Obe vladi, nadaljuje Kraminov, «sta tudi mnenja, da je zaželeno sodelovanje z drugimi državami, ne glede na vsakršen ozir na njihov politični režim, da se prepreči . vojna in okrepi mir v Evropi.« Kraminov piše nato o jugoslovanskem odgovoru na sovjetski predlog o evropski konferenci in ne formulira pri tem nobene kritike, temveč poudarja, da jugoslovanska vlada «ne sodi. da bi bilo prepozno za sklicanje druge evropske konference po tej, ki se vrši zdaj«. V Rimu so se sprejema; ki ga je priredil jugoslovanski poslanik dr. Pavle Gregorič, udeležili tudi predsednik vlade Mario Scelba, podpredsednik vlade Giuseppe Saragat in zunanji minister Gaetano Martino ž drugimi člani vlade 'n parlamenta, visokimi predstavniki oboroženih sil in visokimi državnimi funkcionarji. Navzoč je bil tudi sovjetski veleposlanik z vsemi diplomatskimi predstavniki vzhodnoevropskih dežel. Svečani sprejemi ob dnevu republike so bili tudi v Atenah. v Ankari, v Adis Abebi, v New Vorku. v Londonu in številnih drugih mestih, kier so jugoslovanska diplomatska predstavništva. IZID VOLITEV NA BAVARSKEM IN V HESSENU KLJUB ZAGOTOVITVI VEČINE moralen poraz za Adenauerja Povečanje števila socialno demokratskih glasov v Hessenu - Stranka beguncev jeziček na tehtnici med vlado in opozicijo * Adenauer sklical izredno sejo vlade BONN, 29. — Pri včerajšnjih volitvah na Barvaskem in v Hessenu je Adenauerjeva stranka dobila večino na Bavarskem, dobila pa je hud moralen poraz v Hessenu. Tu so socialni demokrati sicer zgubili absolutno večino, vendar pa poudarjajo politični o-pazovalci, da pomeni volilni izid moralen poraz za Adenauerja v primerjavi s splošnimi volitvami leta 1935 in tudi zaradi važnih političnih vprašanj, ki so imela vlogo pri volilni kompanji (oborožitev Nemčije in Posarje). Na Bavarskem je izid sledeči; demokristjani 38 odst. glasov in 83 poslancev (prej 64); socialni demokrati 28,1 odst. in 61 poslancev (prej 63); bavarska stranka 13,2 odst. in 28 poslancev (prej 39); liberalno demokratska stranka 7,2 odst. in 13 poslancev: stranka beguncev 10 odst. in 19 poslancev. Ostale stranke niso dobile nobeijega poslanca. V Hessenu pa je izid sledeči: socialni demokrati 42,6 odst. in 43 poslancev; demokristjani 24.1 odst. in 25 poslancev; liberalni demokrati 20,5 odst. in 21 poslancev; stranka beguncev 7,7 odst. in 7 poslancev; kominformisti 3,4 odst.; nemška 1.2 odst.; nemška zveza 0,5 odst. Socialni demokrati so v pri-mlrjavi z letom 1950 izboljšali svoj položaj za 200.000 glasov, demokristjani pa so zgubili 240.000 glasov. Liberalci so pridobili 11.000 glasov, begunska stranka pa 29.000. Obe stranki sta v bonnski vladni koaliciji, tako da je ta v Hessenu zgubila skupno 200.000 glasov v korist opoziciji. Po mnenju opazovalcev je treba to pripisati nasprotovanju politiki oborožitve. Kljub izboljšanju svojega položaja pa so socialni demokrati zgubili absolutno večino v deželni zbornici, ker je njihov odstotek glasov padel od 44,4 na 42,6. To pa je treba pripisati večjemu odstotku volivcev. Jeziček na tehtnici bo stranka beguncev, ki razpolaga s 2 poslanci; predvideva se; da bo, kakor v Bonnu, stopila v vladno koalicijo. Predstavniki liberalnih demokratov ki sestavljajo vladno koalicijo, poudarjajo, da pomeni izid glasovanja opozorilo Adenauerju, da ne sme vztrajati pri svoji «težnji nadvladovanja nad ostalimi strankami koalicije«. Ollenhauer je izjavil, da je izid volitev pokazal stalen porast socialno- KAJ SE DOGAJA V VIDALIJEVI STRANKI? W. Churchill 80-letnik LONDON, 29, — Britanski ministrski predsednik Win-ston Churchill bo jutri slavil svoj 80. rojstni dan. Danes je Churchill predsedoval zadnji seji vlade pred jutri|njo ceremonijo ob otvoritvi novega zasedanja parlamenta, ko bo kraljica imela k.onski govor. Opoldne bo Churchill sprejel v palači Westminster vse člane parlamenta in 2 000 povabljencev, ki mu bodo čestitali in izročili darila, Med drugim mu bodo izročili tu- a Fizik E. Fermi umrl CHICAGO. 29. — Znani italijanski fizik in znanstvenik Enrico Fermi je včeraj umrl Knj se dogaja v Vidalijevi stranki? To je vprašanje, ki si ga zastavljamo in ki si ga z nami vred postavljajo mnogi tržaški komunisti, socialisti, fašisti in demokrati. Ce naj sodimo po raznih zborovanjih, ki jih sklicujejo, na primer po zborovanju mladih komunistova ali po kongresu sindikatov, vidimo poročila in govore, ki bi jih po mnogih straneh vsak tržaški komunist, socialist ali anti-faškist lahko podpisal in o-dobril. Tudi sam Viduli in še kak voditelj iz njegovega kroga so prisiljeni reči kaj popolnoma pravilnega, nakazovati pravilne borbene cilje za delavce in za tržaške demokratične sile. Zdi se nam, kot da sta bita Vidali in njegov krog presenečena spričo nezadržnega razvoja med članstvom, ki ju sili k taktiziranju, k zavračanju nekaterih postavk, ki sta jih zagovarjala nekoč m ki jih je zdaj treba pozabiti. Ju utegne ta novi tok prečistiti Sta zdaj nenadoma pripravljena naučiti se kaj in se popravitiZ Rekli bi, da ne. Vidali in njegov krog sta res deloma spremenila svojo govorico in celo pustila da se uveljavijo zelo pozitivna in konstruktivna stališča v partijskem ali sindikalnem aktivu, toda nista vrgla puške v koruzo. Z novo previdnostjo in preudarnostjo poskušata vcepiti dosledno proletarskemu, komunističnemu, socialističnemu deblu, političnemu mišljenju delavcev, ki sledijo partiji in sindikatom, nove cepike, zastrupljene z nacionalizmom, protiso-cializmom in celo s provokacijo. To uganjata dokaj previdno, vendar je stvar dovolj vidna, kajti resolucijam, o katerih vesta, da jih bodo delavci lahko samo pozdravili, dodajata vedno zastrupljeno besedico ali formulacijo. Premišljujte malo o resolucijah, ki govore na primer o borbi za enotnost sindikalnih sil, za enotnost delavcev, za enotnost antifašistov in demokratovi Na dnu boste vedno našli kakšno izmed teh formulacij ali besedic, ki zanikujejo osnovno zamisel osnovno težnjo. Razmišljajte o oni resoluciji, ki slovesno proglaša, da se je zdaj treba boriti za po-miritev med Italijo in Jugoslavijo, med Italijani in Slovenci, za ustvarjanje pogojev za demokratično življenje v Trstu, proti šovinizmu in fašizmu. Na dnu bo ste našli postavke, ki so v popolnem navzkrižju s tem programom. Tako na primer pozivajo, naj se na eni strani združijo VSI Slovenci za uveljavljanje statuta, na drugi strani pa VSI Italijani. Pazite; ne, naj se združijo vsi slovenski in italijanski delavci, antifašisti in demokrati, temveč vsi Italijani na eni strani in vsi Slovenci na drugi strani. In še bolj konkretno vsi Italijani v coni B in vsi Slovenci v coni A. Namen te formulacije je očitn'- začete« borbe med Italijani in Slovenci glede statuta, po možnosti tako, da vse drugo izgine, da se vsa druga politična, socialna in gospodarska borba tržaških delavcev in demokratov skrije pod plaščem borbe za uvedbo ali ne uvedbo statuta. Vse to sevedb ni odkrito povedano v partijskih resolucijah, ki nedvomno vsebujejo tudi mnoge konstruktivne postavke. Toda to zamisel najdemo posejano malo tukaj, malo tam kot izraz prave in resnične težnje Vi-dalija, ki jo je med drugim očitno izrazila tudi njegova izjava, ki jo je zabeležil In-dro M o n tar e 11 i o milanskem «11 Corriere delta Sera«. Kaj naj rečemo o enem izmed teh biserov, o enem izmed teh zastrupljenih drevesc, recimo o zahtevi, naj se zakonodaja o strankah, ki velja v Trstu, raztegne tudi na cono, ki je pripadla Jugoslaviji? Z drugimi besedami, Vidali in nekateri iz njego- vega kroga so z do, ’.j veliko predrznostjo povedali, da statuta ne bo mogoče uveljaviti, če tudi v Koprščini ne bodo dovoljene tržaške stranke, torej Vidalijeva stranka, i.emokrščanska stranka, MSI itd. Gre čisto očitno za argument onih, ki iščejo v Trstu izgovorov, da jim ne bi bilo treba izvajati statuta. Vse drugo kot dosledna borba za statuti Predstavljate si, da bi iz Kopra odgovorili, da tam ni mogoče izvajati statuta, če v Trstu in v okolici ne bo uveljavljena nacionalizacija tovarn, podjetij, bank, če ne bodo uvedeni delavski u-pravni sveti v proizvodnih organizmih in če v občini ne bo sveta delavcev, delegatov delovnih kolektivov. Kakšen bi bil rezultat teh dveh nasprotujočih si zahtev? Negacija londonskih sporazumov in statuta z vsemi posledicami, ki si jih lahko zamislimo. Zdi se, da je prav to tisto, kar bi hoteli Vidali in njegovi najbližji, skupno s tistimi, ki so poslali one. ki so 4. novembra na Trgu Limfa žvižgali Scel bi. Naj o-menimo še, da proglaša Vidali te zahteve za »demokratične«, medtem ko seveda ne zahteva, naj se raztegnejo na Trst socialistične pridobitve delavcev koprskega področja kajti to bi bilo «protidemokratično«ker bi dokončno otopilo kremplje gospodom kapitalistom in njihovim hlapcem in hlapčičem v mnogih tržaških strankah. demokratske stranke, ki je v primerjavi z letom 1953 dosegla največjo zmago. Poudaril je tudi, da je izid volitev jasna obsodba vladne politike. Adenauer pa je samo izjavil, da je njegova stranka popolnoma zadovoljna z volilnim izidom. Močan napad na nemško stranko, ki je sicer v vladni koaliciji, vsebuje članek podkanclerja Bluecherja v listu »Montagsecho«. V članku obsoja kancler povratek k nacizmu, ki ga izvaja ta stranka. Predsednik stranke beguncev je izjavil, da bo njegova stranka pri pogajanjih za sestavo vlade v Hessenu zavzela svoje stališče na podlagi možnosti, ki se ji bodo nudile, da lahko drži obljube, ki jih je dala svojih volivcem na socialnem področju«. Adenauer je danes sklical izredno sejo vlade, da prouči nastali položaj, ker je izid volitev pokazal, da ogromno število volivcev nasprotuje njegovi politiki. Zlasti je značilno, da so socialni demokrati dobili veliko večino v Hessenu na podlagi močne propagande proti sporazumu o Posarju. Pella novi predsednik evropske skupnosti za premog in jeklo STFASSBOURG. 29. — Italijanski delegat Giuseppe Pella je bil danes soglasno izvoljen za novega predsednika skupščine evropske premogovne in jeklarske skupnosti. Kakor je znano, je dosedanji predsednik Monnet sporočil, da bo spomladi odstopil. s pHBH » .4'j sfc k ; . HMl di knjigo s podpisi vseh članov parlamenta razen desetih, ki so podpis odklonili, potem ko je Churchill razkril vsebino znane brzojavke maršalu Montgomeryju. V teku dneva bodo sledili še drugi sprejemi, zvečer pa bo Churchilla sprejela kraljica v Buckingamski palači. Bao Dai odstavil generala Hinha PARIZ, 29. — Vietnamski cesar Bao Dai je danes podpisal ukaz, s katerim razrešuje generala Van Hinha njegovih funkcij načelnika glavnega štaba vietnamske vojske. Poročilo, ki je bilo objavljeno, pravi med drugim, da je cesar pozval generala v Pariz v upanju, da bo ta razumel, da «so zlasti poglavarji oboroženih sil dolžni poslušnost vladi, zato da se prepreči razvoj skupin in sekt prav v času, ko je enotnost najbolj potrebna. Ker je general Hinh podal obsojanja vredne izjave, je bilo njegovo veličanstvo prisiljeno odstaviti ga«. Arabska liga začela zasedanje KAIRO, 29. — Predstavniki osvobodilnega gibanja v Tuniziji, Alžiru, Maroku in Vietnamu so nocoj sporočili, da so ustanovili koordinacijski odbor, da vskladijo «skupno borbo za neodvisnost od Francije«. To so sporočili ob otvoritvi zasedanja Arabske lige v Kairu. Poročilo so podpisali voditelji maroške stranke «Istiklal», El Fassi, alžirski predstavnik Mohamed Kider, član tunizijske stranke «Neo-destur«, Ibrahim Tobal in predstavnik vietnamskega republikanskega gibanja Fan Kvang Dan, Dan, ki je prišel v Kairo pretekli teden, nasprotuje tako Bao Daju kakor tudi Ho-šiminhovemu gibanju. Izjavlja, da podpira gibanje, ki hoče »demokratično republikansko stranko neodvisno od Francije m od komunistov«. Svet Arabske lige je imel danes svojo prvo sejo in takoj nato je začel svoje seje tudi politični odbor pod predsedstvom egiptovskega zunanjega ministra. Iz Batne v Alžiru javljajo, da so uporniki v gorovju Aures napadli iz zasede skupino francoskih padalcev. Pri spopadu je bil ubit en Francoz, deset pa jih je bilo ranjenih. Med uporniki je bilo 23 mrtvih. V Tunizu pa je francoski generalni rezident danes sprejel 22 delegatov tunizijske vlade ir. 22 francoskih častnikov, ki bodo stopili v stik s felahi in se z njimi pogajali za prenehanje sovražnosti. WASHINGTON, V ■ — Francoska vlada je poslala ameriški komisiji za atomsko silo zahtevo francoske komisije za atomsko silo za primerno odškodnino francoskim znanstvenikom Joliotu-Curie, Hal* banu in Kowarskemu za iznajdb-, ki so jih uporabili v ZDA, »rOMISUKI PMEVI Na današnji dan sa je leta 1835 rodil Mark Tvvain, ameriški pisatelj. "“■Danes, TOREK 30. novembra Andrej, Hrabroslav Sonce vzide ob 7.23 in ?? 16.24. Dolžina dneva 9.01 luto vzide ob 11.01 in zatone ob 20.0* Jutri, SREDA 1. decembra Natalija, Božena ZA POTOVANJE SKOZI OBMEJNE BLOKE V JUGOSLAVIJO Hude gospodarske posledice zaradi nagle uvedbe potnih listov Slovensko gospodarsko združenje je zahtevalo odložitev ukaza vsaj za 1 mesec Ukaz vladnega komisarja o uvedbi potnih listov za prehod skozi sežanski blok in uveljavitev posebnega dovoljenja za prehod pri Škofijah je vzbudil resno zaskrbljenost v zelo širokih krogih tržaških trgovcev in med prebivalstvom, ki je bilo tesno povezano s kraji preko meje. Ukaz namreč stopa v veljavo komaj tri dni po objavi in si seveda vsi prizadeti v tem kratkem času ne bodo mogli oskrbeti potrebnih potnih listov, za katere je treba cela vrsta dokumentov in precej časa. Poleg tega na kvesturi včeraj dopoldne še niso vedeli za točne predpise za izdajanje začasne propust-nice za prehod meje pri Škofijah in so odgovorni uradniki izjavili, da bodo odgovorni organi šele izdali potrebna navodila. Ukaz vladnega komisarja bo torej v praksi prekinil vsak promet med Trstom in Jugoslavijo za najmanj tri do štiri tedne in vsaj prve dni zelo otežkočil promet med Trstom in koprskim ter bujskim okrajem. Ta praktična prekinitev prometa pa prinaša po izjavah zainteresiranih trgovcev zelo hude posledice. S tem bo otežkočen, in v mnogih primerih celo onemogočen dovoz najnujnejših predmetov, katere so do sedaj normalno uvažali za potrebe Trsta iz Jugoslavije. Ustavil se bo dovoz rib, mesa, sadja, kuriva itd. Resno bodo prizadeti vsi tržaški uvozniki in izvozniki, ker za omenjeno razdobje ne bodo mogli skleniti novih niti izvršiti že sklenjenih kupčij. prizadeti bodo končno zelo široki sloji prebivalstva, saj ne bodo mogli dalj časa potovati v Jugoslavijo in si bodo celo do božiča izredno težko oskrbeli potrebne dokumente. Nihče namreč ni pričakoval tega ukaza in najmanj tako nenadnega načina prekinitve prometa. Prav obratno, vsi so pričakovali, da bodo na osnovi določil sporazuma na konferenci komisije, ki bo 3. decembra v Vidmu, predstavniki Jugoslavije in Italije olajšali obstoječe predpise. Tudi zaradi tega se zdi novi ukrep vladnega komisarja prenagljen, saj bi bilo bolje počakati na sklepe omenjene komisije. Izvedeli smo, da so včeraj predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja obvestili odgovorne kroge o vseh negativnih posledicah nepričakovanega novega sistema mejnega prehoda in da so uradno zahtevali, da se izvajanje ukaza odloži najmanj za en mesec in da se pri izdajanju potnih listov upoštevajo izjave podjetij. Zahteva Slovenskega gospodarskega združenja prav gotovo izraža želje in interese širokega kroga tržaških gospodarstvenikov in tržaškega prebivalstva na sploh in upamo, da bo zato naletela pri odgovornih krogih na razumevanje. 31 milijonov za center za borbo proti rakastim tvorbam Prefektura — upravna služba (Urad pokrajinskega zdravnika) sporoča, da je visoki komisariat za higieno in javno zdravstvo, ki mu je bilo predlagano, da bi bilo potrebno opremiti Center za borbo proti rakastim tvorbam, ki ga grade, z modernimi laboratorijskimi aparati in s popolnimi radiološkimi napravami za diagnostiko in te-rapevtiko, v celoti sprejel predlog in podelil podporo v znesku 3l milijonov 140 tisoč lir. Isti visoki komisariat je sprejel tudi podoben predlog za opremo ustanavljajočega se Kardiološkega centra, ki naj bi dopolnil že dosedanjo občinsko zdravstveno službo s posebnim ozirom na profi-lakso srčnih bolezni med šolsko mladino, ter mu podelil podporo v znesku 1 milijona 600 tisoč lir. Osvobodilna fronta Sestanek OF za Nabrežino. V četrtek 2. decembra ob 20. uri bo v dvorani »Igo Gruden® sestanek članov kn somišljenikov OF za Nabrežino. Na dnevnem redu bodo aktualna vprašanja. hi 500 Jadranski koledar in 4 druge knjige, med katerimi Ne odlašajte! Izkoristite še danes to izredno priložnost! V NEDELJO ZJU1RAJ V KINU MAHALI ELO" Protestno zborovanje trgovcev proti ukinitvi trgovskih licenc Obstaja nevarnost, da se z ukinitvijo licenc vrinejo v trgovino goljufi - ]/ Trstu 1 obrat na 30 prebivalcev V nedeljo dopoldne je bilo v kino dvorani «Grattacielo» zborovanje tržaških trgovcev. Zborovanje je bilo sklicano v znak protesta proti zakonskemu načrtu rimske vlade o u-kinitvi izdajanja trgovskih licenc, Po načrtu vlade, naj bi v Italiji ponovno vzpostavili zakon izpred 1926. leta, ko je lahko vsakdo odprl trgovinski obrat, če je to prijavil varnostnim organom. 1926 pa je izšel nov zakon, ki je določil nadzorstvo nad izdajanjem trgovskih licenc. Na zborovanju je govoril podpredsednik Italijanske generalne trgovske zveze Vin-cenzo Aliotta. Obrazložil je stališče Zveze do novega zakonskega načrta in dejal, da trgovci ne zahtevajo ne zaščite in ne monopola. Zahtevajo pa, da ostanejo dosedanji predpisi še vedno v veljavi, da se z njimi nadzoruje izdajanje trgovskih licenc. Dejal je, da je danes mnogo ljudi, ALEKSANDER ŽERJAL IZ DOMJA PRED POROTNIM SODIŠČEM Žerjal zato L ni Hran mora bi notil zastave ti oproščen Nasprotujoče si izjave policijskih agentov - Zakaj ni bila Izjava Mahničeve priložena ostalim aktom P 20-letni Aleksander Žerjal iz Dom j a/ ki ga obtožujejo sramotenja italijanske zastave, se je moral včeraj kljub vsem zahtevam, da ga izpustijo na svobodo, zagovarjati pred porotnim sodiščem. Mladeniča so pripeljali v sodno dvorano vklenjenega kot kriminalca. Spremljalo ga je pet agentov javne varnosti, narednik Civilne policije in brigadir. Na vprašanje predsednika dr. Palerma, če je razumel obtožnico, je Žerjal brez obotavljanja odgovoril: »Sem.« Nato je obrazložil dogodek zaradi katerega so ga aretirali. Dejal je, da je bil italijanski trak pripet na brinov venec, na kterem je bila slovenska trobojnica. Dejal je, da je na slovenskem tra- VČBRAJPONOČI HUDA NESREČA NA OPČINAH Motorist trčil v zid in si razbil lobanjo Njegovo stanje je resno in se zdravniki o njem niso izjasnili • Lažje poškodbe njegovega sopotnika, ki je nekaj metrov pred trčenjem odskočil z motorja Včeraj ponoči okoli 2- ure se je na Opčinah zgodila huda prometna nesreča. Od postaje openskega tramvaja se je s svojim motorjem vozil 25-letni mesar Angel Sosič iz Alpinske ulice 33, za katerim je sedel še agent CP Fran-cesco Lugnani. Ko je motorist hotel zaviti iz Narodne ulice na proseško cesto, je zgubil oblast nad vozilom in se s polno brzino zaletel v kamnit okvir neke trgovine s sadjem in zelenjavo. Medtem ko je policist, ki je opazil, da Sosič ne bo speljal ovinka, skočil nekaj metrov prej z motorja, je nesrečnega motorista vrglo z glavo naprej, tako da si je ob robu kamnitega okvirja razbil lobanjo in nato nezavesten obležal na tleh v mlaki krvi. Policist, ki si je pri padcu le nekoliko poškodoval levo nogo, je nekaj trenutkov zatem ustavil nekega vespista in mu naročil, naj telefonira po policijo in Rdeči križ. Na mesto nesreče so res že po nekaj minutah prišli karabinjerji, medtem ko je bilo na avto RK treba čakati 25 minut, kar je zaradi nujnosti primera vzbudilo splošno nezadovoljnost pasantov, ki io nesrečnežu hoteli pomagati, a niso vedeli kako. Končno so Sosiča naložili na rešilni avto in ga odpeljali v bolnico kjer so ga sprejeli na prvi kirukški oddelek. Njegovo stanje je zelo resno in se zdravniki o njem niso izjasnili. Motor, ki se je pri trčenju poškodoval, so odpeljali v policijsko garažo. Vedel je za skivallšče ukradenega kolesa Med re-oim obhodom po gostilnah so agenti miljskega komisariata predvčerajšnjim zvečer izvedeli, da je nekdo ukradel 3B-letnemu Celestinu Corettiju s Šalite Zugnano kolo, ki ga je lastnik položil ob zid pred gostilno »Bonaz-za» na Stari istrski cesti. Ker so agenti malo prej opazili v okolici gostilne njim že znanega 35-letnega Carla Luc-chesija iz Stare istrske ceste in so bili gotovi, da mladenič ve kaj o zadevi, so ga poiskali in ga aretirali. Luc- chesi, ki je bil močno vinjen, je tatvino zanikal, vendar je agentom izdal mesto, kjer je bilo kolo skrito, kar je pripomoglo, da so policijsti našli kolo in ga izročili lastni- ku. Vozilo je bilo namreč v jami nedaleč od gostilne. Luchesija so seveda zadržali v zaporih in ga bodo prijavili državnemu pravdništvu pod obtožbo pijanosti in tudi tatvine. Nezgoda delavca v tovarni čevljev S progngozo okrevanja v 15 ali 20 dneh so včeraj zgodaj popoldne sprejeli na II. kirurškem oddelku 20-letnega Klavdija Marsiča iz Lonjerske ceste, ki se je med delom pri rezalnem stroju v tovarni čevljev «Lucky Shoes« v pristaniškem predelu pošteno porezal na dlaneh rok z verjetno mišično poškodbo. De odpovedo zavore... Med vožnjo s kolesom po cesti, ki pelje v Sesljan se je 28-letna Ernesta Pieri por. Germani iz Sesljana včeraj o-koli 14. ure zaletela v zid ob cesti in se zvrnila na tla. Zensko so morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, Germanijeva, ki bo okrevala v 15 dneh, je izjavila, da se ji je pripetila nezgoda, ker se je prepozno zavedla okvare na zavorah. Trčenja na traku Proti večeru je 25-letni Ser-gio Ragno iz Ul. delTUniver-sitš med vožnjo z avtom po Ul. Gatteri iz neznanih razlogov trčil v avto Marije Ca-racoia, ki tedaj k sreči ni bila v vozilu. Zaradi sunka se je slednje vozilo premaknilo naprej in trčilo v drug avto »Fiat 500», ki je bil istotako ob pločniku brez šoferja. Vsa tri vozila so utrpela precejšnjo škodo in ker se je Ragno pri nezgodi ranil na glavi, se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga po prvi zdravniški pomoči tudi odslovili. Na vsak način pa se bo moral sam zdraviti 5 ali 6 dni. Z vespe je padel Predvčerjašnjim nekaj minut po polnoči se je zatekel v bolnišnico 22-letni Arman-do Korošec iz Krogelj, katerega so zaradi rane nad levim očesom in omtičnega stanja pridržali s prognozo okrevanja v 7 ali 10 dneh na opazovalnem oddelku. Mladenič je pojasnil, da se je ranil pri padcu z vespe v višini bivše mitnice v Ul. Flavia. ku bil napis »Vaščani padlim« in da je bil italijanski trak ožji od slovenskega in brez napisa. Žerjal je dejal, da ne ve kdo je položil venec in da je snel trak zato, ker je bil mnenja, da je bilo napačno položiti trak z italijanskimi barvami na spomenik padlim Slovencem. Zato je smatral trak tudi kot žalitev, posebno še, kot je izjavil med zasliševanjem na policiji in pred tožilcem ker je v spomeniku vklesano ime njegovega očeta. «Nikakor pa nisem s tem dejanjem hotel sramotiti italijanske zastave,« je poudaril Žerjal med preiskavo tožilcu. Da Žerjal res ni imel tega namena je do-( kaz tudi v dejstvu, da se ni dotaknil trakov z italijanskimi barvami, s katerimi sta bila ovita šopka cvetlic ob vznožju spomenika, kakor tudi v tožilčevem mnenju, da je Žerjal smatral skrivaj pritaknjeni italijanski trak za provokacijo. Na vprašanje odvetnika o-brambe dr. Kukanje, je Žerjal potrdil, da je venec spletla njegova mati in da je nabral veje. Slovenski trak pa je po njegome mnenju pripela na venec oseba, ki ga je položila na spomenik. V nadaljnjem zasliševanju je hotel predsednik zvedeti, če je Žerjal «čeprav nehote« strgal italijanski trak. Žerjal je pojasnil, da je trak snel počasi in pazljivo ter dodal, da traku ob 8.30 ko je šel mimo, še ni bilo na vencu, da pa ga je opazil okrog 10.30, ko se je vračal. O tem je obvestil tudi mater. Ko je hotel predsednik zvedeti, če ga je mati ali kdo drugi naščuval, da bi trak snel, je mladi Žerjal odločno odgovoril; «Ne, nihče«. Na vrsto so prišle obremenilne priče, in sicer dr. San-giorgio iz Caserte, ki poveljuje policijskemu komisariatu v Miljah. Ta pa o zadevi ne ve ničesar, ker je preiskavo vodil inšpektor CP Ro-selli s sodelovanjem narednika Brambille in agenta Zage. Narednik Brambilla je trdil, da je bil venec, s katerega je Žerjal snel italijanski trak, že dan prej na spomeniku, kar pa je Žerjal odločno zanikal, saj so venec še dan prej pletli na njegovem domu. Tu je nar. izjavil, da imajo za njegovo trditev izjave neke Mahnič Vide por. Valenti, toda v nasprotju s kazenskim postopkom ta izjava ni priložena ostalim aktom, ker jo je inšp. Roselli šele na sodišču potegnil iz žepa in izročil sodišču. V njem je izjava Mahničeve, da je dan prej opazila na spomeniku trobojnico. Kakšno? Slovensko ali italijansko? O tem bomo zvedeli, ko bo prišla Mahničeva pričat. Zanimivo je tudi, da je v vseh aktih govora o lovorovem vencu, medtem ko Žerjal trdi, da je bil njihov venec spleten iz brina. Iz česa so bili venci spleteni, ne vedo niti inšpektor niti ostala agenta in narednik, češ da se »na take reči ne spoznajo«. Na vprašanje odv. Kukanje, kako ve, da je bil venec že 31. oktobra na spomeniku, in če je to osebno ugotovil, je inšp. Roselli odgovoril negativno, povedal pa je, da je tožilec zahteval novo preiskavo, da se ugotovi, kdo je položil venec in da je zaradi tega poveljstvo poslalo v Dom-jo agente z nalogo, da »prisluškujejo«. Na ta način so izvedeli, da Mahničeva nekaj ve o tem. Inšpektorju sta sledila agenta, Cumar in pizai-ga. ki sta bili edini priči »sramotenja zastave«. Toda njune izjave so si močno nasprotovale, Cumar je pojasnil, v nasprotju z izjavo tožilcu, da sta bila ob spomeniku 1. novembra že ob 7.30 zjutraj. Agent Pizziga pa je izjavil, da je v Domjo prišel kanja hotel ugotoviti, zakaj taka razlika v uri nastopa službe, ga je predsednik prekinil, češ da ne »sodijo uram«. Odv. dr. Kukanja je takoj dodal, da gre v tem primeru za hujši prekršek. Cumar je tudi izjavil, da je bil venec spleten iz lovorja, kar je Žerjal takoj zanikal trdeč, da je vejice brinja pobiral z rokavicami, ker so ga zbadale. Agent Pizziga pa je izjavil, da ni bil trak z italijanskimi barvami pripet na venec s slovensko trobojnico kakor trdi obtožnica in tudi Žerjal, pač pa na drugem, ki je imel rdeče trakove. Ko ga je predsednik opozoril, da govori drugače kot njegov kolega, je agent Pizziga dostavil, da so njegove izjave točne in potrd(l, da sta bila na straži ne ob 7.30 pač pa od 8.30 ter da govori Cumar drugače verjetno iz »paničnega strahu«. Pripomnil je še, da je Žerjal, ki je na njuno zahtevo ponovno pripel trak na venec, tedaj izjavil da ga je snel, ker ga je smatral za provokacijo. Predsednik je nato razpravo prekinil in jo odložil na danes zjutraj, ko bodo zaslišali Mahničevo in priče o-brambe. K razpravi nekaj potrebnih pripomb. Prva med vsemi je dejstvo, da je predsednik večkrat vprašal komj 20-letnega Žerjala, zakaj ni na policiji izpovedal, da so venec spletli doma. Odgovor, da ga ni o tem nihče vprašal, predsedniku ni ugajal, toda zavedati se je treba, da je Žerjal še zelo mlad in da ni nikoli imel opravka s policijo ter da je prav zaradi tega odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih postavljali. Na drugi strani pa so bili ravno policijski agenti tisti, ki so kljub dolgemu izvrševanju svoje služoe, zapadli v protislovja. Grajati zato mladeniča in molčati proti inšpektorju, ki ni mogel ugotoviti, kdo je venec položil na spomenik, kar ve vsa vas, je milo povedano vsaj pristransko. Žerjal nikakor ni hotel sramotiti italijanske zastave. Ce bi to hotel, bi jo vrgel ob tla, ne pa spravil v žep in jo nato na zahtevo agentov ponovno pripel na venec. Ce bi hotel sramotiti zastavo, bi prav gotovo skušal odstraniti tudi ostale italijanske trobojnice, ki so bile na šopkih ob vznožju spomenika. Obtožnica se je torej zamajala. So mar hranili izjavo Mahničeve kot zadnjo karto? Ce je tako, bo tudi ta propadla- Za nas je namreč 'vse jasno. Žerjal ni sramotil in ni hotel sramotiti zastave. In to drži kajti če bi kdo javno položil venec z italijanskimi trakovi, bi mu nihče ne storil ničesar žalega in nihče ne bi snel trakov. Žerjal je to sam dokazal, ko se ni dotaknil trakov na šopkih. Izjava inšp. Rosellija, «da si doslej iz strahu nihče ni upal položiti venca z italijansko trobojnico na spomenik«, pa ji privlečena za lase, saj so naši ljudje, čeprav Slovenci, polagali na spomenike poleg slovenskih tudi italijanske trakove. Torej iz vsega dosedanje- ga poteka razprave se vidi, da ne gre za nikako žalitev, tato more biti mladi Žerjal, sin od nacifašistov usmrče- nega očeta, oproščen! Komisija za nadzorstvo nad tržaškim radiom Vladni generalni komisar dr. Palamara je z nedavnim odlokom ustanovil komisijo za nadzor nad ustanovo Ente Radio Trieste, predvideno z odlokom št. 30. Za predsednika komisije je bil imenovan prof. Renato Lefevre, za člana pa odv-Giovanni Tanasco in dr. Um-berto Chiriaco. ki nimajo nobenega čuta za odgovornost in so polni denarja. Ti ljudje bodo, če bodo odpravili izdajanje licenc, imeli možnost, da odprejo trgovine v krajih kjer je že dovolj trgovin, da z začasnim investiranjem večjih kapita-lov uničijo sosednega trgovca in si naknadno zagotovijo monopol. Hkarti pa bi se vrinili v trgovino najrazličnejši goljufi, ki bi samo povzročali nered, nove zapore in stečaje. po mnenju govornika, liberalizacija trgovine ne sme pomeniti zakon džungle, ampak se mora Izvajati na način, ki bo koristil tako državi ko* potrošnikom. V. Italiji je danes nad 700.000 trgovinskih obratov. Nekateri trdijo, je dejal govornik, da če je več trgovin, je tudi večja konkurenca, kar koristi samo potrošnikom. Vemo pa, da so se v Italiji od 1938 leta do danes trgovinski obrati podvojili. Kljub temu pa se cene niso nič znižale. Poudaril je, da je nad 8(1 odstotkov trgovcev neodvisnih delavcev, ki so ves dan zaposleni. Hkrati pa je sporočil zborovalcem, da je prejel iz Rima brzojavko, v kateri mu sporočajo, da je vlada trenutno umaknila svoj načrt. Nekateri tržaški trgovci so predlagali še večje nadzorstvo nad izdajanjem trgovinskih licenc in to predvsem v Trstu, kjer je 1 obrat na 30 prebivalcev. Predlagali so tudi, da bi morale imeti osebe, ki prosijo za obrtno dovoljenje, zadostno strokovno znanje in sicer najmanj šest let službe v trgovini. Gornje vprašanje je zelo važno in ga bomo v prihodnjih dneh bolj temeljito o-bravnavali, ker zanima širok' krog predvsem trgovcev na drobno. Darovi in prispevki PRISPEVKI V »TEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA« Ana Božič 200, Ivanika Ženko 100 Viktorija Furlan 100, Ana Cižek 500, Alojzija Ginori 200, Vrbec 200, Ivan Siama 200, Franc Slama 100, Alojz Mezgec 100, Albert Svab 200, Alojz Gustinčič 100, Radovan Benčič 300, Ivan Rustja 200,, Olga Fabjan 300, Rozalija Leban 200, Oskar Milič 200, Silvester Kosmlna 200, Ivanka Mokole 200, Marija Kralj 100, Manja Milič 500, Romana Pršča-r.c 100, Marija Repič 100, Ivanka Sancin 500, Furlan 50, Leandro Godina 300, Bavdaš 500, Albina Baučer 500, Ada Slavec 50, Marija Tonelli 100, Giustina Pangerc 200, Mira Fonda 500, Slava Sancin 500, Marčela in Vida 500, Dorina 45, Marija Žerjal 100, Marija Klun 100, Ncdo-h 250, Amalija V er k 200, Marija Verk 100, Morgan 100, Milka Stinich 200, Pavla Ažman 100, Gropajc 100, Antonija Kuret 100, Izidor Bordon 400, Zala Komar 100, Josipina Žerjal 100, Genovefa Komar 100, Marija Hrvatič 100, Mihaela Komar 100, Boris Žafran 500, Marčeta Valoveč 200, Karel Kjudcr 100, Angela Rojc 150, Urša Hrvatič 50, Jožko- Čibej 500, F. Kuret 50, Manja Vatta 1000, Kuštrin 300. Bole 100, Evgen Sajn 400, Žerjal 200. Aleksander Jerič 200, Zora Cok 5000, Hrovatin 300, druž. Sosič 1000, Orožen 500, Marija Kocjančič 100, N. N. 200, Cuk 100, Kocjan 50, N.N. 50, N.N. 150, Vuga 100, NN.. 100, Ugrin 300, Lavriha 200, Stranj 500, Stranj 150 Vodopivec 200, Karel Slavec ■■•OO’ Foraus 150, Svab 500, Stanko 'Kosmina 500, dr. Karel Fer-luga 2000, Mira Kojanec «00 Josip Logar 3000, arh. A. Radovič 500, Marica Novak 500, Marija Pertot, 141 300, Draga Per-tot 148 200, Ivanka Mihelič 200, Gizela Lakovič 200, Leopolda Pertot 300, Zofka Milič 500, Ivanka Svetlič 300. Ana Caha-rija 1000, Ivanka Sirca 300 Berta Petelin 150, Vilma Plahuta 300, Magda Pertot, 72 100. Zdenka Gruden 500, Jože Fuks 1000, PROSVETNI DRUŠTVI V. SMUC - P. TOMAŽIČ vabimo Vas na koncert Komorneqa zbora iz Celja ki bo v AVDITORIJU v četrtek, 2. dec. 1954 ob 20.30 uri Vstopnice bodo v prodaji od danes dalje v Ul. Roma št. 15/11 - tel. 31-119 dnevno od 17. -19. ure. gledališče v križu Danes 30. novembra 1954 ob 20.30 uri koncert Komornega zbora iz Celja Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred pričetkom koncerta. Prosvetno društvo Križ tfti q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 30. novembra 1954 v sredo 1. decembra 1954 gostovanje v MARIBORU s Kreftovo komedijo M V petek 3. decembra in v nedeljo 5. decembra 1954 gostovanje v KRIŽU s Tiemayerjevo dramo .Mladost pred sodiščem' Zadnja pot Vilme Milič Tragično preminulo Vilmi-co so v nedeljo popoldne pokopali. Okoli hiše žalosti v Briiiikih, kjer je Vilma ležala na mrtvaškem odru, se je zbrala vsa vas, njene sošolke, vsi otroci openske šole skupaj z učitelji, proferorski zbor nitje gimnazije z ravnateljico na čelu in številni vaščani s Proseka, Velikega Repna, Op-Čin in drugih bližnjih vasi. Preden so domači fantje, katerim so ob strani stala v belo oblečena dekleta, dvignili krsto, da jo 'ponesejo na proseško pokopališče, je pevski zbor nižje gimnazije zapel »Vigred« potem se je pa razvil pogrebni sprevod. Sa čelu so hodili otroci iz Brišči-kov, potem belo oblečen« deklice, nato pa šolarji z Opčin, Proseka in gimnazije, ki so nosili steuilne vence tn cvetje. Za krsto je hodila u-boga mati in obe stari materi ter ostali sorodniki, končno pa še dolga vrsta prijateljev, znancev in drugih, Ki jih je Vilmina smrt globoko pretresla. Pred Prosekom se je pogrebnemu sprevodu pridružila proseška godba, ki je igrala žalne koračnice in pevci prosvetnega društva «lva» Vojko*. Krsto so najprej nesli v proseško cerkev, kjer je bil opravljen cerkveni obred, potem pa so pogrebci med dvema vrstama Prosečanov krenili na pokopališče. Ob odprtem grobu se je od V tirnice poslovil profesor Kodrič, medtem ko so proseški j/evci zapeli «Vigred» in »Gozdič«. Kako priljubljena je bila pokojna Vilmica in kako je šele ob 8.30. Ro je odv. Ku-' njena smrt vse globoko pre- tresla, priča ne samo udeležba na pogrebu tn številno cvetje, temveč tudi resnična žalost, ki je odsevala z obra- zov,- jokali so sorodniki, jokali otroci, sošolke, profesorji, vaščani, učitelji, policisti, ki so spremljali sprevod in ljudje, ki so tvorili špalir. Naj bodo ti iskreni izrazi sočustvovanja materi v tolažbo. Dragi Vilmici, prezgodaj umrli slovenski dijakinji, pa naj bo lahko domača zemljica! AKADEMSKI KLUB »JADRAN« vabi na mik la v že vanje ki bo 4. decembra 1954 ob 21. uri v mali Rossettijevi dvorani v Ul. F. Crispi. Darila se sprejemajo eno uro pred pričetkom v dvorani. LJUDSKA KNJIŽNICA v TRSTU priredi od 30. novembra do vključno 4. decembra v prostorih SHPZ v Ul. Roma št. 15/11 KNJIŽNO RAZSTAVO Razstavljene bodo najnovejše slovenske knjige. Zlasti bo zastopana mladinska knjiga. »PRIMORSKI DNEVNIK« vam je v sedanjih dneh in vam bo še bolj v prihodnosti vaš zvesti svetovalec. Oddolžite se mu s tem, da mu poravnate _ naročnino še pred kon-cem leta. - - ’• "• c. e-tj. Hvala vam vnaprej T Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA POSOJILA NOB Obveščamo vse one, ki imajo potrdila o posojilu iz NOB (narodnoosvobodilne borbe), da se Javijo do 15. decembra 1954 na sedežu Osvobodilne fronte v Ul, R. Manna št. 29 zaradi informacij. S seboj naj prinesejo potrdila. NAJLEPSE DARILO a« lllihlnuin je lepa slovenska knjiga ! IZLET V SEŽANO. Odbor za novoletno jelko I. okraja organizira v nedeljo 12. decembra izlet v Sežano. Vpisovanje dnevno od 15. do 19. ure v Ulici H. Manna 29 do vključno 3. decembra. Motoklub »Amatori« organizira 12 decembra izlet na Reko-Opa-tijo in v Ajdovščino. Vpisovanje na sedežu do 1. decembra. =« * =t= Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 12. decembra t. 1.. in ne 5. decembra, izlet v Postojno in Rakovo dolino. Vpisovanje od 30, novembra do 3. decembra na sedežu od 19. do 20. ure. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Jutri, 1. diec. bo v prostorih kluba običajni sestanek za zamenjavo znamk od 18. do 21. ure. Člani so naprošem, da prinesejo s seboj za zamenjavo posebno svoje viške znamk AMG-FTT in VUJNA-STT. Odbor obvešča člane, da Je na razpolago mnogo zvezkov krožne zamenjave. Od ličeral do danes ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE Dne 28. in 29. novembra 1954 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 14 oseb, porok pa Je bilo 3, POROČILI SO SE: klepar Glo-vainni Petronio in gospodinja Norma Vldmi, kmet Viktor Zeie in gospodinja Tereza Cesnik, čuvar Giordano Koceluk in gospodinja Giustina Glurco. UMRLI SO: 85-letma Giuseppi-na Bor.azza vd. Bittesraich, 83-letna Amelia Parocco vd. Tresel li, 80-letnt Giovanni Desanti, 53-letni Josip Sedievčič, 63-letni Franc Janežič, 53-letna Corvcetfi Bellezza por Murgolo, 48-letni Vittorio Borloli, 36-letna Zora Grobiša vd. Kovačič, 68-letna Fraocesca Sancovich por. Mi-sgur, 73-letn! Francesco Teatinl, 78-letni Ivan Prodan, 64-letni Francesco Sartori, 74-letni Giuseppe Lulsa, 84-letna Glusepplna Ghed/ini vd. Penne. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul, Koma 15; Croce Verde. Ul. Settefontane 39; Gmei-ner. Ul. Giulia 14; Al Llovd, Ul. delTOrologlo 6; Slgnori, Trg Ospedale 8; Harabaglia v Bar- ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes zvečer ob 20.30 bo za red A v parterju in balkonih ter za red B na galerijah prva predstava Čajkovskega opere »Pikova dama«. Opero bo dirigiral MoMnari Pradelli, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Augusta Oltrabella, Renata Scotto, Mafal-da Mašini, Antonio Annaloro, Silvio Maionica in Lino Puglisi. Prva plesalca Nives Polli in Marcel Luioart. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za parter in balkone, začenja pa se prodaja vstopnic za galerije. Jutri ob 20.30 za red B v parterju in balkonih im za red C na galerijah tretja predstava Verdijeve opere «Aroldo». Prodaja vstopnic za balkone ir. parter se začne danes, jutri pa se začne prodaja prostih vstopnic za galerije. Azzurro. 16.00: «Primula rossa t Be,lvfdere.J' I6b oTsŠkrlvncSt V3i, Marconh d'l6.00: «Pokol v Fort Ap^chu)), G. Ford. * - Masstmo. 16.00: «Maščevalec d pov», H. Fleming. nrliD, Novo cir-e. 16.00: «Grmeči J. Barrvmore. ’ l. Odeon. 16.00: «Tuja zemlja«, Radtp 'd16.00: «Crn oblak«, B' SecohT^lfUlO: «Komandant Jo*111' VennyežiaG-16CoT<jSka sr*; Spolna vzgoja /n življen^ije; ča; 19.15 Priljubljene msloven-20.00 Šport; 20.05 ZWk ofC. ske filharmonije; žo.a Ravei. retne melodije; 20. g^ri-Daphinis in Cloe; 31 ” 0'rčktfth stie: «Deset ubogih z »m« 22-30 igra v 3 dej. im 4 sl(Kan’ Večerne melodije. TK * 1 ,145 KO« 11.30 Poje S. Berry- ke3ttr C. morna glasba; 12-mriškim nfl Savine: 17.50 Pod Jf bom; 20.00 Vesti Bi? filmov; 21.05 pod vodstvom L. i0*11 -.» v «; > A 254,6 m ali U78 u-Sft Poročila ob 5.00, 6-°5k q0 15.00, 17.00. 19.00 in ,,2,2' g.30 ,z* 3.UU, JI.UU. .r. g.jv -a. 8.00 Športni tednik bavni zvoki; 9.00 Vasj Po poti patrulje II. sk>vii dov; 9.30 Pisan spore« po; skih narodnih pesmi, goocejl poldanski s im fonl5,JL)rovskfdo. 11.30 Jugoslov anske m M®, orkestralne skladbe; ‘r g S dije za razvedrilo: D- u tči. mik: Pravljica o PesjW‘__ p^Lj deh: 14.00 Želeli ste ^ šajte!; 15.15 Pisan spo ^ n* . in plesov jugoslovad^rjturr,. dov; 16.00 Utrinki iz M«riOrf?30 Dušan Mevlja: Dve ^rt: dufl- 16.15 Promenadni K0"r(*!ič:jLt: Radijska igra - A. M* izvini) ker nad vasjo ( 18.10 Operetne z Koncert ansamblov i ADEX I 1954 11. in 12. decembra (dvodnevni) Ilirska Bistrica Knežak — pivk* Reka - OpahJa Pregara — Sočefg 12. decembra 1954 Divača dec- —— 1954 24., 25. in 26. ° ko bo doseženo z_ao gll število j5 dec' najkasneje_do_ 3I' dCC'(tridn?vni)aD' Reka - Opatija ^ Ljubljana -JU, Vipava - hrib Rranik —. ka" Nova Gorica Rovinj j955 31. dec. 1954 »«’.$•> (enoinpolonev Tomaj - DutovU^ jca Komen — Kost j.aklJuC Vpisovanje se doStflO ko bo doseženo z aji število udeleže pri najkasneje do z«_ „ g ,1 „ A D RIA-E jtl. Ul. Ciceronc št. -Telefon 29243 ZAHVALA Družini MILIC in OSTROUSKA. Slobok°. J"-zka-spričo dokazov sočustvovanja, ki so nam zani ob pretresljivi izgubi naše drage in.iin: se iz srca zahvaljujeta sorodnikom, vasžan“ profc' cem in vsem darovalcem cvetja in vencev, ng be-sorjem, govorniku g. prof. Kodriču za sorjem, govornneu g. f‘u‘- ------------------- u zbofd sede, součencem, gg. duhovnikom, pevs prose- slovenske nižje gimnazije, proseskim Pe^ poti na- ški godbi ter vsem, ki so spremili na za šo nepozabno Vilmo. ^3- Zalujoča mama Olga, noni Marija M' nK0 10 rija Ostrouška, teta Milka, slr c nctnln sorodstvo. Briščiki, 30. novembra 1954 Z USTANOVNEGA ZBORA SLOVENSKE GOSPODARSKO-KULTURNE ZVEZE V TRSTU 28. NOV. 1954 a Krnim i hh mzm aouan m sriosTim mioie runcm kjhmsii Poročilo tov. Borisa Raseta Odposlanci gospodarskih in kulturnih ustanov m organizacij! Ko ustanavljamo danes kot odposlanci gospodarskih, kulturnih, prosvetnih in drugih organizacij ter ustanov Slovenjo gospodarsko-kulturno zvezo, se dobro zavedamo, da polagamo s tem trdno osnovo za nadaljnji gospodarski in kulturni razvoj Slovencev na Tržaškem ter hkrati ustvarjamo tudi Posebno ugodne pogoje za delovanje Slovencev na političnem področju. Zato upravičeno lahko ocenjujemo naše današnje zasedanje kot važen mejnik v delovanju tržaških Slovencev. Misel za ustanovitev Gospo-darsko-kulturne zveze se je Porodila iz teženj: da združino vse naše napore Pa gospodarskem in kulturno-Prosvetnem področju v borbi 2a obstanek in razvoj sloven-zkega gospodarstva in kulture na Tržaškem, ki sta jam-‘tvo za naš nacionalni obstoj, da ustvarimo kar najbolj reprezentativen organ, ki bo u-einkovito branil in zastopal gospodarske in kulturne ko-r,sti Slovencev pri nas, da se vzporeja delovanje obstoječih gospodarskih, kulturnih in podobnih organiza-C1i in ustanov, da se v tako zvezo veliko leže vključujejo organizacije *P ustanove s člani različne-ge političnega naziranja, ker le v kulturnih in gospodarskih vprašanjih mnogo stič-Plh točk, ki so za Slovence Pe Tržaškem sprejemljive mimo njihovega političnega prepričanja, , da se sprosti politična dejavnost slovenskih delovnih ljudi in borba za nacionalne Pravice ne izčrpava celotne Pjihove politične dejavnosti, •emveč da se v skladu z njihovo naravno težnjo po na-Predku vključijo v splošno “Orbo za ta napredek, za demokracijo, za pravične odno-*e med ljudmi. Ta borba vključuje prav vse in zato ni domena samo Slovencev ali 5Smo Italijanov; ne more bi-ti> ker imajo delovni ljudje obeh narodnosti iste teža-V*. iste sovražnike in zato . e cilje. Borba za te cilje lahko samo skupna in u-ppehi te skupne borbe na sojinem področju so edini po-r°k za učinkovito reševanje Ppeionalnih problemov. ^se te težnje niso od da-,®s, ker imajo težave trža-kih Slovencev v gospodarskem, kulturnem in politič-®m življenju svojo dobo. V seh povojnih letih smo bili riaški Slovenci gospodarsko Podrejeni, dano nam ni bi-0 odločanje niti o tistih gospodarskih vprašanjih, ki se mojo panog, kjer igra slo-Ouski element odločilno vlo-(kmetijstvo), boriti smo se morali za sleherni razred na l°venski šoli, premagovati ®mo morali velike gmotne te-ave v 2vezj 2 našimi kultur-•hii ustanovami in pri omo-žodanju študija slovenskih di-Okov in visokošolcev. Po le-u 1948 ni bilo več borbene-* naprednega gibanja, ki bi bil, lov: o sposobno mobilizirati de- hove 'Udi ne množice v borbi za nji- osnovne težnje in s tem za reševanje slovenskih ti«- » 7 ------ . °onih problemov. Potem- j kem so ti problemi živi že j a in bi ta zveza lahko že Vno obstajala kot logični d naravni zaključek že leta . boječih težei j in borb, za-jo škoda, da niso bili ti .Oteni uresničeni že takrat, 0 jih je potreba terjala. roditev tržaškega vprašaji 2 londonskim sporazu-jjij.m v ničemer ne spreminja iih* ,namenov niti nalog, ki v»t morala zveza lzvrše-tut' ^ojobila Posebnega Stašo** S° samo učinkovitejše o-dan6’ S katerim si bomo že ki vu, aa8°tovili tiste pravice, pl'h Statut zagotavlja. *UvpS*m naravno jo, da se" sP0(,.Jaj° danes Slovensko go-’ lam® . “"kulturno zvezo or-bii8"lac’je 'n ustanove, ki so tih i. Vsoh teh povojnih le-tivjjpdjbolj ali celo edine ak- s« :'bo h farskem ;*'obju. ‘n učinkovite na go-in kulturnem *flr(1 Slovenkem gospodarskem h«i. enJu je včlanjeno danes obje Vebsk IT mogoce število slo-8ovc Gospodarstvenikov, tr-VPtsa,y 'n obrtnikov Z 835 Ptete.'mi člani predstavlja -Pocj-i? Večino slovenske go-dejavnosti na Trža-hov 0 visoko število čla-*'Vi .Potrjuje, da Združenje vabov • v korist svojih hio**1 ^a t' člani vedo, da c*lotnpeno Združenje koristilo i9rstvum v alovenskemu gospn-” svojih vrstah zdru-tgevcp' nike, obrtnike in Pričanj raznih političnih pre-A^ti ja*Vijanost' ki jo Združenje ^sb še P°sobno v zadnjem ‘Ura Po**bno potrjuje, ka-arstv0 Za s'°vensko gospo °dlečn! ?rstu važno vlogo. a borba, ki jo Kmeč- ka zveza vodi za pravilno in uspešno reševanje kmečkih problemov, njene pobude in vodenje organiziranih nastopov proti krivicam in za preprečen je materialne in moralne škode, ki so jo napravile, bodisi oblast, ustanove ali posamezniki našim kmetom; reševanje konkretnih problemov posameznih kmetov, dragoceni nasveti, ki jih kmet tu dobiva, vse to je združilo v Kmečki zvezi nad 1000 članov. Samo škodljivi strankarski nagibi so Rrivedli do ustanovitve podobne organizacije, in nam je dobro znano, da si člani skoro brez izjeme želijo pristopiti v našo Gospodarsko-kulturno zvezo. Če danes še niso med nami, je temu kriv samo breobziren strankarski pritisk od zgoraj. Prepričani smo, da jih bomo kljub temu kmalu pozdravili v svoji sredi. Znani so napori in uspehi, ki jih je Slovensko-hrvatska prosvetna zveza dosegla predvsem na ljudskoprosvetnem in šolskem področju. Od 20 včlanjenih prosvetnih društev je redno aktivnih 15 društev, ki razvijajo svojo dejavnost na pevskem, dramatskem, knjižničarskem in folklornem področju in v nižjem glasbenem šolanju. Pomanjkanje primernih prostorov in dvoran je resno ogrožalo nadaljnje prosvetno in kulturno delovanje, zato je prosvetna zveza posredovala, da se to vprašanje reši. Doslej so bili uspehi veliki: 7 društev je dobilo svoje sedeže, osmo in deveto bosta kmalu imela sedeže v posesti, adaptirani in urejeni sta bili dve dvorani za gledališke nastope, v Skednju in v Sv. Križu, tretja pri Sv. Jakobu bo čez mesec odprta, četrta največja in nova pri Sv. Ivanu je danes pod streho. V vseh teh letih skoraj ni bilo akcij, nastopa ali posredovanja za slovensko šolo, pri katerem ne bi bila prosvetna zveza najbolj aktivna ali celo pobudnica. Ali naj poleg naštetih organizacij, ki so dale pobudo za ustanovitev naše zveze, naštejemo in kratko označimo tudi značaj ostalih ustanov in društev, ki so danes soustanoviteljice Zveze? Mar ni Slovensko narodno gledališče, ki je v svojem 10-letnem obstoju posredovalo v 1000 prestavah 300.000 Slovencem odrske umetnine in preproste igre, last nas vseh tržaških Slovencev? Mar ni ljudsko v pravem pomenu besede, ko nastopa v letu samo pri nas na 12 različnih odrih in s tem omogoča slehernemu tržaškemu Slovencu, tudi iz zadnjega kotička, da ga umetniško izgovorjena slovenska beseda izobražuje ln plemeniti? Studijska knjižnica ima na stežaj odprta vrata za vse, ki so željni spoznanja in globljega študija in črpajo znanje iz več kot 20.000 knjig in revij, ki jih knjižnica šteje. In teh knjig se danes poslužujejo Slovenci vseh političnih prepričanj. Glasbena Matica vztrajno, sistematično, nesebično, brez kakršne koli diskriminacije vzgaja glasbeni naraščaj, ki bo moral jutri prevzeti dvojno breme na svoja ramena. Poleg svojega, tudi breme današnje generacije, ki ji je fašizem preprečil vzgojo. V solo Glasbene Matice v Trstu in Nabrežini je redno vsako leto vpisanih 135 dijakov, ki bodo oživili bogato glasbeno tradicijo tržaških Slovencev. Dijaška Matica s prispevki svojih 1100 članov vzdržuje Dijaški dom z več kot 100 dijaki, ki gmotno podpira drugih 100 revnih dijakov in visokošolcev in jim prav tako, brez sleherne diskriminacije, omogoča študij in s tem zagotavlja tržaškim Slovencem intelektualce. Kako tržaški Slovenci cenijo delo Dijaške Matice. dokazujejo njihovi vsakoletni prispevki, ki gredo v milijone. So se organizacije: Odbor za zgraditev kulturnega doma, Slovensko društvo pri Sv. Ivanu, ki ga sestavljajo prizadevni člani, Ljudska knjižnica z več kot 4000 knjigami, Slovensko sred nješolsko društvo z več kot 300 člani, Planinsko društvo s 400 člani, Taborniška organizacija in športno društvo »Zarja«, Filatelistično društvo »Košir« in novoustanovljeni Aeroklub, ki soustanavljajo danes našo Zvezo. Z vso pravico torej trdimo, da je v Zvezi zbrano skoraj vse, kar nas tržaške Slovence danes na gospodarskem in kulturnem področju predstavlja. Izkušnje zadniih let in celo najnovejše izkušnje kažejo, da bi pripravljanje terena z dolgotrajnimi razgovori v širokem pisanem krogu ne samo zakasnilo za dolgo dobo to ustanovitev, ki je danes bolj kot kdaj nujna in bi ji odvzela tisto učinkovitost, ki jo želimo ustvariti, temveč bi celo onemogočili ustanovitev teke zveze, ker se ne bi mogli zediniti za najenostavnejše praktične probleme. Ker bi bilo konec koncev Zvezo kljub tem treba ustanoviti, smo mnenja, da bi zaradi nastalega nerazpolože-nja za dolgo dobo določene organizacije ne pristopile. Prepričani smo, da bo ta Zveza, ki jo danes ustanavljamo, tako uspešno delovala in bo zastopala koristi vseh Slovencev ter si s tem ustvarila tak ugled, da bodo vanjo pristopile le tiste organizacije, ki iz kakršnegakoli vzroka do danes tega niso storile. S tako močnimi, delavnimi in požrtvovalnimi članicami bo naša Zveza imela trdno osnovo in bo šla z močno samozavestjo na delo in izpolnila številne in nujne naloge, ki so pred nami in te so: 1. Zveza mora postati učinkovita braniteljica gospodarskih in kulturnih koristi tržaških Slovencev. Članice zveze bodo obdržale še naprej svojo samostojnost in avtonomijo, ker je to edina garancija za njihovo življen-skost. Vsaka bo na svojem področju redno opravljala svoje delo dalje in nastopala za koristi svojih članov in na svojem področju. Za posebno važna vprašanja, ki po svojem pomenu presegajo področje določene organizacije ali interese njenih članov in zajemajo široko skupnost,’bo nastopila Gospodarsko - kulturna zveza, na primer, za korenito izboljšanje življenjskih koristi kmetov, obrtnikov, ribičev, trgovcev in sl., za pomoč in podporo gospodarski dejavnosti Slovencev, za bistvene koristi slovenske šole in uveljavljenje statuta, za uveljavljenje posebnega pravilnika, za olajšanje upravnega postopka v zvezi s prireditvami prosvetnih društev, za pravično zastopstvo Slovencev v gospo- darskih in upravnih organih, proti diskriminaciji slovenskega gospodarstva in prosvete, za ustrezajočo podporo kulturnih domov itd. 2. Vzporejela bo delo svojih članic, vskladila bo intere posameznih panog in organizacij s skupinami. 3. Dajala bo pobude obstoječim gospodarskim zadružnim, kulturnim in podobnim organizacijam za njihovo u-spešnejše delo in jih uvajala k še večjemu uveljavljanju pred svojimi člani in pred skupnostjo z novimi vrstami koristnih dejavnosti in akcij ter doslednim in vztrajnim izvajanjem nalog in prevzetih obveznosti. Navajala jih bo k načelu, da morajo vsi odborniki voditi svojo organizacijo, zato da bo občutena last vseh. 4. Zlasti na gospodarskem področju bo skupaj z gospodarskimi in sorodnimi ustano- (Nadaljevanje na 4. strani) PRAVILA Slovenske gospodarsko - kulturne zveze (Izvleček ) IME, SEDEŽ, PODROČJE DELOVANJA IN NAMEN Cl. 1 Ustanavlja se za nedoločen čas Slovenska gospodarsko - kulturna zveza s sedežem v Trstu. Področje zveze je v Trstu in njegovo ozemlje. Cl. 2 Zveza je neodvisna, nima pridobitnih ciljev ter ima naslednje namene: 1. Združevati v svojem področju slovenske gospodarske, kulturno - prosvetne in telesnovzgojne ustanove, ki so ali bodo ustanovljene v soglasju z veljavnimi predpisi. Z imenom ustanova so mišljena (se smatrajo) združenja, zveze ali društva na splošno, ki delujejo v okviru določenih pravil; 2. vzporejati dejavnost zveznih članov za dosego njihovih namenov ter jih v duhu vzajemnosti podpirati pri reševanju njihovih zadev in pri uresničevanju njihovih programov; 3. zastopati, braniti in pospeševati skupne gospodarske • kulturne koristi Slovencev; 4. dajati pobude, podpirati ali vzporejati pobude članov in delovati v obrambo v korist in za napredek gospodarskega in kulturnega življenja Slovencev. ČLANSTVO Cl. 3 Člani zveze lahko postanejo ustanove pod točko 1. čl. 2 n. pr. strokovna združenja pridobitnikov, zadružnikov, obrtnikov, kmetov, svobodnih poklicev in podobnih, nadalje ustanove, ki delujejo na področju prosvete, kulture, šolstva, telesne vzgoje ter podpčrna, dobrodelna in podobna društva, v kolikor niso že zastopana po svojih zveznih organizacijah. Cl. 4 Pred vpisom mora vsak član predložiti poleg svojih pravil mandat ali odobritev za vpis izdan od pooblaščenih društvenih organov. Člane sprejema izvršni odbor zveze, potrditev članstva pa spada v pristojnost glavnega sveta zveze. Članstvo preneha z izstopom, za katerega ni potrebno navesti razlogov, z izključitvijo ali z izgubo pogojev, ki so predpisani v zveznih pravilih. Izključitev pripada v pristojnost glavnega sveta. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV Cl. 5 Pravice članov so: oj posluževati se ugodnosti, ki jih nudi Zveza; bj biti zastopani v organih Zveze. Dolžnosti članov so: a) ravnati se po pravilih Zveze in sklepih organov Zveze; bj plačevati članarinske prispevke, ki jih določa glavni svet. Zveza in njenih organi se ne morejo vmešati v notranje zadeve in v društveno poslovanje posameznih članov. ORGANI ZVEZE Cl. 6 Organi zveze so: a) Glavni svet; b) Izvršni odbor; cj Nadzorništvo. Cl. 9 Glavni svet je pristojen: a) da sklepa o vseh vprašanjih, ki so povezana z nameni in delovanjem zveze; b) da določa smernice za notranje delovanje in za organizacijo zveze; c) da odobrava ali zavrača delovanja in sklepe izvršnega odbora; čj da voli izvršni odbor11, d) da spreminja pravila. Za sklepanje o spremembah nravil je potrebna 2/3 prisotnost odposlancev, ki sklepajo z navadno večino. Cl. 11 Izvršni odbor a) izvaja smernice in sklepe glavnega sveta; b) zastopa zvezo po predsedniku ali podpredsedniku in tajniku ali drugem članu izvršnega odbora; c) sklepa o praktičnih organizacijskih vprašanjih; č) ustanavlja posvetovalne in strokovne komisije, jim določa naloge in področje delovanja. Odposlanci ustanov m organizacij na ustanovnem zboru Slovenske gospodarsko-kulturne zveze v Trstu. MORIC ZS1GMUND MOR ROŽA Nova Ljudska knjižnica, ki jo je lani začel izdajati Slovenski knjižni zavod, je prinesla našim bralcem pred kratkim roman madžarskega pisatelja Morica Zsig-munda: Sandor Roža. Sandor Roža je bil zgodovinska o-sebnost, voditelj bečarov, nekakih madžarskih hajdukov, ki so se sprli z oblastjo in se borili proti njej za pravice vseh brezpravnih ljudi. To na eni strani romantično življenje hajdukov, na drugi strani pa življenje polno stalnih borb, spopadov in smrtne nevarnosti. je nudilo pisatelju odlično snov za roman. Toda v njem pisatelj ni orisal samo borbe bečarov. Njegov roman predstavlja verno podobo življenja na madžarski pusti z vso njegovo socialno problematiko, ljudi, ki se pehajo za koščkom sreče. ALI SE BO V ANGLIJI RAZPASLA RASNA NESTRPNOST? V zadnjem času se je vselilo v Anglijo nad 8000 pripadnikov drugopoltih plemen • I/seA priseljencev je nad 80.000 in po pisanju časopisja se že opažajo prvi znaki rasnega vprašanja Nekako v prvi polovici tega meseca je bilo v angleškem spodnjem domu javljeno, da vlada proučuje možnost ustanovitve posebnega odbora, katerega naloga bi bila, da analizira vzroke povečanega priliva drugopolte delovne sile, ki ga je zadnji čas opaziti >z britanskih kolonij v metropolo. Diskusija, ki je sledila tej objavi, še bolj pa polemika, ki jo je načelo časopisje, sta osvetlili nekoliko plati tega vprašanja tako, da ostane kaj malo sledu o idili, ki baje v njej žive ljudstva «mnogoras-ne skupnosti britanskih narodov*. Število temnopoltih podanikov britanske krone, ki prihajajo iz dneva v dan v Veliko Britanijo, čedalje bolj narašča. Vseljujejo se povsem legalno, na osndVi rednega potnega lista, kjer stoji zraven osebnih podatkov še oznaka «državljan Združenega kraljestva in kolonij«. Največ jih prihaja iz britanskih kolonij v Zapadni Indiji- Nad 8000 jih je zadnji čas prišlo na Angleško, da bi se izognili kronični lakoti in brezposelnosti, v upanju, da bodo tu našli boljše pogoje življenja, se pravi zaposlitev in ustrezno plačo. Naseljujejo se v določenih oblasteh, kjer se število drugopoltega prebivalstva Velike Britanije stalno veča. Smatra se, da je število priseljencev iz kolonij v Veliki Britaniji naraslo že na 80.000, povečini pa so naseljeni po predmestjih Londona, Birmin. ghama, Shefielda, Leedsa, Manchestra in Livverpoola. Možnost sprejetja zakonskih odlokov za omejitev nadaljnjega priseljevanja, ki jih je vlada najavila v spodnjem domu, je posledica intervencije lokalnih oblasti, ki z veliko zaskrbljenostjo slede temu nenehnemu prilivu nove in nove delovne sile. V neki svoji analizi o tem vprašanju, je «Times» ugotovil, da se v Veliki Britaniji že pojavljajo prvi znaki rasnega vprašanja. In tudi o-stali časopisi poročajo o določenih znakih nestrpnosti na. sproti drugopoltim priseljencem. Dasi primeri rasne diskriminacije še niso zavzeli klasičnih oblik, na kakršne je naleteti v Ameriki, je iz poročil «Timesa» razvidno, da se incidenti med belimi domorodci in pred zakonom e-nakopravnimi drugopoltimi sodržavljani v družbenih in delovnih odnosih čedalje bolj širijo. «So nekateri hišni lastniki — piše «Times», — ki se pritožujejo, da prisotnost drugopoltih ljudi na ulicah zmanjšuje vrednost njihovih hiš. «Po drugi strani pa so bili primeri, ko so posredovalci ponujali višjo ceno od zahtevane, samo da bi hišni lastnik prodal svojo hišo temnopoltemu kupcu. Lokalne oblasti pa kažejo vse večjo vznemirjenost zaradi naraščanja števila drugopoltih naseljencev na njihovih področjih. Določeni znaki rasne nestrpnosti se javljajo celo v sindikatih. Vodstvo britanskih Trade-Unionov sicer ne vodi nobene diskriminacijske politike, vendar se dogajajo primeri, ko lokalni sindikalni organi skušajo preprečiti zaposlitev n. pr. delavca z Jamaike. Obstaja upravičena bojazen, da bodo ti incidenti rasli vzporedno z nadaljnjim prilivom drugopolte delovne sile. «Times» poroča, da je bilo na nekem sestanku konservativne stranke ministru za kolonije naročeno, naj prouči vprašanje «priliva nezaželenih priseljencev«. Birminghamska občina pa je vladi predložila, naj bi se omejil dotok priseljencev iz kolonij tako, PRIMITIVNA LJUDSTVA POZNAJO ZDRAVILA, NEZNANA SODOBNI MEDICINI da bi moral vsakdo, preden bi se izkrcal, dokazati, da ima v Veliki Britaniji zagotovljeno stanovanje in sredstva za primerno življenje. Resnici na ljubo je treba priznati, da predlog o omejeni imigraciji, ki bi v bistvu predstavljal diskriminacijski postopek, ni naletel na podporo med britansko javnostjo. «Nihče ne more govoriti o teh naseljencih — piše Times — ne da bi pri tem prišel do ugotovitve, da so oni izgubili vero v bodočnost Zapadne Indije. Ker so jim zaprta vrata v ZDA in Kanado, se na osnovi svojega britanskega državljanstva naseljujejo v Veliki Britaniji.« Vplivni britanski časopis «Economist» smatra za nesmiselno trditev, da Velika Britanija uvaža iz Indije brezposelnost, in postavlja hkrati vprašanje, ali bi se ta problem naselitve in zaposlitve -r-sploh pojavil, če bi se namesto 10 000 Zapadnoindijcev priselilo enako število Ircev. ((Pritožbe,« pravi dalje ta časopis, «da priseljenci odjedajo Britancem zaposlitev in jim odvzemajo hiše niso nič drugega kot navadna polizana licemernost.« «Economist» ugotavlja, da pride na vsakih 600 Britancev samo po eden drugopolti prebivalec, in zaključuje: ((Skratka, če bi oni bili bele kože, bi problema sploh ne bilo. Veliko Britanijo je popadla rasna nestrpnost.« Beda v kolonijah, ki ((Times« nanjo namiguje kot na enega glavnih razlogov imigracije, je še močneje poudarjena s strani časopisa «New Statesman and Nation«. Časopis prikazuje veliko odgovornost britanske vlade za britanski kolonialni sistem in ekonomska vprašanja, «ki v največji meri vplivajo na življenjsko raven v kolonijah«. Omejevanje svobode britanskih državljanov, ki prihajajo v Združeno kraljestvo — pravi «New Statesman and Natio — pa se s tališča morale nikakor ne more opravičiti. V imenu ministrstva za kolonije je vlgdin predstavnik Hokkinson v spodnjem domu izjavil, da se vlada «zaveda važnosti vprašanja drugopoltih priseljencev in resne zaskrbljenosti, ki jo je to vprašanje izzvalo v mnogih krajih dežele«. Najlaže bi bilo, ce bi se hotelo ugoditi pritožbam nekaterih občin, da bi se imigracija omejila, s pomočjo administrativnih ukrepov, toda na ta način bi se kot pripominja «Economist» — ne samo odstopilo od velikega načela, da ima sleherni kraljičin podanik pravico priti v ta njen glavni dominion, temveč bi to bilo hkrati tudi priznanje, da je postal problem nerešljiv. VODENJE VOJNIH LADIJ PO RADARJU Kot poroča brita shrdlugK miraliteta, je desettisočton-ska križarka «Cumberland», ki služi za poskuse, nedavno zaključila petmesečno križarjenje v Sredozemskem morju, med katerim so praktično u-gotovili, da lahko plove vojna ladja po vsakem morju brez vsakega vodstva častnikov na poveljniškem mostu, ampak vodena zgolj po radarju z armaturnih plošč, nameščenih v kontrolnem prostoru pod poveljniškim mostom. Med križarjenjem so proučili tudi učinek atomskih napadov tako na prostor nad kot pod palubjem ter so preizkusili novo moderno opremo, s katero bodo že v bližnji bodočnosti opremili britanske vojne ladje. Filmi in fotografski posnetki, ki so jih napravili med križarjenjem, bodo koristno služili pri sestavljanju podrobnega poročila, čigar ugo-! tovitve bodo lahko uporablja-| li že pri sedanjih kot pri no-jvih ladijskih konstrukcijah. UMRL JE MOZ, KI JE IZDELAL ZADRGO I Sved Gideon Sundback, ki je leta 1912 izdelal prvo brezhibno patentno zadrgo — vrednost zadrg zna ceniti pač vsakdo, saj se čedalje bolj uveljavljajo pri obleki in sploh pri vseh pripomočkih za vsakdanjo rabo — je umrl pred dnevi v nekem pensilvanskem mestu v starosti štiriinšestdesetih let. Živimo v dobi, ko je znanost napravila zares velike, prve revolucionarne korake. Ko prištevamo tudi zdravniško vedo v to vrsto, moramo ugotoviti, da je tudi ta veda napravila zares velikanske korake. In vendar se je moderna medicinska znanost začela v zadnjih letih ukvarjati, in to povsem resno, rekli bi znanstveno, z raznimi človeškimi izsledki, ki so stari stoletja ali celo tisočletja. Poglejmo malo od blizu za kaj gre. Danes se vrši pravi lov na nairazIičnei4a zdrav»tvena sredstva in pripomočke med najbolj primitivnimi ljudstvi srednje Afrike in Južne Amerike ter Avstralije. V tem lovu sodeluje na desetine ekspedicij, ki prodirajo v džungle, za raznimi plemeni, da b; tam prišli do domačih, primitivnih zdravil, ki jih uporabljajo ((zdravniki« teh plemen. Člani teh’ekspedicij pa niso kaki pustolovci, ampak veliki strokovnjaki, pravi znanstveniki. Te ekspedicije pa gmotno podpirajo velike družbe, ki sc ukvarjajo z izdelovanjem zdravil. Nekaj takih ekspedicij je poslalo v že o-menjene predele celo ameriško ministrstvo za zdravstvo ter ameriško vojno ministrstvo. Kaj je vzrok vsemu temu? Pred nekaj leti so »e zače. le v civiliziranem svetu razširjati govorice o senzacionalnih zdravilih, ki jih uporabljajo plemena v džuglah ekvatorialne Afrike. Za te govorice so zvedeli tudi znanstveniki, ki pa jim niso polagali kake večje pozornosti. Ker pa so te vesti razširjali ali vsaj potrjevali pravi znanstveniki, kot na primer etnografi, in drugi podobni raziskovalci primitivnih plemen, so se začeli s tem ukvarjati tudi zdravniki. In ti so kmalu odkrili, da imajo afriški «zdravniki» vrsto uspešnih zdravil fza zdravljenje že zastarelih revmatizmov in drugih bolezni. Ta zdravila so afriški »zdravniki« izdelovali iz najrazličnejsin rastlin. Člani prvih ekspedicij so zato zbrali ali odkupili vzorce teh zdravil in preparatov 111 se z njimi vrnili v svoje laboratorije, kjer so jih začeli znanstveno proučevati s pomočjo svojih elektronskih mikroskopov in podobnih aparatov ter s pomočjo spektroskopa odkrili njihovo kemično vsebino. Na temelju teh odkritij so se začeli izdelovati različni medicinski preparati, ki v marsičem prekašajo preparate izdelane po prejšnjih metodah v najbolje opremljenih laboratorijih. Ameriški znanstvenik dr. Waksman, ki je bil pr :d leti nagrajen z Nobelovo nagrado in ki je zaslovel zaradi svojega najbolj znanega zdravila, streptomicina, je pred časom izjavil, da mu mnogi raziskovalci pošiljajo iz južnoameriških džungel pisma, v katerih mu opisujejo velikanski učinek, ki ga imajo nekatera zdravila tamkajšnjih primitivnih plemen. Včasih mu ti znanstveniki pošiljajo celo vzorce teh zdravil. »Vsako od teh pisem pozorno proučimo, vsako zdravilo pa na ta ali oni način preizkusimo, ker nikoli ne moremo vnaprej reči ali morda tako zdravilo ne predstavlja ključ za reševanje kakega težkega medicinskega problema. To je izjava, ki jo je dal Waksman, in to najbolje dokazuje, da je tudi primitivno zdravilstvo džungle pridobilo v medicini nekako domovinsko pravico. Profesor wisconsinske univerze Erwin Ackerman je pred kratkim napisal v neki znanstveni razpravi sledeče: »Globoko sem prepričan, da bi moderno zdravilstvo lahko zelo koristno uporabilo najmanj vsako tretje zdravilo, ki je v navadi v džungli«, Pred kratkim se je iz nekih zelo težko prehodni južnoameriških - predelov vrnila geografska ekspedicija, ki ie prinesla s seboj vest, da tamkajšnji domačini zdravijo c-pekline z nekim zdravilom ki je podobno sirupu in ki ga izdelujejo s kuhanjem skorje nekega drevesa, ki raste sa- mo v tem kraju. Na to vest se je v ta kraj odpravila večja ekspedicija, ki jo je sestavljalo tudi nekaj znanih zdravnikov. Ko se je ekspedicija vrnila v civilizirani svet, je človeštvo dobilo novo zares zelo učinkovito zdravilo za zdravljenje opeklin — cocil-lan. In uporaba tega zdravila je danes zelo razširjena v ZDA. V Srednji Ameriki ima neko pleme neki preparat, s katerim zmanjša lobanjo umrlega človeka na velikost srednjega jabolka. Skupina medinskih strokovnjakov je na neki zvit način prišla do tega preparata in ga sedaj proučuje v ameriškem laboratoriju, ker meni, da bi se morda v tem preparatu moglo odkriti zdravilo proti raku. Sicer pa nam že dosedanja zgodovina zdravilstva pove da je civilizirani svet moral pogosto uporabljati zelo stara zdravila. Na primer aspirin. Aspirin so y drugačni obliki seveda, uporabljali že Hotentoti pred več stoletji, preden ga je nemški zdravnik odkril. Južnoameriški Indijanci pa so poznali kinin še preden so nji. hove dežele zasedli španski osvajalci. Podobno je tudi z zelo modernim zdravilom «efe-tnnom«, ki so ga uporabljali Kitajci že pred nekaj tisočletji. Isto bi lahko rekli tudi za celo vrsto drugih zdravil, kot na primer kokain, cascaro ali pa v najnovejšem času toliko omenjeno zdravilno sredstvo curare, ki ga uporabljajo v zadnjem ča?u kot dobro in zelo učinkovito sredstvo za anestezijo. Ekspedicije raznih znanstvenikov se vračajo iz džungle, ali doslej še ne preiskanih predelov Južne Amerike in Afrike, z najrazličnejšimi zdravili ali vsaj podatki o le-teh. Drugi znanstveniki pa so začeli listati po starih kitajskih »zdravniških knjigah« in kodeksih, po katerih iščejo že pozabljene recepte zdravil, da bi z njim obogatili moderno zdravilstvo. Pred kratkim pa je vzbudila v medicinskem svetu pravo senzacijo vest o medicinskem preparatu, ki zdravi kar celo vrsto bolezni. To zdravilo pa se pri Indijancih uporablja že več sto >et. Ali je potemtakem čudno, da so se znanstveniki, ki prodirajo v skupinah v te težko pristopne predele, lotili temeljitega proučevanja ((znanosti« divjih zdravnikov? Hkrati ni nič čudnega tudi to, da so taki zdravniki, zdravniki *— primitivci, iz Južne Afrike osnovali svoje profesionalno združenje in celo »univerzo za domače zdravstvo«, ki je prva tovrstna univerza na svetu, in kamor zahajajo, seveda samo kot »hospitanti« tudi neki ameriški in evropski zdravniki in medicinski znanstveniki. TOVARNA »VOLKSWAGEN» PRVA V EVROPI Nemška avtomobilska tovarna «Volkswagen» v Wolfs-bufgu je s proizvodnjo 100 tisoč 727 avtomobilov na leto na prvem mestu v Evropi. Sledijo ji posamezne avtomo bilske tovarne Anglije, Francije in Italije. Sopranistk* Nada Puttar in pianist Anton Soler v spremstvu tov. dr. Gojmirja Demšarja po uspelem koncertu pred vhodom v Avditorij TKST, torek 30. novembra 1051 W' J| H M*j i^ff Mia Vremenska napoved za danes: Še nadalje bo toplo, pretežno oblačno vreme. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15.6 stopinj; najnižja pa 12.1 stopinj. PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 20.30: G. Verdi: «Ernani». opera v 4 dejanjih. — Trst II.: 18.00: Bae . Koncert v d-molu za klavir in orkester. — Trst I.. 11.45: Komorna glasba. — Slovenija: 17.30: Radijska igra. A. Marodič: Bunker nad vasjo (prva izvedba). ® mm S SEJE SOVODENJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Asfaltiranje občinske ceste bo stalo okoli 43 milijonov lir Proračun za prihodnje leto bo imel okoli 5.800.000 lir primanjkljaja - V Sovodnjah bodo zgradili ljudsko hišo V petek popoldne je bila seja sovodenjskega občinskega sveta. Seja je bila po 27 letih prvič v prostorih županstva, Spored je obsegal skoraj dvajset točk. Med najvažnejšimi točkami je bila razprava o proračunu za prihodnje finančno leto. Predvidevajo, da bodo imeli okoli 15.805.000 lir stroškov, vendar bodo predvidevani dohodki premajhni, da bi lahko krili vse stroške, zaradi tega bo imela občina o-koli 5,860.000 lir primanjkljaja, za katerega bodo prihodnje leto prosili državno pomoč. Dokončno so nadalje odobrili asfaltiranje občinske ceste iz Standreža skozi Sovod-nje in Gabrije do državne ceste pri Dolu ter odcepek od Rubij do kolodvora. Cesta bo 6 metrov široka, v Sovodnjah bo kanalizacija in na vsaki strani ceste po 65 cm pločnika. Celotni stroški bi znašali okoli 43 milijonov lir. Občinski možje upajo, da bodo do poletja že vedeli pri čem so, ker bo do takrat prefektura že dala svoje mnenje. Za izvedbo načrta bo potrebna tudi državna pomoč. Ker imajo v Sovodnjah tudi tri barake, v katerih je bivanje ljudi nezdravo, je občina odobrila odstOD občinskega zemljišča državi za gradnjo ljudske hiše, v kateri bodo dobili prostor predvsem tisti, ki stanujejo v takih nezdravih prostorih. Hišo bodo zgradili «pri Usarju«; predvidevajo pa, da bodo z deli v kratkem pričeli ter poslopje zgradili do julije. Poleg tega so sklenili potrošiti 100.000 lir za razširitev ceste skozi Peč. V ta namen bi zgradili tudi nekaj opornih zidov. Obveznosti bodo izpolnili spomladi. Na cesti proti kolodvoru pa bodo namestili dve električni svetilki, da bodo potniki ponoči bolje videli. Svetovalci so bili soglasni s predlogom občinskega odbora, da se za eno leto podaljša posojilo na goriški Posojilnici v znesku enega milijona lir, od katerega bodo porabili o-koli 800.000 lir predujma za napeljavo elektrike na Vrh. Odobrili so še nagrado cerkovniku in organistu ter strošek 1.400.00Q lir, ki ga je od-Činska uprava imela pri postavitvi ograje in ureditvi dvorišča sovodenjskega otroškega vrtca. Dr. Domenico Dicuonzo novi goriški podprefekt Včeraj je nastopil svoje službeno mesto novi goriški podprefekt dr. Domenico Dicuonzo, ki je zadnje čase služboval v Bellunu. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani - Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43. KINO VERDI. 17: «Videla sem te ubijati«, B. Stanwyck. CENTRALE. 17: «Tereza», A. M. Pierangeli in J. Erikson. VITTORIA. 17: ((Velikan jz New Vorka«, V. Mature. MODERNO. 17: «Dolina so- vraštva. ZAKt JLlCBNA ZADEVA Z BARONOM C0UKLLMEM Prizivno sodišče v Benetkah je vse obtožence oprostilo ŠPORTNE VESTI PRED TEKMO Z ARGENTINO V RIMU Argentina-Portugalska 3:1 Nogomet Argentincev ni več tako lep, temveč bolj koristen Zaradi tekme, ki jo bo ita-ijanska nogometna reprezen-anca odigrala prihodnjo ne-leljo na rimskem olimpijskem tadoinu proti reprezentanci trgentine, je razumljivo, da je -ladalo v Italiji precejšnje za-limanje za tekmo med Portu-;alsko in Argentino preteklo jedeljo. Nihče no dvomil v ispeh Argentine, saj Portugalka ni nikaka nogometna ve-esila. Lahko pa rečemo, da je ezultat 3:1 za Argentino se ireskromen. Gostje so bili to-iko nadmočni, da bi bil re-ultat lahko še znatno večji v ijihovo korist. Vendar pa igra Argentincev li bila več tista virtuozna igra irejšnjih časov. Vsaj po igri ' Lizboni sodeč, bi se moglo eči, da igrajo tudi Argentinci iolj za rezultat kot za lepoto, grajo vsekakor dobro, toda le več tako lepo kot včasih. Portugalci so bili zaradi tega Partizan Crvena zvezda 4:1 (3:0) Z današnjo zmago je Partizan osvojil že tretjič Titov nogometni pokal. Prvi polčas je igral Partizan z vetrom, ki ga je zelo dobro izkoristil, že v četrti minuti je zabil Valok prvi gol. V 20. minuti je bil uspešen Bobek, ob 29. minuti pa Mihajlovič. Častni gol za Crveno zvezdo pa je zabil Zi-vanovič v 9. minuti drugega polčasa. Končni rezultat je v drugem polčasu postavil Valok. razočarani in ker so verjetno pričakovali, da bodo videli ekshibicijo lepega nogometa, ki je potem ni bilo, so Argentincem na koncu žvižgali kljub njihovi prepričljivi zmagi. Včasih pa se je dogajalo, da so Argentincem ploskali, toda če so tekmo izgubili. Portugalci so igrali kot se spodobi z močnim nasprotnikom. Dali so eno svojih najboljših iger. Sodil je Anglež Luty, ki se pa vsaj po tej tekmi ne more pridružiti velikim angleškim sodnikom. Tekmo j« gledalo 60.000 ljudi; nebo je bilo oblačno, skoraj da je deževalo. Lani po so bili pred goriškim sodiščem obsojeni: Codelli na 7, Cantarutti na 4. Zanollo pa na 6 mesecev zapora, ker so bili obtoženi zaradi slabe ga upravljanja Konzorcija za izsuševanje Prevala Pred prizivnim sodiščem v Benetkah se je končno zaključil proces proti baronu Enricu Codelliju, bivšemu državnemu komisarju Konzorcija za izsuševanje Prevala, Guglielmu Cantaruttiju, bivšemu načelniku namestitvenega urada v Krminu, bivšemu županu iz Krmina Sistu Mianu. Ruggeru Zanolli, občinskem uradniku in mehaniku Michelu Tacusu. Petorica se je leta 1953 morala zagovarjati pred goriškim kazenskim sodiščem zaradi slabega upravljanja pre-valskega Konzorcija; baron Codelli je bil celo obtožen poneverb in utaj na račun državnega denarja, ki ga je prejemal za javna izboljše-valna dela, ki bi jih morali izvršiti brezposelni na pre-valskem zemljišču. Cantarutti in Mian sta bila obtožena, da sta pod drugim imenom iskala zaposlitev v prevalskem Konzorciju, prav tako naj bi bil neupravičeno deležen koristi Konzorcija tudi mehanik Tacus. Ze pred goriškim sodiščem je obramba obtoženih zahte- vala, da se zasliši tudi bivšo blagajničarko Konzorcija Marcello Tuzzi, ki naj bi bila zaradi sovraštva do barona, ki jo je odslovil, vložila obtožbo proti omenjenim osebam. Na goriškem procesu so prišle na dan novice, da je bila slabe administracije delno kriva tudi Tuzzijeva; baron in Cantarutti pa naj bi bila neke ukrepe izvrševala, da bi «pomagala števlnim krminskim brezposelnim«, tako sta na primer zaposlila dve ženski pod moškima imenoma, ker bi drugače ostali brez zaposlitve. Goriško kazensko sodišče je lansko leto obsodilo barona na 7 mesecev, Cantarut-tija na 4 mesece, Zanollo pa na 6 mesecev zapora, Miana in Tacusa pa je oprostilo Obtoženi so se pritožili na sodišče v Benetke, ki je spremenilo obsodbo baronu Codelliju tako, da je bil oproščen zaradi pomilostitve, Za-nolla je oprostilo zarsd; pomanjkanja dokazov ter končno pomilostilo tudi Cantarut-tija. li. mi Slovencev (Nadaljevanje s 3. strani) vami in organizacijami iskala vse možnosti in prilike, kako dvigniti gospodarsko moč slovenskega življa vsaj na približno tolikšno stopnjo kolikor je predstavljal pred prvo svetovno vojno pri nas. Da se to doseže ne bo preveč še toliko naporov, študija in načrtov. Prepričani smo, da nam bo uspelo te naloge izvršiti, ker se zavedamo, da ukrepamo pravilno in v skladu z interesi slovenske skupnosti. Globoko prepričanje vseh organizacij in ustanov, ki so tu zastopane, da bi vsako nadaljnje odlašanje z ustanovitvijo Zveze samo škodilo gospodarskim in Kulturnim koristim Slovencev. nas navdaja s posebno zavestjo, da se bomo težkega dela. ki je pred nami, oprijeli z vso odločnostjo in vztrajnostjo. Stvar za katero se borimo, je pravična in upravičena. Prepričani smo. da bomo na naši poti deležni ne samo polne moralne pomoči naš» matične | socialistične Jugoslavije, ki I nam je edina v teh letih sta-I la ob strani in se moramo za-j hvaliti samo njej, če imamo | danes za dosego naših ciljev več sredstev in orožja, temveč bomo deležni pomov tudi vseh naprednih gibanj in ljudi v Trstu, Italiji in v svetu. Sadovi uspehov, ki jih bomo dosegli, ne bodo omejeni samo na nas, ki ustanavljamo to Zvezo, temveč bodo last vseh, tistih, ki gledajo na naše delo s simpatijo in nas moralno podpirajo, in tudi na tistih redkih, ki danes iz ozko strankarskih koristi odklanjajo sodelovanje ali nas napadajo. In prav dejstvo, da bomo teh sadov deležni vsi. do odločalo, da bodo člani se tistih organizacij, ki niso prijavile svojega pristopa, zardevali od svojih odborov in tistih ki so nad njimi, naj to store. Naj živi Slovenska gospodar- • sko-kulturna zveza! I Nlagazzini HA1ICIR UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL. 44185 JE VAŠA TRGOVINA V njej dobite : OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 Ur naprej. Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV in TELOVNIKOV. - JOPICE od 2.950 lir naprej- - VOLNENE HLAČE po 1.350 Ur. — Poleg tega dobite pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKIH OBLEK v vseh barvali in po najnižjih cenah, AMERIŠKE PLATNENE HLAČE. AMERIŠKE JOPICE za delo, NOGAVICE, PULOVERJE itd. POSKUSITE! Dellamaris-Izola zeli vsem delovnim ljudem Trsta obilo uspehov ob priliki dneva republike 29. novembra predvaja DANES 30. t. ta. z začetkom ob 18. uri in JUTRI 1. decembra tilm Metro Goldwya Moyer BARBARA STANWYCK BARRV SULLIVAN ralphMeeker ((PLIMA SMRTI« AGENCIJA KOPER posredovalno podjetje pri prodajali in na' kupih vseh vrst nepremičnin in premičnin, kakor tudi pri drugih gospodarskih zadevah po naročilu klientov in komisijskih prodajah, ČESTITA k prazniku 29. novembra, dnevu ustanovitve nove FLRJ- 99 ZAČIMBA“ proizvodnja začimb Portorož Delovni kolektiv čestita ob dnevu republike vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu in se z njimi raduje pomembnega praznika. „ZACIMBA“ PROIZVODNJA ZAČIMB PORTOR OŽ ffS TIL” TO VA IST VA čestita k prazniku republike! I ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ niiiiiiiiiiiiiiiiiii S. KENNEDY v*. 75M tet* d ) 57 Sklenil sem, da pustim košaro, kjer je in da jo čimprej odkurim. Prav tiho sem obrnil ključ, odprl vrata in pogledal po hodniku. Nikogar m bilo, vrata Čarovnikove pisarne pa so bila zaprta. Krenil sem po hodniku in sklenil, da bom po videzu Čarovnikovega lica razbral, ali naj nadaljujem z normalnim korakom, ali pa je bolje, da stečem. Prav ko sem prišel do vrha stopnišča, so se nepričakovano odprla Čarovnikova vrata. Namesto Čarovnika pa je prišla skozi nje privlačna svetolaska. visoka vsaj 180 centimetrov. Obe roki sem za silo spravil v žepa površnika, ki sem ga dr Zal na sebi kot šotor. Velika svetlolaska me Je gledala tako radovedno, da ni niti opazila, da ni košare za odpadke. Slišal sem, kako se njeni koraki oddaljujejo po hodniku proti stranišču. V trenutku, ko ni mogla stopnišča več videti, sem začel teči, pričakujoč, da bo zakričala, čim bo zapazila prazno košara za odpadke. Na ulici sem hitro pogledal za taksijem, toda povsod naokoli ni bilo niti enega. Sel sem okoli treh vogalov in se stalno oziral. Toda sreče nisem imel. Končno sem stopil na tramvaj. Čeprav sem vedel, da to ni povsem varno, je bilo vendarle bolje kot hoja po nevarni soseščini. Kakor se je tramvaj oddaljeval od West Enda, toliko bolje sem se počutil. Ko smo končno prišli do postajališča izvoščkov, sem stopil iz tramvaja in pomahal šoferju. •»Jefferson,« sem rekel. Preden pa sem se naslonil na sedež, ml je padlo v glavo, da bi Čarovnik utegnil alarmirati Glavnega oslovskega konjederca, ki bi lahko z »ognjenim pozivom« pozval vse šoferje taksijev, naj pazijo name. »DOBRODELNI« KLAN IMA MNOGO DENARJA Ogledoval sem si šoferjev obraz in srečen sem bil, da se ga nisem spominjal z nobenega sestanka. Vedel pa sem, da je bila verjetnost 99 proti 1, da tudi on pripada Klanovemu plemenu. Ce ga po radiu opozorijo name, sem vedel, da bo najboljša možnost bega, da skočim iz avtomobila, kakor hitro bi začel voziti počasneje, ali ko bi se ustavil pred prometnim znakom. Nisem želel, da bi bil kar tako hitro izročen Carterjevim rokam, velikim kot gnjat. Vsakokrat ko je zahresčal radijski sprejemnik, s katerim so kar koli sporočali iz centrale taksijev, mi je srce prenehalo biti. Toda po 20 minutah vožnje sem srečno prispel v svoj hotel. Ko sem bil končno v hotelski sobi, sem zaklenil vrata in vsebino žepov izpraznil na tla. Spustil sem se na kolena in začel proučevati vsebino svojega «lova>. Najprej sem videl nekaj, kar je spominjalo na finančno poročilo. Nisem našel samo druge polovice papirja, ki sem ga najprej potegnil iz košare, temveč še tri nadaljnje dele. Tl papirji so mi pokazali nekaj zelo zanimivih stvari. Videl sem namišljena imena, s katerimi Klan skriva svoje račune, važne številke, bančna poročila, obvestila o razpoložljivem kapitalu in druge podobne podatke. Na nekam drugem papirju je Roper sestavljal svojo finančno bilanco. Opazil sem, da je bilo nekaj vsot vzetih s Klanovih računov in prenesenih na druge račune. Nato sem pogledal pisma. Našel sem mnogo kopij originalnih pisem, ki jih je Čarovnik — zakaj, bi moral vedeti sam — prepisal. Med papirji je bilo na desetine pisem Klanovih voditeljev iz vse dežele. Končno sem našel tudi nekaj ducatov zalepk, na katerih so bili naslovi in imena klanovcev. ki so v njih pošiljali po en dolar za Klanovo »Združenje koristnikov posojila za primer smrti«, v mnogih zalepkah je bila, po starem južnjaškem običaju, tudi zabeležena vsota enega dolarja. Oborožen s takimi dokumenti, sem menil, da m razloga, da ne bi ljudje iz ministrstva za finance začeli s skrbno preiskavo Klanovih finančnih izvorov. Ali naj te dokumente nesem šefu davčnega urada v Atlanti, ali pa neposredno ministrstvu za finance v Washingtonu? Menil sem, da je to velika priložnost da se Klanu zada smrtni udarec. Zato sem poklical letališče in si rezerviral prostor v letalu za Washington, in sicer še istega popoldneva Najavil sem izmišljeno ime Lesterja Harringtona. Ostanek dneva pred poletom sem prebil v sestavljanju posameznih delov papirja m jih skrbno lepil. Ko sem delo dokončal, sem menil, da Imam najmočnejše orožje za borbo proti Klanu. Na letališču sem se spomnil, da bi bilo morda dobro pokli- ihiiiiiiiiiiiiiiii11!1!1111111"1111 cati šefa davčnega urada Allena. Nisem ga hotel zan^ nje* bolj kot bi bilo potrebno, hkrati pa sem hotel P° nisein govim predpostavljenim v Washingtonu, da vsega reg-skuhal mimo Allena. ALLEN IN ROPER V ISTI DRUŽBI! y Cakil sem. dokler niso potnikom rekli, naj vstop letalo in tedaj sem telefoniral. ... ce m°r ; «Mister Allen.« sem rekel in se predstavil «vi - ^ ^sra spominjate, da sem v prejšnjih letih bil ne :pvanja ZK v zvezi. Jaz sem vas opozarjal na možnosti iz - . drjjavi ostalih davkov, ki jih Ku Klux Klan ni P blagajni.« . Oh, da, mr. Kennedy — kaj želite seaaj. zelo 7 »Isto,« sem rekel. »Ravnokar sem prišel do odPad nimivih dokumentov, k: so bili rešeni iz k • Čarovnika Roperja. —» . chr«ni linlC® Ko sem govoril, sem slišal, kak? na Allen, drU',‘ Šepetata dva človeka. Eden od njiju je -< pa Roper! , 1p z vam1 «Kak.šno naključje,« sem re-Kel. »Sedaj je ROP«Da. ah, da je. on je,»je odgovorilAllen.. razpravljala o vprašanju Klanovih davk • bl sem ;,ie dokumente, za katere trdite, da jih imate P Sevet- »Zal. naključje me sik, da tako^h^Sni t-ako da sem rekel. Moram se ustaviti v Washing uradu m izročil dokumente tamkajšnjemu davčnemu svetoval, naj vam pošljejo prepise.* ZeJo se va »Ah. da. hmmm.. dobro, počakal bom nanj • zahvaljujem, da ste me poklicali.* ^ sledi) NAROČNINA: Cona A: mesečna 330. četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. Ijud. repub. Jugoslavija: ‘ prJ založb* b rrSt Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaSkega tiska Trst 11.9374 — Za FLRJ: Agencija c-—‘"oH'n"a Inozern. **- .. ,/oZ • - „ije Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani «04 T 375 - 210 din- Odgovom- urednik STANISLAV HKNKO - UREDNIŠTVO. UUCA MONTECCHI St * Ul. nad - Telefon Številka »3-808 In »4-838 - Poiun predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 - Tel. 37-338 — Con« oglasov: Za v»ak min vlSlne v Sirim I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLKJ za vsak mir. Širine 1 ttoipca *a. vse vrste ogia-sov po 25.* <1tn. — Tlaka Tiskarski ravort ZTT — Podnižn Gorica til S. Pelliro Ml Tet 33-H2 — Kokootst sc n** vračajo