Narte Velikonja
Zver
(Ronec.) Razgled in vislice tn zakaj jih ne posodijo.
Župan se je rooral torej umiti m preobleči, med tem sta pa morala z županovim sinOm na razgled. Ta razgled je pa kaza! vse. Videla sta nekaj obsekanih buke^ v dolini. Zameriti se pa torej nisia smela, ker je bil župan tako dobre volje. K.o so prisli nazaj, jih je župan že pnčakoval in je sinu  rekel:
>Zdaj jima pokaži še nase vislice.«
Šla sta pogledat Še vislice. To so bile  imenitne  iii  so  torej slovcle  po celi deželi. Malo niije so bile matijše viBlice. Te so bile za živali. Vrnila Bta se. Župan je še fanta vprašal, Če sta se  kaj   spomnija.   Ln  je  sin  odkimal z glavo, da se nista torej nič spomnila. Tega   nista   videla,   ker   sta   gledala proti župauu in je bil sinek zadaj. In je župan se  vprašal,  ali  je  zver na ujihovi  ali na  njegovi strani. Odgo-vorila sta mti, da jc zver na bribarskif Siraoi, skoraj  polovico. Potem je žu~ i pan postal uraden in je obema odbor- j nikoma proglasil:
>SkIep občinske seje je, da &o\ naše vislice samo za nas in nase otro-ke. Teh uobenemu ne posodimo. Po vajiuem pripovedovaiiju bi bila zver na cesti. Toda gotovo ni na naši zemlji in prav gotovo ni pri eestarju. rLj Če bi bila pri cestarju, bi že kateri bosopetnik nam oznanil, kje je zver. Saj nam iorej oznani, Če pride financar ali davčai izterjevaiec. Vsak ima še možnost in torej priliko, da reši svojo živino. Lahko tudi zapre vrata, ali, če kaže, zbeži z doma. Ker cestar tega m ni poslal, zver še ne more biti na naši strani in le glejte, kako 86 je otreaete. Če bi hoteli živalske vislice, toda o tem bi morali sklepati na občinaki seji. Ta seja bo pa torej šele čez štirinajst dni. Na teh Tislicah je zadnjič visela budobna mačka, ki je ukradla klobaso.<
Hoja  oazaj.
Nili čakala nista, da bi jima voščili dober veLer. in sta hitela nazaj. Pod potjo, ki je bila torej tudi bližnjtca, sta morala čez brv. In, ker je tista brv — tako je bilo napisano, držala samo enega moža, je odbornik oprtal drugega in torej nesel čez brv. In tako sta se nosila. Enkrat je nesel Luznar Peter Ocepka Luko, drugič pa je torej nesel Ocepek Luka Luz-narja Petra. Na koncu sta videla, da nikamor ue prideta. Kadar sta torej račune poravnala^ sta bila na tisti strani, ki je bil napis: »Za enega moža.c
Bila sta obupana, kajti videla sta, da ne bosta priila domov. Zato sta
117
sedla. Sedla sta torej tistikrat, ko nista bila nič več trudna. Torej. To je bilo mogoče samo na tiaii strani* ki je bil uapis. Sedla sta iii napravila pravcato sejo. Na tisti seji je bil razgovor in končno je bil predlog, ki je poatai torej aklep in aato sta sejo končala. Sklep te seje je bil, da morata brT torej obrniti. Zaio je moral iti Luznar Peter na en konec brvi, Ocepek Lnka pa je ostal pri napisu. Pravkar sta torej začela brskati okoli brvi, ko je prišla poiovka. Ker je bila struga suha, bi potovka itak ne šla po brvi. ker je bila visoka in torej nerodna. Toliko manj je mogta čez brv, ker sta bila oba odbornika torej na njej. To je tista potovka, ki ju je videla na bližnjici. In kakor veste, potovka nikomur uič ne pove. Ona jo je ndarila torej po stihi strugi na desno.
Zdaj se je udaril po eelu Ocepek Luka, da je zelo tlesknilo in dejal:
>Zdaj pa vem.<
Pa se je Se Luznar Peter adaril torej po čelu. da je hudo tleskailo in je dejal: >Jaz tudi Tem.<
Torej. In poiem sta se oba hkratu udarila po čelu, pa je zelo budo tlesknilo.
>Zdaj nama je jasno!<
In sta torej Šla. Zato je Šel Liiznar Peter po brvi nazaj in potem stfl oba mahnila po siihi Birogi na levo torej od brvi. In tako sta bila na nasprot-nem bregu. In ko je potovka izginila že med grmovjem. sta se obrniia nazaj po strngi in rekla iorej:
»Lahko je potoTki od te strasi na ono stran, toda midva sva morala iskaii poti z one strani na to stran.<
Vsa vesela sta bila nad tem svojim odkritjem in sta hitela aa Hrib. Žnpanu Kosa sta povedala vse po resnici in pravici.
Torej je bil župan videti hado razžaljen in jezen, vsi bo pričakovali od njega pametne razsodbe. Namrdnil se je, položil obe roki na cev, pa molčal. In čez tri mtnate je cozsodil:
»UniČimo, kar gleda proti nam,  drugo polovico naj  sami uničujejo.t
Kakšaa je bila razsodba in kako so se gpravili nad zver.
I        Za to njegovo razsodbo je bila najbolj na mestu motika. In so zver jjl očmi zmerili. In Brezovar Simon je z motiko udaril po sredi zveri. Usulo :ae je iz nje vse polno drobnih zveri. 1        »Hvala Bogu lorej, da smo jo vsaj presekali,* je dejal Ocepek Luka.
>Z mofiko. Polno je imela mlorlih ,,.< Še preden je izgOTOril, se je Zaletel,
tu je torej ob poti dremal, opotekel in je z metlo zver zadel. Vai so mižali.
K,ajti vedeli so. dokler mižijo so torej živi, mrtvi bi pogledali. Mižali ao rvsi nekaj minut. Potem so pogledali, kje je zver. Seveda so pogledali naj-
prej z enim oČesom, potem takoj z drugim ocesom in je Zaletel najprej
Ugledal. Visela je na veji in noprerczana koža Be je trikrat o^ila okoli veje. »Vsi imamo zasluge. Eni so zvcr presekali, drngi smo jo pa obesilt.« >ln, da ni obvisela na veji! Koliko mladih je Še imela. Nat zdaj bo pa
visela brez vislic!<
Prav tiati hip je pastir s Hriba prtgnal svojo ČTedo krav in je liska,
ki je bila torej prva, še zamukala na zver in rekla: *Mu!<
Na'poti proti domu so se pa odborniki le sprli med seboj. Torej. \n
kei je iiipaTi Koa odlofcno po\idftril, da je samo njego^a za&lvLga, pa xaeluga Itiate sveČane seje, da je stvar tako imenitno iztekla, se je Ocepek Lukft ^iistavil in dejal. Dejal je pa odločoo in razloČso, da so ga vsi slišati in
je palce dejai pod telovnik:
                                     118                                   
>Saj to 5e vse ni bilo jaano. Ali so svečane seje javne ali tajne? Če so tajne, mora župaD to povedaii. Ker ni povedal, bi moreia biti ta seja javua. Torej, fcer so bila pa vsa okna in vrata zaprta in zaklenjena, da ni moglo občinstvo k seji, ta seja sploh ni bila seja.<
>Oh,< je dejal zapisnikar, <vsaj ne bo treba pisati sklepa.«
>No,< je dejal župan, >če ni bilo torej seje, potem tudi nisrao na Gri&i prosili za vislice. Ker je zver uničena, tndi zveri ni bilo; svečane seje torej ni bilo. Splofa ni niČ bilo. Torej.<
Tudi odbornika sta se oglasila in bila žalostna: >Zdaj pa nisva ničesar odkrila. če ta seja ni veljavna.«   2upan je rekel:
>Pa pojdita enkrat Bamalc
Pozno ponoči je šel s Hriba na Grič cestar. če bi kdo rekel: pijan, bi tau rekli oa Hrtbu in Gricu. da ni prave povedal, kajti na Hribu je bil samo zameglen, na Griču je bil torej okajen. Ta ni bil ne na Hribu, ne na Griču. BU je uradna oseba in nepristranski sodnik. Ceaia se mu je čudno spotikala. Še godrnjal je, zakaj jo je tako nasul. Zaio ni čudoo, ce se mu je spoteknilo tudi tam, kjer je bila zver. Prižgal je žveplenko, da bi videl, pa je na cesti videl ostanke zveri.
>Oh,c je dejal torej, »kdo pa je iukaj nacenjal jeterno klobaso. Vse je snedel, samo par rižev je še ostalo na cesti, Torej«
Ves je bil ogorčen nad požreanostjo ljudi.
Ta >torej€ grdo preganjajo učitelji in ueiteljice, profesorji in profeso-rice, domači učitelji in domace učiteljice, uredniki in čitatelji. Meni se kar smili. Zato sem ga pa uzel v zasčito, ker nem, kaj se pravi, preganjan biti-Saj učitelji in učiteljice, profesorji in profesorice, domači učiteljt in domače učiteljice preganjajo tudi shvemke pisatelje, ki jim samo kuarijo jezik. Renež! Jaz sem se ga usmilU, seoeda se ga profesor, ki ima slaonostni gooor, ne sme usmUitit