Slev 64. v UoMlanl, v soboto flne ra. marca 1322. Naročnina za državo SHS: za colo leio naprej Dlo. 90*— za pol leta „ .. „ 45'— na četrt leta „ .. „ 22 50 ta en mesec „ .. „ 7-50 za inozemstvo: celolo.no . . . Dm. A;iO-— .. «*50 me euno . , . . . „ — Sobotna Izdaja v Jugoslaviji. v Inozemstvu Oin. 10 — .. 20- Posemod Stev. 75 por. i I = Cene inseratom: h Enostolnna petima vrjts mali oglasi po K 4'— In K 8 -,. veliki oglasi nad 4f> mm vt^ Sine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri vež|em naročila ponasA. Izhaja vsak dnn izvzemal ponedeljka Sn dueva do prazniku ob 5, nrl zjutraj. Mesečna pritoka • Vestnih 5KSZ, Poštnina piacans^iotsm _ __ Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/111. Ko^oplsl se no vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Urada, telei. štv. 50, upravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi ul.3. — P.auuu poštne hran. ljubljanske št. 850 sn oaračnUo In št. 348 zn oglase, eagreb 9.011 Rrrajev. 7583, praJ e in flnnaj. 24.797 Boj se nadaljuje. Zakon o oblastni in srezki samoupravi Je bil v zakonodajnem odboru v načelu sprejet. Zanj je glasovalo 19 poslancev, 7 proti. Ne dvomimo, da bo sprejet tudi v podrobnostih, četudi morda z nebistvenimi izpremembami, in da bo vladna večina glasovala zanj tudi v plenumu narodne skupščine. Radikalni klub, v katerem so bile z ozirom na ureditev države tri struje, se je odločil za taktiko pravosodnega ministra dr. Laze Markoviča, ki zastopa mnenje: Izvedimo centralistično ustavo do konca, če pa se bo izkazala kot v praksi neizvedljiva ali škodljiva, je za izpremembe še vedno čas. Taki eksperimenti v neurejeni in do dna razburkani državi, v katere vsakem večjem delu so različne gospodarske, kulturne in socialne razmere, niso srečni, da ne rečemo nevarni. To vedo tudi politiki radikalne stranke, kakor je Ljuba Jovano-vič, in vendar so se odločili za eksperimentiranje, dasi vedo, da se Slovenci in Hrvatje, pa tudi del prečanskega prebivalstva iz gospodarskih in upravnih, Slovenci posebej pa še iz kulturnopolitičnih ozirov s cenralistično urejeno državo nikdar ne bomo sprijaznili. Borba bo trajala naprej in bo absorbirala tako po nepotrebnem veliko energije in časa, ki bi ju sicer lahko uporabili zgolj za konsolidacijo države, ne glede na nezadovoljnost prebivalstva, ki bo spričo nesposobne centralne uprave vedno bolj naraščala. Ne, to ni več eksperimentiranje, to je nevarna igra z državo. Saj ni, proticentralistična samo vsa Hrvatska in vsa Slovenija — ako se oziramo na mišljenje širokih slojev ljudstva in ne na peščico vladnih korupcionistov in na vladne poslance, ki ne izvršujejo volje ljudstva — proticentralistične so tudi več ali manj vse druge pokrajine rr.zen Srbije; tudi med prečanskimi Srbi, prej hujšimi cen-tralisti gd Srbijancev samih, še avtonomi-stično razpoloženje vedno bolj ojačuje. In vendar so se radikali, ki jim sicer ne moremo odrekati državniškega smisla, odločili za katastrofno centralistično politiko. Zakaj? Morda ravno iz bojazni za državo, ker se boje, da bi avtonomistična, še bolj pa federalistična ureditev države nudila nezadovoljnim pokrajinam močno orožje, s katerim bi rahlejše vezi med posameznimi pokrajinami in državno celoto le še bolj zrahljali ali celo pretrgali. Pri tem jim je lebdela pred očmi ne samo Ma-cedonija, ampak še bolj Radičeva stranka, ki se je sodelovanju takoj izpočetka odtegnila, kar je bil eden izmed povodov, da Srbijanci avtonomnih pokrajinskih skupščin, na katere so pred konstituanto v načelu pristali, niso pustili sklicati. Če je bilo to za radikale merodajno, potem so slabi psihologi. Zato mislimo, da je ta moment pri njih sicer soodločeval, odločilen pa ni bil. Po vseh dosedanjih izkustvih sodimo, da je pri njih prevladala le težnja po plemenski, politični in gospodarski hegemoniji srbskega plemena. In to je veliko slabše, obsodbe vredno. Bratu, ki ti naj služi kot eksploatacijski predmet, nisi brat, najsi ga še tako lepo nazivaš in tolažiš. Drugega odločilnega momenta pri najboljši volji ne moremo najti. Preko tehtnih, trdnih ugovorov in protestov poslancev Jugoslovanskega kluba, ki so se ves čas držali moško in odločno, so pa šli brez škru-pulov, ker jim je vspavala vest in jih v centralistični smeri podžigala skupina hrvatskih in slovenskih demokratskih poslancev in njihovega samostojnega priveska iz Slovenije, in dvolično zadržanje socialističnega kluba. Kako tudi ne, če so se najbolj pehali za upravni in politični centralizem ravno prečanski demokratje, ki bodo za vso gospodarske in druge izrastke centralizma, za vso upravno zmešnjavo, ki bo nastala, nosili tudi pred ljudstvom glavni delež odgovornosti. Ljudstvo nikdar ne bo pozabilo, da je dr. Kukovec v odločilnem času v parlamentu na vse pretege hvalil centralizem in Srbijancem zatrjeval, kako so Slovenci zadovoljni s centralističnim režimom. Za nas pa je sarno ena parola: Neizprosna borba za avtonomistično ureditev države, za enakopravnost vseh trah plemen oa vseh poljih do zmago! Belgrad, 17. marca. (Izv.) Danes se je v zakonodajnemu odboru končala debata o oblastni in srezki samoupravi. V imenu Jugoslovanskega kluba so govorili dr. Hohnjec, prof. Sušnik in dr. Dulibic. Dr. Hohnjec je govoril o šolski avtonomiji in ostro ugovarjal, ker ni v predloženem načrtu niti najmanje šolske avtonomije. Stariši imajo naravno pravo, da določajo, kdo in kako naj vzgaja njihovo deco. Slovenci in Hrvati so v prejšnjih časih imeli to pravo, sedaj so jim pa centralisti to odvzeli. Govornik je govoril tudi o imovini bivše Kranjske in bivše Štajerske in opozoril zakonodajni odbor na to važno vprašanje. m Poslanee Sušnik omenja med drugim, da po predloženem zakonskem načrtu stoje oblastni odbori pod strogo kontrolo oblastne skupščine, ta pa mora delati po željah velikega župana, tako da je vsako samostojno delo izključeno. Poslanec dr. Dulibic kritizira dejstvo, da načrt ne pove. kako bodo oblastne skupščine volile oblastne odbore, po proporcu ali z večino glasov. V členih 91 in 93 je protislovje, ker se ne ve, ali bodo odborniki vršili svoje posle sporazumno, ali bo vsak odbornik samostojno upravljal svoj resor. Rad'kafc! M® plasma! Bslgrad, 17. marca. (Izv.) Predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič je danes konferiral z ministrskim predsednikom Nikolo Pašičem, ki ga je pri tej priliki ponovno uverava!, da se ne sme spremeniti dnevni red narodne skupščine, ki je sklicana za 20. marec. Ministrski predsednik Pašič je sporočil predsedniku Davido-viču, da bodo radikalni poslanci glasovali za zakonski načrt glede ureditve plačevanja trgovskih dolgov v inozemstvu. To bodo storili že zaradi tega, ker ie vlada sprejela ta predlog. V vladnih krogih trdijo, da sc poleg drugih znakov tudi iz tef|a vidi, da zaradi glasovanja o tem zakonskem predlogu ne pride do vladne krize. Belgrad, 17. marca. (Izv.) V političnih krogih se ovori, da bodo pri glasovanju o zakonskem predlogu glede ureditve plačevanja trgovskih dolgov v inozemstvu na prihodnji seji narodne skupščine, t. j. dne 20. t. m.i nekateri radikalni poslanci glasovali z odobrenjem svojega kluba proti predlogu. Na vsak način pa je zagotavljana večina za ta predlog. Belgrad, 17. marca. (Izv.) Finančni odbor je na današnji seji soglasno sklenil, da se vsled neštetih pritožb, ki so prihajale dan za dnem, odpuste sedanje obmejne (granične) čete, ki so jih sestavljali zloglas- ni Vranglovci. Obmejno službo prevzamejo zopet finančni stražniki, ki so jo v splošno zadovoljnost opravljali že pred prihodom Vranglovcev. ^prašanjii. Rim- 17. marca. (Izv.) (Zbornica.) V debati o vladni izjavi je izvajal minister zunanjih poslov Schanzer glede reškega vprašanja: Italija se je z rapallsko pogodbo svečano obvezala, da bo spoštovala neodvisnost Reke. Ako bi kršila to obveznost, bi izgubila mesto velesile in bi ne mogla ohraniti avtoritete v družbi narodov. Obseg dogodkov na Reki je inozemsko časopisje pretiravalo. Poročilo, da so dospeli iz Trsta na Reko polni vlaki fašistov in da so se uporabljali tudi oklopni vlaki, se je izkazalo za izmišljeno. Tujci so prišli na Reko le v pičlem številu. Italijanski častniki kakor tudi italijansko moštvo, so ohranili na Reki popolno disciplino. Kljub temu želi italijanska vlada ugotoviti potom oblastvene preiskave, ali na strani častnikov in drugih činiteljcv pri varnostnih odredbah ni manjkalo potrebne odločnosti. Kar se tiče interesov Reke, je dejal zunanji minister, se more reško vprašanje rešiti le v mirni atmosferi. Oni, ki bi silili vlado na pot, ki se cepi od poti spoštovanja mednarodnih pogodb, naj mislijo na skrajno težke nevarnosti, katerim bi se izpostavila Italija, ako bi zavzela drugo stališče. Mislijo pa naj tudi na to, da stojimo neposredno pred pariško konferenco za vzhodna vprašanja, kakor tudi pred velikim sestankov narodov v Genovi, na katerem bi Italija ne prevzela predsedniatva in vodstva na časten način, ako se popreje ne vzpostavi red, mir in zakonitost na plemenitem in ljubljenem Kvarneru. Rim, 17. marca. (Tzv.) V prvem ^Motu proprio« je papež Pij XI. podaljšal dobo od papeževe smrti do začetka konklava od 10 na 14 dni. Tudi nekatera druga določila, ki se nanašajo na dobo od papeževe smrti do izvolitve novAfrika<, ki je plul pod italijansko zastave, in ga odpeljala v neko grško luko, kjer «o proglasili itaUjansk« notnik« m voiue vjstaike. Vojna je šla tudi preko orlovske organizacijo in ji pustila neko omotičnost, skoraj zaspanost. Organizacija je živela, toda manjkalo ji je onega polnega, mladostnega življenja, ki jo zmožno, da ojačuje samo sobe in poraja novo življenj® okrog sebe. Treba je bilo neke nove pobude, ki bi organizacijo prebudila k oni živahnosti, ki naj bo lastna mladini. In Orli so si izbrali za to pobudo — vztrajno delo. V dolu naj se izvrši prerojenje. Prvi uspeh tega prerojenja lahko imenujemo prošli telovadni teden, ki naj bi v prvi \Tsti še bolj osvežil v organizaciji spomin na visoke smernice, ki jih je položil v orlovstvo ob njegovem početku v Sloveniji dr. Janez Evangelij,? Krek; ki nai bi po-krepil voljo vseh onih, ki se zbirajo okrog orlovskega prapora, da se s podvojeno močjo lotijo dela, ki ga jim nalaga organizacija; ki naj bi dalja povečal ugled orlovsko organizacije v slovenski prestolici, ki je zibelka jugoslovanskega orlovstva. Bil naj bi ta teden tudi priprava za nastope in tekme na drugem slovanskem orlovskem taboru, ki sc vrši v avgustu t. 1. v Brnu in katerega se udeležijo jugoslovanski Orli v velikem številu. Med telovadnim tednom so telovadci-Orli podali pregled o celotnem dosedanjem' tehničnem delu orlovske organizacije; na petih telovadnih večerih smo videli proste vajo, ki so se vežbale v organizaciji v raznih letih do danes; videli smo izvajanje vaj na orodju ori enostavnih do najtežjih. Nanizana je bila cela tehnična zgodovina orlovske organizacije, katera je napravila s tem nekako javno bilanco, po kateri naj jo sodi javnost, obenem pa tudi bilanco, ki naj organizaciji somi posvedoči, kaj ima za sabo in na čem lahko zida. Zrastla je v naših srcih samozavest, ko smo videli odločne in ponosne nastope orlovskih vrst; s toliko večjim prezira-njem smo lahko gledali na ono smešno zaletavanje v orlovsko organizacijo, ki jo hoče z umazanim obrekovanjem spraviti ob zaupanje pri javnasti in pri oblasteh. Bil je ta teden najboljši odgovor na te klevete: ne z dolgoveznimi članki, s svojim delom so odgovorili Orli. Njihovi strumni in samozavestni nastopi so pričali, da sc zavedajo svoje vrednosti; da vedo, da jim ne more nihčo do živega, dokler ostanejo zvesti svojim visokim načelom, ki so jih podedovali od svojega ustanovitelja dr. Janeza Kreka; pričali so pa ti nastopi tudi, da se telovadci zavedajo svoje gotovosti in jih ne moro spraviti iz ravnovesja dejstvo, da jih motri s kritičnim očesom mnogobrojna javnost, predstavitelji oblasti in vojaštva. Le temeljita priprava je mogla dati telovadcem oni sigurni nastop, s katerim so iznenadili celo one, ki so pričakovali že od početka mnogo od njih. — Pust je bil. Večer za večerom so se vrstilo zabave in veselice, ena bolj obiskana kot druga; pozabljali so ljudje na vso resnost sedanje dobe in se udajali negotovemu veselju. Orlovska organizacija se je zavedala resnega časa in svojih resnih nalog; v telovadnicah so se zbirali Orli večer za večerom. V žilavem, požrtvovalnem delu so se pripravljali za prvi veliki letošnji nastop v javnosti, za prvo odločilno bitko, In dobili so jo; priborili so venec zmage Jugoslovanski orlovski zvezi, ki je prvič stopila pred javnost s telovadnim tednom. To priznanje si bral na očeh vseh, ki so v nedeljo v unionski dvorani z največjo pozornostjo sledili slavnostni zaključni akademiji orlovskega telovadnega tednn. Da, po pravici imenujejo to akademijo trlumf. Marsikdo je dvomil, ali se bo posrečil celotni program, ki si ga je postavila JOZ za svojo prireditev, cel telovadni teden s tako mnogovrstnim sporedom; zdelo so je skoraj neizvftdlijvo, posebno ker jo bila prireditev prva te vrste v Ljubljani. Kar bi težko kdo smatral mogočim, to so dosegli Orli s svojim delom. In ravno to delo je najboljša propaganda 7a orlovsko vzgojo, ono bo privabilo še mnoge vrste res idealno mladine pod okriljo orlovske organizacije. Ktkor so nlaj pokazali ljubljanski oij^i, kaj jc možno doseči z kakor so Nemci, ki so Francijo napadli, mora misliti Francija na organizacijo, ki odvzame Nemčiji misel na ponoven napad. Govornik je vztrajal pri tem, da Nemčija moral ično ni razorožila in je opozarjal na nevarnost, ki jo pomenja nemška industrija, katera radi vojne ni trpela. Spričo teh dejstev mora imeti Francija silo, ki bo v svrho njene varnosti presegala nemške bojne čete. Vojska, katere ustanovitev predlaga vin la zoper Nemčijo, znaša 474.000 mož, ki se leta 1923 zniža na 450.000 ali celo na 420.000 mož. ZVEZA RUSKIH MONARHISTOV. Zagreb, 17. marca. (Izv.) Ruski krogi Eripravljajo akcijo za vzpostavitev monar-ije v Rusiji. Rusa Dobrovolskij in Skov-ronskij sta ustanovila v Zagrebu zvezo ruskih monarhistov, ki šteje sedaj 40 članov. Ostali ruski begunci, in to je pretežna večina, ne simpatizira s to akcijo. Toda nova ruska stranka se na to ne ozira, ampak se zuhaj domovine bavi z monarhistično politiko. STAVKA POLITIČNIH KAZNJENCEV. Varšava, 17. marca. (Izv.) Vsi politični kaznjenci so pričeli s stradalno stavko. Nekaj kaznjencev je vsled tega že umrlo. Seja vlšj?f?a šolskega sveta dne 16. in 17. t. m. Seja je bila mirna. Najlepši točki, ki sta se obravnavali, sta bili poročilo o napredku na prednjih šolah v Sloveniji v 1. semestru t. Š. 1. in o vlogi »Odbora za nravni prerode, da bi šolska oblast zabrunda nekatere za mladino nevarne stvari. 0 obeh je poročal nadzornik za srednje šole NVester. Katere šole iniajo najboljše uspehe? — Vzroki slabih učnih nsp°hov. O napredku za rz-ednje šole je sestavil zelo koristno tabelo, iz katere se razvidi, kakšni uspehi so se dosegli na posameznih zavodih. Najboljše uspehe med srednjimi šolami je dosegla škof. gimnazija všt. Vidu — 88% spričeval z zgolj pozitivnimi redi —, med učit. pripravnicami pa pripravnica šol. sester v Mariboru (99.1%) in pri uršulinkah v Š k o f j i Loki (98.7%). Splošno ie napredek na srednjih šolah zelo slab, na pripravnicah pa prav zadovoljiv. Vzrok slabih učnih uspehov so posamezni profesorski zbori navedli sledeče: 1. Učenci prinašajo iz ljudske šole pomanjkljivo znanje. 2. Staršem (posebno boljših stanov) ni veliko mari napredek otrok. 3. R e v š č i n a. 4. Stanovanjske razmere. 5. Vsakdanja vožnja v šolo po železnici. 6. Športne 1 g r e. 7. Lenoba in nenadnrjenost. 8. Preveliko število učencev v posameznih razredih. 9. Učnih knjig ni. 10. Veliko število repetentov. 11. Preveč učnih predmetov, posebno jezikov. 12. Pritisk političnih strank na šolsko mladina 13. Prepozno se imenujejo profesorji; zato nered v začetku leta. 14. Odprava šolnine. Trditvi v 1. točki so ugovarjali zastopniki ljudi ke šole. Nekateri člani so zahtevali strožje sprejemne izpite, drugi eo poudarjali, da izpiti ne dokazujejo ne spodobnosti, ne nesposobnosti učenčeve. Dr. Po-Ijanec je opozarjal na prepad, ki je med ljudsko in srednjo šolo in ga je treba premostiti. Ravnatelj Dimnik predlaga pripravljalni razred za sprejem v srednje šo- le, ki se pa zdi večini nepotreben. — V pojasnilo 5. točke (vožnja po železnici) je povedal g. referent, da jih prihaja v šolo in odhaja iz nje na Vodnikovi gimnaziji 102, na Petrovi 78, na Aleksandrovi 33, na ljubljanski realki 58 in tako na vseh srednjih šolah. Vozijo se po vseh progah in nekateri zelo daleč, n. pr. od Kamnika, Zidanega mosta, Vrhnike, Stične. — Poleg zgoraj navedenih vzrokov slabega napredka se je poudarjal tudi ta, da profesorji niso vselej taki, kot bi morali biti. V dveh paralelnih razredih učita dva profesorja isti predmet. V enem znajo učenci izvrstno in imajo dobre rede; v drugem — pri drugem profesorju znnjo malo in imajo polno dvojk. Od zmožnosti, smotrene priprave in metode profesorjeve je gotovo najbolj odvisen napredek učencev. Zato bi bilo prav, če bi profesorji včasih hbspitirali in bi se prirejali poučni nastopi. Slabih uspehov je kriv tudi nerazdeljen pouk (-amo dopoldne). Dokler je bil pouk razdeljen na obe polovici dneva, so bili uspehi bolji. Sedaj se pa učenci z nepretrganim petur-nim poukom neizmerno izmučijo, popoldneve pa potratijo z igrami, pri katerih na duhu in srcu veliko zgube, na zdravju pa navadno nič ne pridobe. Za nravni prerod. >Odbor za nravni prerod« je poslal višjemu šol. svetu vlocro s prošnjami, ki zadevajo 1. kinopredstave, 2. gledališke predstave, 3. javne politične demonstracije, 4. nedostojnost v obleki in frizuri pri učenkah in 5. kajenfe učenk. Višji šolski svet je posvetil tem prošnjam pozornost, ki jo zaslužijo. Glede ki-nopredstav se je sklenilo, da se dovoli šolarjem samo obisk takih predstav, ki so namenjene samo mladini. Vse druge predstave se jim prepovedo. Oddelek za notranje zadeve se naprosi, da po policiji zabrani mladini dostop k predstavam, ki niso prirejene nnlašč in izključno za mla-diro. Omenilo se je, naj si ljubljanske šole nabavijo lasten kino. — Gledališke predstave so včasih silno pohuišljive (prim. »Ljubezen« s prizorom v javni hiši, »Vražja ženska« itd.) in ravno pri teh je včasih največ šolske mladine. Ce bi se posamezne igre mladini prepovedale, bi jih Še bolj vleklo k njim. Policija naj bi zabranila dostop mladoletnim. Nasvetovalo se je še to in ono. Obveljal je predlog g. Ribnikarja, naj se skliče enketa, obstoječa iz zastopnikov glednliške uprave in iz šolnikov, da uredi to važno zadevo. — Politične demonstracije se šolski mladini prepovedo. Kdaj naj se mlnd'na pritegne k pairiotičnim manifestacijam, to določa za vsak slučaj šolska oblast. — Glede obleke in frizur je prevladalo mnenje, da se ne morejo izdati nobeni tozadevni predpisi. Kajenje je v šoli prepovedano vsem učencem in učenkam. Več pa spiska oblast ne more storiti. Pri obleki se je omenilo, da se tuintam dobe učiteljice, ki so tako ničemurno napravljene, da mora to pohujšati šolarice, in je bila zbornica mnenja, naj jih neposredni predstojniki (posebno nadzornik) posvare, — Slednjič so se omenjali še baleti, za katere se rabijo šolski otroci. Da so boleti za mladino zelo škodljivi, v tem je soglašala cela zbornica in se je sklenilo, r.aj višji šolski svet stori potrebne korake, da se zloraba šol ske mladine za balete popolnoma zabrani. Vjšji šolski svet je pri razpravi o napredku in nravnem preporodu mladine po- vztrajnim in požrtvovalnim delom, to bodo pokazali v doglednem času vsi drugi odseki JOZ, ki so se po večini udeležili po svojih zastopnikih telovadnega tedna ali končne prireditve. Ti zastopniki so se vrnili domov z obljubo v očeh. da hočejo nadaljevati z vso vztrajnostjo začeto delo pri svojih odsekih in pripomoči celotni organizaciji do čim večjih uspehov. Jasnosti so pr s to svojo prireditvijo zaklicali Orli še nekaj: ne v veseliačenju, ne v zabavah, tudi ne v praznem besedovanju, marveč le v požrtvovalnem, vztrajnem delu je narodov spas. Le tako delo, ki je prožeto s čistim idealizmom, ki so mu tuji vsi sebični oziri na lasten jaz, le delo, ki je res posvečeno skupnosti, tako delo bo moglo roditi sadov, ki bodo mogli ublažiti vso današnjo človeško bedo. Revolucionarna vlada na Reki. Reka> 17. marca. (Izv.) Položaj na Reki je vsak dan bolj buren, težaven in zapleten. Predvčerajšnjim dopoldne se je del italijanske vojske uprl in v zvezi s fašisti pregnal narodno brambo z Attiliom Pro-danom na čelu. Poročnik italijanske vojske Cabruna je proglasil revolucionarno vlado in proglasil dosedanjo narodno brambo za odstavljeno. Po ulicah je dal postaviti strojnice, ravno tako tudi na javnih poslopjih. V prosti luki so zbrane velike mase oboroženih fašistov. Fašisti izvajajo grozovit teror in silijo Zanellove pristaše, da izvoliio novo vlado po njihovi volji. Vsled nezaslišanega pritiska so konzuli Anglije, Amerike in Francije zahtevali vojaško pomoč od svojih vlad. Italijanski komisar Ca-stelli, ki ga je poslala italijanska vlada na Reko, se je združil s fašisti. Mnogo Zanel-lovih pristašev je šlo na Sušak, pa so jih italijanski karabinjerji prignali nazaj na Reko. Rim. 17. marca. (Izv.) Listi obširno poročajo o novem prevratnem dejanju fašistov na Reki. Fašisti zahtevajo ljudsko glasovanje o tem. ali naj postane Giurati regent. Republikanci se upirajo tej zahtevi. Ker v obrambnem komiteju ni moglo priti do sporazuma, ga je poveljnik oborožene fašistov-ske sile na Reki razbil in izročil moč vojaškemu voditelju, ki je dal zasesti javna poslopja. VANDERLIP NE PRIDE V GENOVO. Rim, 17. marca (Izv.) Vest, da so Ze-dinjene države ameriške poslale Vanderli-pa na mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi kot opazovalca, se zanika. LLOYD GEORGE ODSTOPI. London, 17. marca. (Izv.) Listi menijo, da je odstop ministrskega predsednika Lloyda Georgea neizogiben. ODSTOP CA51 BONA. Pariz, 17. marca. (Izv.) Predsednik veleposlaniške konference Jules Cambon je poslal ministrskemu predsedniku Poin-careju pismo, v katerem mu sporoča, da podaja ostavko kot predsednik veleposlaniške konference, ker bo v kratkem imenovan za podpredsednika Banque de Pariš et des Pays Bas. Kot njegovega naslednika imenujejo veleposlanika Paleologuea. FRANCOSKA ARMADA. Pariz, 17. marca. (Izv.) Poslanska zbornica je nadaljevala debato o zakonskem načrtu glede izpopolnitve armade. Vojni minister Maginot je izjavil: Francija je strastna privrženka miru, toda spričo ljudstva. A. P. Čehov: Odlikovanje. Učitelj na vojaškem progimnaziju, kolegijski registrator Ljvov Pustjakov, je stanoval poleg svojega prijatelja, poročnika Ledencova. K temu so ga vodili koraki Novega leta zjutraj. »Poslušaj, za kaj gre, Grigorij,« je dejal poročniku po običajnem novoletnem voščiiu. »Ne nadlegoval bi Te, ako bi se ne nahajal v najtežjem položaju. Posodi mi za danes svoj red Sv. Stanislava, dobri človek I Poglej, danes obedujem pri trgovcu Spičkinu; ta polaga silno važnost na redove in smatra vse ljudi skoro za ničvredne, ako jim ne visi kaj takega za vratom ali v gumbici Razen tega ima dve hčerki... Saj veš, Nastio in Zino... To ti pravim, ker vem, da si moj prijatelj... Ti me razumeš, moj dragi. No tedaj, napravi mi uslugo!« Vse te besede je izustil Pustjakov le jec-Ijaje, zardevajoč in ozirajoč se boječe proti vratom. Poročnik je sicer zabavljal, vendar pa mu je izpolnil željo. Ob dveh popoldne »e je odpeljal Pustjakov ▼ droški k Spičkinu. Kožuh je za trenotek odpel in se pogledal na prsi. Tam se je bleščalo zlato in lesketal emajl izposojenega reda Sv. Stanislava. »Čudovito! Takoj ima človek pred seboj večje spoštovanje!, si )e na i slil učitelj in ao nekoliko odkašljal. »Taka mala stvarica, atane kakih pet rubljev, gotovo ne več; a kako pozornost vzbuja!« Ko je dospel do hiše gospoda Snifkins, je razpel kožuh in počasi plačal voznika. Zdelo se mu je, da je voznik pri pogledu na njegove epolete, gumbe in red Sv. Stanislava kar otrpel od atrmenja. Samozadovoljno se je odkašljal in stopil v hišo. Dočim si je v predsobi slačil kožuh, je imel priložnost pogledati v dvorano. Tam je že sedelo ob dolgi mizi petnajst oseb in se gostilo. Glasno razgovar-janje in rožljanje namiznega orodja je udarjalo na njegova ušesa. »Kdo neki je pravkar pozvonil?« je čul gospodarjev glas. »Glej Ljvov Nikolajičl Prosim pristopite! Nekoliko ste se zamudili, a nič ne de. Ravno smo sedli k mizi.« Pustjakov je napel prsi, dvignil glavo in stopil meneč si roke v dvorano. Tu pa se mu je nudil strahovit pogled. Pri mizi poleg Zine je sedel njegov uradni tovariš, učitelj francoščine, Tremblant. Ako bi dal Francozu videti red, bi s tem z gotovostjo povzročil vrsto skrajno neljubih vprašanj, se smrtno osramotil in prišel ob svoje dobro ime... Pustjako-kova prva misel je bila, da bi red strgal s prsi ali stekel nazaj; toda red je bil trdno pri-šit in vrniti se ni več mogel Hitro jc zakril red 7. desnico in se globoko priklonil. Potem se je težko spustil, ne da bi podal komu roko, na stol, ravno nasproti svojemu francoskemu tovarišu. »Vsekakor je pijan!« si je mislil Spičkin, ki je opazil njegov zbegani obr^iz. Postavili so pred novoi.ošleca krožnik juhe. Prijel jc žlico z levo roko: ko pa se je spomnil, da se v dobri družbi ne spodobi jesti z levico, je izjavil, da je že kosil in da nima več teka. »Jedel sem že... merci...« }e jecljal.« Posetil sem svojega strica, protopopa Jele-jeva, in on me je tako silil.,. hm, da ... da bi jedel pri r.jem.* Prav bolestno poželenje in srdita jeza sta polnili dušo Pustjako»a. Juha je izparcvala vabljiv vonj in od dušenega jesetra se jc dvigala nad vse slastna sopara. Učitelj je poskusil osvoboditi desno roko in zakriti red z levo; a ta manever se mu je zdel le prenevaren. »Zapazili bodo ... Saj držim roko preko vseh prsi, kakor da bi se pripravljal k petju. Moj Bog, da bi bil vendar obed ie kaj kmalu pri kraju! Potem bom kosil v restavraciji!« Ko so prinesli na mizo tretjo jed, je z enim očesom boječe poškilil proti Francozu. Tremblant je kazal iz neznanega vzroka veliko zadrego, se oziral nanj in tudi nič jedel. Dočim sta gledala drug drugega sta prihajala še bolj v zadrego in sla povešala oči na prazne krožnike. »Zapazil je, lopov!« si je mislil Pustjakov. Vidim mu na obraru, da je zapazil) Pri tem pa je ta pošast spletkar. Jutri me ovadi ravnatelju.« Spičkin in gostje bo se spravili na četrto jed. Jedli so, kakor naravno, tudi peto ... Tedaj se je dvignil gospod visoke rasti, s širokimi kosmatimi nosnicami in kljukastim nosom. Izgledal jc, kakor da zastiska oči; vendar je bila to njegova navadna fiziogno-mija. Pogladil se jc po giavi in nazdravil: »Eh ... eh ... eh ... jaz prosim Vas, da . pijele na zdravje dam, ki sede pri tej mizi!« Družba ob mizi se je šumno dvignila in prijela za češe. Glasen hura jc zadonel po vsej hiši. Dame so se smehljale in iztezale roke, da bi trkale. Pustjakov je vstal in prijel čašo z levico. »Ljvov Nikolajič, prosim, podajt« to čašo Nastaziji Timofejevni!« se je obrnil proti njemu gospod iz družbe in mu ponudil čašo. »In vztrajajte pri tem, da jo Izprazni!« Sedaj jc bil Pustjakov v svoj silni strah primoran, da uporabi tudi desno roko. Red Sv. Stanislava s pomečkanim trak m se je kenčno pokazal ln se je sijajno bleščal. Učitelj je po-blcdel in se plaho ozrl po Francozu. Ta ga je kazal veliko dobre vov?. Da bi le besedam sledila tudi dejanja. Komur je blagor mladine pri srcu, naj tu pomaga s svetom in sodelovanjem I Šolski vrtovi. Nadzornik Gangl je bral poročilo o šolskih vrtovih. Za šolske vrtove imumo sedaj posebna nadzornika (Škulj, Crnagoj) in po v J Sloveniji se sedaj pripravljajo za obnovitev, oziroma napravo šolskih vrtov. Krajni šolski sveti votirajo zanje po-nekodi zelo visoke zneske. Upanje je, da bo to novo gibanje prineslo ljudstvu veliko koristi. Nadzornik Wester priporoča, naj bo na šolskem vrtu tudi uln,:.k, da se učenci seznanijo tudi s prekoristno čebelo-rejo. Okr. glavar dr. Karlin poroča o raznih disciplinarnih zadevah, tičočih se malenkostnih, brezpomembnih pogreškov. Iz dr, Majcnovega poročila naj omenim c nt šolo šolskih sester v Apačah, ki nadome-stuje javno dekliško šolo. Sestre učiteljice nimajo — razen ene — skušnje iz slovenščine in nimajo v kraljevini SHS državljanstva (razen ene). Sestre prosijo, da b se jim dale v pomoč laiške učiteljice, ki b jih plačevala država. Seveda bi bila šole pod vodstvom ses'.re, ki je iz slovenščine i7prašana. Referent meni, da bi morah biti voditeljica svetna učiteljica. Kanonil Nadrah ugotavlja, da bi to ne bila več re dovna šola in predlaga, naj se zadeva od loži in naj se poizveduje, če ne bi moglt šole prevzeti kaka slovenska kongregaeija n. pr. šolske sestre v Mariboru. G. Ribni kar priporoča, naj se skuša dobiti samo stanska šola v najem in naj se spremeni i lajiško šolo; če bi se ne dobila v najem, na se po stanov, naredbi zaseže. Slednjič s< sklene, da se šoli pridele tri slovenske uči teljice z državno plačo in da se zadevi končno uredi na prihodnji seji višjega šol sveta. Podelilo se je nekaj razpisanih mest sklenilo se je več učnih moči, ki so prosil« za pokoj, priporočiti za stalno upokojite^ in se je rešilo več manj važnih zadev. V četrtek (16. t. m.) se je sklenilo, di se oddaja ene službe odloži. V petek zju traj (17. t. m.) prinese »Jutro« vest, di se je to odloženo mesto oddalo učiteljici 1 »Jutro« se seve ne sme blamirati. Zato si v petek na predlog prof. Voglarja četrt kov sklep razveljavi in služba od da učiteljici I. Prof. Voglar je seveda zi reasumir.nje sklepa navedel druge raz lOge. rXJj V Avstriji so ustanovili devizno centralo, da preprečijo prenagel padec valute. Devizna centrala razpolaga z dobrim in iz-vežbanim uradništvom, ima sijajne zveze z bančnim svetom in s finančnimi veljaki, a kurz krone je padel in pada še, kljub devizni centrali. Tekom časa so pa Avstri-janci uvideli, da se kurzi na mednarodnih borzah ne dajo komandirali z vladnih klopi in danes se trguje na Dunaju prav lepo z različnimi papirčki in z devizami in z valutami javno, kakor se je trgovalo poprej bolj na skrivaj. Potem so prepovedali uvoz luksuznega blaga. Tedaj je nastopila zlata doba za one, ki so imeli luksuzno blago že — domal Trgovci s parfumi itd. so delali sijajne dobičke, tako da so rekli zlobni ljudje, da je pogledal z osuplimi, vprašujočimi očmi. Njegove ustne so se zvito smehljale in izraz zadrege je polagoma izginil z njegovega obraza. »Julij Avgustovič!« je zaklical gospodar Francozu. »Dajte steklenico tjakaj! Tam jo rabijo!« Tremblant je obotavljajoče iztegnil svojo desnico po steklenici, in kako veselje! Pustjakov je zagledal na njegovih prsih red. In sicer ni bil to navaden red Sv. Stanislava, temveč pravi pravcati red Sv. Anel Tedaj se je tudi Francoz hotel bahati! Pustjakov se je od veselja zasmejal, sedel na stol ter udobno raztegnil noge in roke... Sedaj mu ni bilo več treba skrivati svojega reda! Oba sta zakrivila isti greh in ne more tedaj nihče drugega ovaditi ali osramotitil »Ah ... ah ... ah ... hm!« se je začudil Spičkin, ko je zagledal red na prsih Pustja-kova. »Da,« je dejal Pustjakov Francozu. »Zares je čudno, Julij Avgustovičl Kako malo jih je predlagal naš zavod pred prazniki v odlikovanje! Koliko osobja imamo in vendar sva bila odlikovana le Vi in jaz! Res ču — do-— vi — tol« Tremblant mu jo zadovoljno prikimal z glavo in pokazal levo stran svoje suknje, kjer se je blestel red Sv. Ane tretjega razreda. Po obedu je šel Pustjakov po vseh sobah in kazal damam svoj red. Sedaj mu je bilo pri srcu lahko in prosto, dasi jc občutil, kako mu kruli po želodcu. Zavistno je gledal proti Tremblantu ,kl se je s Spičkinnni razgovarjal o redovih, in si jc mislil: »Ako bi bil vedel, da bo možakar tako sleparil, bi si bil obesil red Sv. Vladimlrja. Kdo pa je mogel to slutiti! To je bila edina misel, ki ga je mučila. Drugače pa se je čutil popolnoma sračnaga. vlada sklenila prepoved uvoza luksuznega blaga samo na ljubo nekaterim trgovcem v Belgradu — pardon, na Dunaju. Ko pa je vlada videla, da denarni kurz še vedno pada, je rekla: Pa dajmo zopet dovoliti uvoz. Posledica je bila, da je kurz krone še vedno padal kot poprej. Potem so začeli govoriti o redukciji uradništva. Za vsakih 5 ljudi vendar ni treba že enega uradnika. Začeli so uradnike odpuščati. Ker pa odpuščeni gospodje niso imeli nikakega kruha, so jih milostno nastavili zopet — drugod, kar je imelo za posledico, da je kurz krone še vedno stalno — padal... Vsled tega so rekli: Če že kurz pada, pa imenujmo še nekaj novih uradnikov poleg starih, vsaj je vse eno! Potem so sklenili, da ne bodo več tiskali novih bankovcev. Po vseh časopisih se je začela silna kampanja proti tiskanju novih bankovcev. V Ziirichu so pa za to vpitje niso mnogo zmenili. Krona je drčala nevzdržno navzdol. Zato so rekli v Belgradu — pardon, na Dunaju: Če krona vseeno pada, zakaj jih ne bi tiskali dalje? In stroji so se zavrteli in brenčali noč in dan in pro-ducirali zlati denar iz papirja. Potem so rekli, da bodo reducirali proračun in varčevali. Kljub temu sklepu je kurz krone v Švici zopet padel za nekaj točk. Ko so proračun rešetali v državnem zboru, se je pa pokazalo, da imajo še za kruh premalo denarja, da ga je treba torej povečati (ampak ne kruha, temveč proračun). Posledica: Nov padec valute. Potem so se odločili, da gredo prosit na posodo. Razbobnali so po časopisju, da jim ves svet ponuja denar. Mednarodni jud-je so se spogledali, in rezultat je bil nepričakovan: Vse borze so bile preplavljene z nalogi »verkaufen Sie die Krone k — Ljudi se je polastila prava panika in vsi časopisi so začeli prinašati dolge članke o neizogibnem finančnem polomu Ju—, pardon, Avstrije! »Oh, du mein Oesterreichk PalltHtae ncMdf.?,, Namesto odgovora na naše stvarne pripombe k znanemu »Naprej.« članku o odnosu med zločinstvom in kapitalizmom, oziroma socializmom, nas le-ta v pomanjkanju vsakršnih razlogov zopet obsipa s samimi prostaškimi izrazi. Naj bo; vsaka ptica poje, kakor ji je kljun zrastel. Edino, s čemer skuša zagovornik socialburžoazije vzbujati videz, da je stvaren, je očitek, da smo njegove trditve potvorili. On da ni rekel, da socializem sploh ni istoveten z nravstvenim redom, ampak da le krščanski socializem ni nravstven, pač pa da je tak marksizem. Mi smo mu že odgovorili, da je to zmota; ker pa mož očividno jako težko razume, hočemo biti še jasnejši. Ako bi se socialistični družabni red že sam po sebi kril z nravstvenim redom, bi to sledilo ali a) iz njegove teorije kot take ali pa b) iz izkušnje. Kar se tiče prvega, marksistični socializem ne more biti isto kakor nravstveni red vsled tega, ker on nrav_ stveni red kot nekaj brez ozira na čas, prostor ali katerekoli zunanje bodisi individualne bodisi družabne okoliščine brezpogojno veljavnega, večnostnega in samo-zakonitega načeloma zametava; njemu je nravstvenost zgolj produkt slučajnih ekonomskih razmer. Kar se tiče drugega, priča za nravstveno obnovitveno moč krščanstva dvoje tisočletij; če pa se oziramo na religije v obče, pa izkušnja vseh vekov človeške zgodovine sploh. O materialističnem socializmu pa tekom nekako sedem desetletij njegovega obstoja vemo samo to, da je materialističnemu kapitalizmu le zvesto pomagal razdirati nravstveni in socialni ideal krščanstva, da ni rodil nobenih junakov ljubezni, socialne dobrodelnosti in nesebične požrtvovalnosti do smrti, in da je nravstveno solidarnost delavskega ljudstva razbil. Ako hoče »Naprejev« zabav-ljač o tem izvedeti kaj več, naj si svojo stranko ogleda v ogledalu, ki ga ji drže vsak dan pred očmi nekdanji sodrugi komunisti. Ravno zato, ker bi socialpatrioti radi odvrnili pozornost tistih delavcev-siromakov, ki jim še verjamejo, od težkih komunističnih obdolžitev, skuša zdaj »Naprej« po zgledu svojih demokratskih pa-tronov zopet zajahati antiklerikr.Inega konjička. Seveda je ta trud zastonj, ker so s tem ne bo zakrilo dejstvo, da so socialdemokratski voditelji danes le orodje v rokah demo-bankokracije in belgrajskega centralizma, kateri jih edini še drži nad vodo, da ne utonejo. V uvodniku 18. t. m. »Naprej« zabavlja zoper »vladne požeruhe«, »krščene in nekrščene pijavke« in straši buržoacijo z »ruskim rdečim medvedom«, v resnici pa ni socialburžujska stranka danes nič drugega kot pokorni hlapec demokratske buržoazije, ki se ne upa niti nastopiti za odpravo izjemnih zakonov zoper komunistični proletariat! Kdor ne verjame, naj vzame v roke delavske marksistične liste: »Delavske Novice«, sarajevsko »Borbo«, belgrajsko »Slobodno Rieč« itd. itd. Le dobro se oglejte v tem ogledalu, ki vas kaže v vaši isiiniti podobi. -f- Zamorca pere. K našemu včerajšnjemu odgovoru na >Slov. Narod« pod tem naslovom nam piše g. dr. Fr. Gdstl: V št. 68 Vašega lista ae me zaradi članka »Klerikalne metode« r »Slov, Narodu« št. 68, signiranim z »Dr. M. G.« prav grdo napada, ne sicer imenoma, pač pa vsakomur povsem jasno. Izjavljam, da ste v zmoti, ker dotičnega članka nisem niti pisal niti in-spiriral. Ako je izšel iz zdravniških vrst, bilo bi želeti, da dotični kolega, bodisi pisec ali informator, stopi z imenom na dan, ker je bil članek res tak, da je anonimnost neprimerna. Kar se mojih prizadevanj za blavmiške zadeve tiče, sem jih zastopal vedno s prepričanjem ter svoje objave povsod podpisal s polnim imenom; ne bojim se nobene stvarne diskusije. Nekolegijalnosti nisem nikdar zagrešil in spletkarii nisem nikdar proti nikomur. Moje stališče glede nameravanega zatvorjenja bolnic pa razvedite iz članka »Kulturen škandal« v »Slov. Narodu« iz mojega peresa. Spoštovanjem! Dr. Fran Gosti. + Radikali v Kočevjn. »Krajevni odbor narodne radikalne stranke v Kočevju sklicuje članski sestanek za 19. t m. Na sestanku so bodo izvršile vse predpriprave za sklicanje okrajnega odbora, ki bo 26. t. m., da nadaljuje z organizatornim delom in izvoli predsednika. Na sestanek so vabljeni vsi predsedniki in podpredsedniki krajevnih organizacij in radikalni župani.« — Tako poroča »Samouprava«. — Sestanka se udeleži baje tudi g. Ribnikar v spremstvu g. Kocmurja. -f Še več policajev! Ministrstvo notranjih zadev otvar ja 1. aprila tromesečni kurz za izobrazbo (pripravo) policijskih agentov. Sprejme se 10 kandidatov ,ki morajo biti 20—30 let stari, lepega vedenja, zdravi in ki so zadostili svoji vojaški dolžnosti. Ta kurz bodo ponavljali, tako da bodo počasi ustvarili solidno tajno policijo. -f Dogodki na Reki in Jugoslovanska reška stranka. V posebni izdaji »Riječkega Glasnika« je glavni odbor »Riječke Jugo-slavenske stranke« izdal proglas, v katerem javlja, da se je z ozirom na poslednje dogodke na Reki brzojavno obrnil na vlade Francije, Velike Britanijo in Združenih držav s prošnjo, da Reko takoj zasedejo čete zainteresiranih velesil, toda brez italijanskih. Poslednje dogodke na Reki so pod vodstvom italijanskih poslancev povzročili italijanski državljani, kar je jasen dokaz, da zadene krivda tudi oficielno Italijo. Ona je s tem dokazala, da ne misli spoštovati rapallske pogodbe, v kateri so je obvezala pripoznavati popolno neodvisnost Reke. V slučaju, da bi velesile ne mogle same poslati čet na Reko, naj pooblaste Jugoslavijo, da ona naredi red na Reki in to čim preje, da bo konec ubijanja nedolžnih ljudi po fašistih. Reški Jugoslovani sedanjega stanja nikdar ne bodo pripoznali; za njih so me-rodajni sklepi reške konstituante. Zato naj-odločnejše obsojajo nastop voditelja avtonomne stranke Gotthardija in ne morejo pripoznati veljavnost odpovedi Zanelle, ker je bil on k temu dejanju prisiljen. Če Italija v najkrajšem času ne izprazni Sušaka, luke Baroša in Reke, bodo Jugoslovani na Reki sami podvzeli korake in pred celim svetom dokazali, da Jugoslovan živi in da je junak. + Nova zveza vzhodnih velesil se pripravlja in prizadeva antanti zapadnih velesil čezdalje večje skrbi. T u r č i j a je s pomočjo Rusije dosegla, da se bo morala sevrska pogodba temeljito revidirati; obe velesili zahtevate tudi, da se Dardanele osvobodijo antantine kontrole. Perzija in Afganistan nastopata skupno z Moskvo in Angoro, s katerima sta sklenili po-litično-trgovsko zvezo. Egipt je storil velik korak naprej do popolne samostojnosti in ne bo odnehal, dokler Anglija ne izgubi tudi premoči nad sueškim prekopom. S i -rija, Mezopotamija in Arabija imajo danes svoje muslimanske vladarje, ki le čakajo, da se iznebijo tako francoskega kakor angleškega varuštva. U k r a j i -n a ima sicer še svoje račune z Rusijo, vendar pa je trgovsko in politično pogodbeno zvezana s Turčijo. Bolgarski agrarci upirajo svoje poglede v Moskvo in samo čakajo, kako bo izpadla genovska konferenca, da bi mogli preorientacijo napram Moskvi izvršiti s primerno spodobnostjo in previdnostjo. Celo v Romuniji upajo zaranisti, zemljeradniki, na pomoč od Rusije, da kdaj strmoglavijo veleposestniško oligarhijo. Mala antanta se tudi počasi osamosvaja od zapadnih velesil in če se še Poljska, Grčija ter baltiške države orientirajo v to smer — in rahli znaki so že tu — utegnemo v par letih doživeti na svetu radikalni preobrat. Ne smemo pozabiti na Indijo, kjer se pripravlja vstaja 300 milijonov ljudi, kar bo šc večji svetovni dogodek nego ruska revolucija. -f Kaj se zopet pripravlja? V Prago je nedavno prispela nekaka francoska vojna misija, ki ima v vseh čeških garnizijah svojo zastopnike in ima po vesteh nekaterih listov neomejen upliv na organizacijo češkoslovaške armade. Ta vojna misija vzdržuje precej živahne stike s slično francosko misijo v Varšavi. Listi so mnenja, da bi to zanimanje francoskih vojnih misij za armade severnih slovanskih držav znalo biti v zvezi s kako novo akcijo proti sovjetski Rusiji in opozarjajo merodajne faktorje, da se ne spuščajo iznova v kake Vranglove avanture. + Pred likvidacijo ministrstvu prebrane na Češkem. Češki listi poročajo, da je minister m prehrano Srb predlagal« da Bil se ministrstvo za prehrano likvidira. Dosedanje agende tega ministrstva naj bi prevzelo ministrstvo za socialno skrb, ki bi tudi izvedlo likvidacijo. Ker v političnih krogih revladuje mnenje, da ministrstvo za pre-rano ni več nujno, se bo likvidacija v kratkem izvršila. -j- Novo ime za Rusijo? Angleški list »The Daily News« poroča iz Moskve preko Varšave, da namerava sovjetska vlada dati Rusiji nov naziv in sicer: »Evrazija«. Proti revolucionarjem v Španiji. Kakor poročajo listi, je bila te dni v Lisa-boni odkrita velika revolucionarna zarota. Nad 100 oseb je bilo aretiranih, več političnih sindikalnih organizacij pa razpu-ščenih. 4- Konfcrenca baltiških držav. 13. t. m. je v Varšavi pričela konferenca zunanjih ministrov baltiških držav. Predseduje poljski zunanji minister Skirmunt. Delo konference je razdeljeno med gospodarsko in politično komisijo. Listi pripisujejo tej konferenci veliko politično važnost. Glavno razpravno točko bo tvorilo vprašanje razmerja do sovjetske Rusije. Baltiške države imajo veliko interesa, da se mirovne pogodbe, sklenjene z Rusijo, priznajo na genovski konferenci. VoBevni za&on z® „©to2ast-na" skupščine. Vlada je predložila zakonodajnemu odboru sledeči zakonski načrt o volilni pravici za »oblastne« (pokrajinske) skupščine: »Pokrajinska skupščina se voli na podlagi splošne, enake in tajne volivne pravice za 4 leta. Volivno pravico imajo vsi, ki imajo voliv-no pravico za državnozborske volitve. Volivno edinice so srezi (okraji) in mesta, ki imajo nad 5000 prebivalcev. Mesta, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, volijo skupaj z okrajem. V volivnih edinicah, ki imajo 10.000 prebivalcev, pride na vsakih 10.000 prebivalcev po en poslanec za pokrajinsko skupščino. Ako znaša ostanek nad 5000 prebivalcev, se voli še en poslanec. Število poslancev za posamezne volivne edinice določi pristojno upravno sodišče v roku od 8 dni po razpisu volitev. Volitve se vrže na podlagi končnoveljav-nih volivnih imenikov za narodno skupščino (parlament), ki veljajo za to leto. Za člane (poslance) pokrajinske skupščine smejo biti izvoljeni samo oni, ki imajo vse pogoje, da morejo biti izvoljeni za državnega poslanca z ozirom na prvi odstavek čl. 72 ustave in ki prebivajo v pokrajini (oblasti) najmanj tri leta od dneva razpisa volitev. Državni poslanci ne morejo biti istočasno člani »oblastnih« skupščin. Člani oblastnih skupščin (pokrajinski poslanci) ne smejo biti istočasno dobavitelji ali podjetniki za oblasti (pokrajine). Upravni, finančni in gozdarski uradniki, sodniki, uradniki agrarne reforme in uradniki pokrajinske samouprave ne morejo kandidirati za poslance v oblastno skupščin®. Vsi ostali uradniki imajo v slučaju svoje izvolitve za pokrajinskega poslanca pravo na dopust za ves čas zasedanja oblastne skupščine. Volitve v pokrajiske skupščine sc vrše v vsej državi na isti dan, in sicer prvo nedeljo meseca oktobra. Volitve odredi kralj z »ukazom« na predlog ministra notranjih zadev. »Ukaz« bo objavljen v »Službenih Novinah* In v »Oblastnem Službenem Listu«, če ga bodo imeli, takoj po izdanju ukaza, najdalje pa mesec dni pred volitvami. V roku od 9. do vštetega 25. dne po objavi »ukaza* o volitvah se merajo predložiti kandidatne liste za vsako volivno edinico (okraj) pristojnemu sodišču »prve stopnje« v potrdilo. Na vsaki kandidatni listi mora biti označeno ime, priimek, stan in bivališče predloženih kandidatov, katerih število mora biti toliko, kolikor jih voli dotični okraj (mesto). Potem mora biti označeno ime, priimek, stan in bivališče posameznih predstavnikov in posameznih namestnikov te liste za vsako volivno mesto in za glavni volivni odbor dotičnega sreza (mesta), če jih določijo predlagatelji. To listo mora podpisati namanj 25 vpisanih volivcev dotičnega okraja (mesta). Z listo vred se mora predložiti tudi pismena izjava kandidatov (namestnikov), da sprejmejo kandidaturo. Poleg originalne liste morajo predlagatelji pridržati še toliko tiskanih aH z roko pisanih kopij kandidatne liste brez podpisov predlagateljev, kolikor je v dotičnem okraju (mestu) volišč. Na vsaki kopiji bo na vrhu označeno, za katero volišče je namenjena. Brez vprašanja in dovoljenja se ne sme nikogar vpisati za kandidata ali namestnika. Kdor izve, da je na kaki listi zapisan kot kandidat ali namestnik brez njegove vednosti in njegovega dovoljenja, ima pravico izjaviti sodišču, pri katerem se lista nahaja, da kandidature ne sprejme, in sodišče ima dolžnost izbrisati ga z liste in o izbrisu obvestiti enega izmed dono-silcev kandidatne liste. Kot predstavnike liste se sme imenovati ali predlagatelje same ali pa druge osebe, ki so vpisane v volivni imenik ene izmed občin dotičnega okraja (mesta). Predstavniki list na voliščih morajo biti iz občin, v katerih se glasuje. Ti predpisi veljajo priaern« tudi ia slučaj, če m pradlaf« «n kandidat v volivnih edini Mih, Id valij« 1« »nega poslanca. Sockfiče ja doliao, da m zahtrro 4eteii lik— vakrtM rpojl*4 jr listo. V eni in isti edinici ne more nihče kandidirati na več listah. V eni in isti oblasti sme ista oseba kandidirati največ v treh volivnih edinicah. Liste ne smejo imeti nobene druge vsebine kot besedilo, ki je predvideno v zakonu« Dnmm nnvtee.- — Nevarno je obolel v Št. Vidu nad Ljubljano č. g. Karol J a n č i g a r, župnik v p. Priporoča se v molitev! — Shod Obrtne zvoze v Št. Vidu nad Ljubljano. V nedeljo, 19. marca bo v Št. Vidu nad Ljubljano ob treh popoldne v stari, šoli shod Obrtne zveze. Na shodu bo govo*. ril dr. Mohorič in domači govorniki. Somi-' šljeniki-obrtniki, udeležite se polnoštevilnos shoda. — Obrtna zveza v Št. Vidu n. Lj/ — Svarilo vsem zdravnikom! Ker je prišlo med' bolniškimi blagajnami in nekaterimi tovariši do nesoglasja, je sklenilo »Zdravniško društvo v Mariboru«, da svari vse tovariše pred sprejetjem blagaj-ničnih služb v Zidanem mostu in Rajhenburgu, do-, kier se spor na poruvna. — Zdravniško društvo v Maribora. — Zakulisna trgovina. V Zagrebu je sedaj Vse polno pravih, tipičnih »Valutenschieber«-jev z Dunaja (haute-volč de Schiebertč), ki našo valutno zmešnjavo sijajno izkoriščajo. V Zagrebu prodajajo devizo Dunaj po 4.10, za izkupiček pa kupujejo dolarje, za katere dobe na Dunaju po 7700—7800 nemških kron, kar odgovarja ceni 300 K naših. Pri vsakem dolarju zaslužijo ti ljudje po 25—40 naših kron. — Pojdi in tudi ti tako storil — Pojasnilo, V zadnjem času opažamo, da deli upravništvo »Slov. Naroda« darila, namenjena slepim, natančno na polovico, to je eno polovico za podporno društvo slepih, eno pa za slepe v zavodu. Ker se nam zdi taka delitev samovoljna in neupravičena, prosimo plemenita srca, naj izvolijo darove, namenjene za podporno društvo slepih, izročati naravnost društvu, ki jih bo rade volje izkazovalo skupno v časopisju. Poudarjamo, da vzdržuje slepe v zavodu država, društvo pa je navezano edinole na podporo usmiljenih src. Društvo vodijo sami slepi, ki poznajo najbolje čustva in želje svojih sotrpinov. Če ne bo zadostovalo gotovim gospodom to pojasnilo, prisiljeni bomo nastopiti ostreje. Društveni prostori so v Ljubljani v Wolfovi ulici 12. — G. F. Jurasek, predsednik. — Sezona v držaTnem zdravilišču Rogaška Slatina. Na številna vprašanja si dovoljuje podpisano ravnateljstvo poročati sledeče: V državnem zdravilišču Rogaška Slatina traja sezona od 1. maja do konca septembra. Cene sob z eno ali dvema posteljama znašajo v glavni sezoni t. j. od 15. junija do 31 avgu&ta 5 Din do 30 Din. 7.a uporabo perila in razsvetljavo se zaračuna 20—25 % navedenih cen. Zdraviliška in godbena pristojbina se zaračunava dnevno in znaša pri več kot dvadnev-nem bivanju v zdravilišču vsaka Din 2'50. Otroci v starosti od 4—12 let in služinčad gostov plača polovično zdraviliško in godbeno pristojbino. Vf pred- in posezoni t j. od 1. maja do 15 junija i» od 1. septembra naprej se zaračunavajo cene za sobe, zdraviliško in godbeno pristojbino in cene za vsa zdraviliška sredstva s 25 % popustom. Državni uradniki, častniki in svečeniki vseh vero--izpoveoanj, njih žene in nepreskrbljeni otroci imajo v pred- in posezoni pri vseh navedenih cenah 50 % popusta. Zdravniki, njih žene in nepreskrbljeni otroci ter njih vdove in sirote so oproščeni od plačevanja zdraviliške in godbene takse in so jim vsa kopališka sredstva brezplačno na razpolago Gleae stanovanja pa uživajo izven glavne sezone iste ugodnosti, kot državni uradniki. Opravičenost do vseh teh ugodnosti se mora dokar.aU s pravnoveljavnimi dokumenti. Cenj. gosti se idjudno prosijo, da si pismenim potoni pravočasno zagotove stanovanja in šele odpotujejo v zdravilišče, kc so dobili ugoden odgovor. Brez upoštevnnja tega predpisa no prevzame ravnateljstvo nikakega jamstva, da dobe v zdravilišču stanovanja. Na brzojavna vprašanja sc odgovarja le. potem, če je bil odgovor plačan. Penzija razun \ dietetični kuhinji ni vpeljana. Cenj. gostom pa' stoj« na razpolago prvovrstni hoteli in restavracije, kjer stane opoldanski ohed in večerja po jedilnem listu na dan in osebo približno 10 Din do 30 Din. Dalje je gostom na razpolago švienrija, konditorija, delikatesna trgovina, zajutrkovalnica itd. Pošln se dnevno dvakrat dostavlja. Bančne posle oskrbuje v zdravilišču fllialka Jugoslovanske Union banket. Vsa nadalinn pjasnila daje ravnateljstvo drž. zdravilišča Rogaška Slatina. — »Antomobilna prometna d. d.< r Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da vozi od sobote, dne 18. t m. dalje auto na progi Ljubljana-Celje zopei preko Trojan, in sicer v poletnem voznem redu t j.: Odhod iz Ljubljane ob 6. uri 30 minut zjutraj in 15. uri 30 minut (3. uri 30 minut) popoldne, prihod v Celje ob 9. uri 80 minut zjuiraj in 18. uri 30 minut (6. uri 30 minut) zvečer Odhod iz Celja ob 6. uri 30 minut zjutraj in 1?. uri 30 minut (1. uri 30 minut) popoldne, prihod v Ljubljano ob fl. uri 26 minut zjutraj in 16 uri 28 minut (4. uri 26 minut) popoldne. Hkratu obveščamo, da je promet na progi Celje-Vransko zopet vzpostavljen s tem, dn vozi avuto z milim ovinkom preko Polzele, i 98» — Iz »Uradnega listat. V 25. štev. »Uradnega listav je izšla: Odločba ministrskega sveta o uvozni prepovedi. — Seznam predmetov iz tarifnih štovllk splošne carinsko tarife, katerih uvoa je prepovedan. — Navodila za izvrševanje odločbe o uvozni prepovedi. — Razglas o naknadnem žigosanju obveznic predvojnih nogažiranih posojil bivše Ogrske. — Razglas gledo ženitne kavci e bivših avstro-ogrsklh častnikov. — Razpuščeno diuštTo. »Društvo odvetniških in notarskih uradnikov ia Kranjsko« je raz-puščeno, ker nima več pravnih pogojev za nadalj-ni obstoj. — Žalostno smrt dvojčkov. V Zagrebu sta te dni umrla 3 leini sinček in hčerka neke delavske rodbine na tragičen način. Oče je zjutraj odšel na dolo, mati na trg, da kupi potrebno stvari za fcorno kosilo, doma pa jc pustila oba otrceičks. Ko se jo vrnila okrog 11. ure domov, so ji' je nudil jrozMi prizor. 1* podstrešne nobe, Id je ob-•>mm služila kot kuhinj«, se jo valil gort dim. Ko prihiteli «A««d<« In pogodil ogenj, to našit kiorko v«* oigan* in U mrtvo, rfoiim j« »iniek U šival, vmdar ja kaptl« »ttil- k* m g« we-MMif x bala*«*. — Tatvin«. 1000 Din jo ukradel LJudevit Makove« posestniku Janezu Kuncu v Liberčah. Ma-kovea so zaprli — Iz skladišča tvr.lke »Bistra« v Domžalah je bilo ukradenih 11 pil. Tatove so orožniki izsledili. — V škrilolomu tvrdke Majhe-nlč. Koser in Prosnitz v Zalogu je bilo ukradeno 10 kg dinamona in »i m vžigalne vrvice iz neke lope, v škrilnem rovu je t>a bilo ukradenih 5 kg dinamita. — 50 kg ječmenove slame je bilo ukradene Jakobu Bohu na Igu. — S ponarejeno menico je bila ogoljufana Hranilnica in posojilnica v Kamniku za 9500 kron. — Okraden polkovnik. Polkovniku Štefanu Illču v Belgradu o bilo ukradene zlaUilne v vrednosti 200.0<)0 ki on. — ŽelezniMM Inžener — poglavar vlomilske žete. V Vinkovcili so te dni zaprli člane dobro organizirane čete vlomilcev, ki je obstojala iz samih železničarjev Nadinžener Kovačevič, bi je precej let zavzemal v Osiieku visoko mesto, je iz njemu podrejenih delavcev in uslužbencev organiziral vlomilsko četo, ki je dosedaj izropala najmanj za 20 milijonov kron vrednega blaga. — Obsojeni ponarejalri denaria. V Zagrebu Bo bili te dni obsojeni ponarejevaici dolarjev in srebrnih kron: Josip Krat; na 5 let. Mešič in Petrovič vsak na 1 leto in Josip Kromar. na 5 mesecev ječe. — Dobro obiskana ulica po noči je v Zagrebu Vrbovac, kjer so neznani lopovi v eni noči Izvršili kar štiri vlome pri raznih odličuih osebah, med njimi pri bivšem županu dr. Srkulju ter odnesli precei denarja in mnogo vrednosti. — Služba nisarniškega pomočnika pri dr-lavnl žrebčarni na Selu pri Ljubljani je razpisana v »Urannem listu« št. 25. Gosi Fiasko vladne devizne politike. Kakor smo se bali, to se je zgodilo. Se nikdar se ni zgodilo, da bi katerakoli naredba naše vlade dosegla to, da bi se naša valuta vsaj za trohico zboljšala. Nasprotno. Naša valuta je po vsaki devizni odredbi, izdani od naše vlade ponovno padla. In dosledne znajo biti našo devizne odredbe same sebi. Naša valuta je v Curihu danes padla na 1.60 (od 1.80, kakor je bila v začetku tedna). V Zagrebu in Belgradu sploh ni dobiti na borzah blaga, ali pa vsaj neznatne količine. Italija je po Kumanudi-jevi devizni odredbi poskočila od 13 na 16.25, New York od 250 na 295, Dunaj od 3.80 na 5.—, Praga od 4.80 na 6.15, Berlin od 1.20 na 1.45 itd. Tako tira Kumanudijeva devizna in celokupna finančna politika naše trgovce in ljudstvo v obup. Draginja jo z novimi koraki zopet na pohodu. Kumanudi in S njim vlada, sta doživela zopet nov de-bakel. g Jara pšenica in ječmen za spomladansko setev sc bo dobila v omejeni množini pri pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku za kmeti,»tvo, v Ljubljani. Siromašni kmetovalci pridejo ▼ prvi vrsti, premožne,ši posestniki iele v drugi vrsti v po-štev in bodo ti morali plačati poleg prevoznih stroškov ie za vsak kilogram okoli 7 Din za pšenico in okrog 6.50 Din za ječmen, dočim se bodo revnim kmctovalccm zaračunili le prevozni stroški. Priglasitve za ta semena sprejema me-tni magistrat (gospodarski urad) ob uradnih urah do dne 22. marca 1922. g Obrtna razstava v Celja 12. do 22. avgusta 1922. Pripravljalna dela za letošnjo obrtno razstavo v Celju lepo napredujejo. Predvsem je zasigu-ranega okrog 6000 kvadratnih metrov razstavnega prostora in to v 24 sobah mestne osnovne šole v Celju, v telovadnici »Sokola« in na dvorišču. Poslopje je, kakor znano, kar najmodernejše urejeno, prostori visoki in svetli, kakor nalašč za razstavne namene. Odbor je nadalje razpisal natečaj za razstavni plakat, katerega so se udeležili razni celjski risarii. Tri najbolša dela, ki so dobila nagrade, se te dni razstavijo pri Goričar-Leskovše-ku v Celju. Sestavljen je ludi že razstavni red in se v prihodnjih dneh s prijavnicam; vred razpošlje Udeležitev na razstavi je prijavili do 1. maja 1922. Razstave se lahko udeležijo obrtniki, Industrijalci ln trgovci v prvi vrsti iz Slovenije, pa tudi iz cele naše države. g Finančni minister in kurzi v Curihn. Na eni zadnjih sej finančnega odbora je finančni minister Kumanudi zopet trdil nekaj o Zagrebu in Ljubljani, česar pa ni natančneje pojasnil s konkretnimi podatki. Glede kurza v Curihu zvrača on krivdo na Zagreb in na Ljub-iljano, češ da borza v Curihu sprejema kurz Zagreba in Ljubljane, kakor ga poročajo brzo-iavno preko Dunaja. On ie baje stvar preiskoval in njegov delegat da je prišel do tega rezultata. Po tej trditvi tuje borze ne bi bile merodajne za vrednost našega denarja. Nedavno so baje z naše strani kupili v Curihu samo 20.000 dinarjev in takoj se je kurz izboljšal za 70 ločk. — Tako poroča »Jugoslovanski Lloyd«. Radovedni smo, zakaj finančni minister ne da curiški borzi večkrat takih naročil? g Mariborsko ncjmuko poročilo. Na sejem dne 14. niare.i 1922 se je prignalo: 4 bike, 170 volov, 208 krp v. 1 konja in 9 telet, skupaj 458 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste Bo bile sledeče: debeli voli 1 kg žive tež« od 24 do 29 kron, poldebeli voli od 21 do 25 kron, plemenski voli 21 do 24 kron. biki za Idanje od 18 do 21 kron. klavne krav« debele od 20 do 23 kron, E temenske kiuve od 14 do 20 kron, krave za klo-asarje od 13 do 17 kron, molzne krave od 16 do 22 kron, brejo krave od 1(1 do 22 kron, mlada živina od 10 do 22 kron g Mesne cene r Mariboru. Volovsko meso I vrste 1 kg 40 do 48 kron, volovsko meso II. vrste 40 do 48 kron, meso od bikov, krav in telic 40 do 48 kron, telečje meso 1. vrste 48 kron, telečje meso II. vrste 40 kron, svinjsko tneso sveže 58 do 80 kron. g Vzorčni semrnj na Poljskem. Med 19. In 27. marcem se vrši v Poznanju vzorčni seuienj poljske trgovine . g Druga gospodarska in obrtna razstava v BlgL Od U. do 25. julija se bo vriUa druga med- narodna gospodarska In obrtna industrija v Rigi pod protekloraloni letiške vlade in zastopnikov tujih držav. Lansko leto je zavzemal češko-slovaški paviljon drugo častno mesto ter so Čehi prekosili s svojimi fubrikati zlalo tele« iz rodu Izraela, kateremu se ima ne le Maribor nego cela Slovenija zahvaliti, da cene usn u skačeio rupidno navzgor, ln vendar se vsi Usti, ki bi jim morale biti znane zakulisne skrivnosti veriženja na milijone, čutijo presrečne tvoriti častno gardo okoli »zla.ega teleta«. Kaj ko bi ee začela pravica meriti po eni meri tudi za milijonarje? š Zanimiva pravda. Znani zdravnik dr. Er-nest Ryzanski je bil svojčas v Mariboru, potem bi bil moral iti v Polskavo, ker se mu onni tii dopa-dlo, je šel raje v Pekel pri Poljčanah. Ityzaneki je očividno poljski renegat, ki je dal slovenskim družbam tudi v okolici Maribora že mnogo opravka. V novejšem času pa je razburjal s svojim psom celo okolico Poljčan. Psu je bilo namreč Ime >Pe-ter«, v nežnejših ustih tudi »1'eterl« zvan. »Peter« in »Peteri« jo vzbujal pozornost tudi med pripro-stim ljudstvom posebno med mladino, ker je slišal tak naziv s posebnim povdarkom samo v navzočnosti Slovencev. Razburjenje se je širilo med p*i-prosto ljudstvo že zato, ker je pes imel sploh krstno Ime. Ko je to razburjenje dospelo do vrhunca, se Jo obrnilo več uglednih občanov ua pokrajinsko vlado s prošnjo. naj vlada napravi konec temu razburjenju. In vlada je napr-vila konec. Prvi konec je bil, da je »Peter« ali »Peteri« moral ir. Pekla v Nemško Avstrijo aH s pridržkom svoiegn imena ali no. lo ne vemo. Občani so želeli, da bi za psom šel tudi gospodar in gospodarica, ki Ima glede »Petra« ie več na vesti kakor gospodar. Ta želja se ni Izpolnila. Pač pa je »Petrar zagrabil državni pravdnik. Ker je »Peter-: med tem časom že odšel preko meje, je obstal v rokah prnvice g. dr. Ryzanski. V sredo popoldne se je s to »Petrovo« afero pečal kazenski senat v Mariboru. Radi žaljenja Veličanstva toženi dr. Ryzanski je prišel osebno, zagovarjal ga ie dr. Srnee. Ker Je v zadnjem času postalo za dr- žavo nevarno, da prlsoatujejo novinarji takim raz- ( pravatn, o potoku ue moremo drugega poročati kakor da se je preložila, da se zasliši še priča učitelj Kari in odvetn. koucipijent dr. Reisrnan, na katerega se obtoženec sklicuje, češ da sa Je nahajal večkrat v njegovi družbi in bo dr. Reisman jjotrdil, da ni imel namena žalili pokojnega kralja, ako je imel njegov pes slučajno lako ime; psa je baje dobil še pod Avstrijo od nekega Nemca s takim imenom. i Vlom v Mi-riborn. Dne 12. t m. je bilo vlomljeno v stanovanje pekovskega mojstra Jakoba Zvonca nn Meljski ces i št. 23. Vlomilec je odnesel obleke v vrednosti 4000 kron in 25.000 kron denarja. | Ippttfltanclrfli lj Na naslov gospodarskega nreda ljubljanskega magistrata. V sedanjih lepih dneh Ljubi,ančani jako pogrešamo klopi v tivolskem drevoredu in v »Zvezdi«, kjer bi se dalo ie jako lepo solnčiti. Ali bi nam mogei gospodarski urad storiti to uslugo, da bi dal postaviti klopi v drevorede? lj Šentjakobska prosveta. V nedeljo, dne 19 .t m. ob i. uri zvečer bo predavanje »o čudoviti deželi Egipt«. Predaval bo nekdo, ki je bil tam. Predavanje bo pojasnjevalo mnogo lepih, barvanih slik. lj Pomoč glndujočlm v Rusiji. Konferenca vseh korporacij v to svrho so vrši v nedeljo, dne 19. L m. ob 10. uri dopoldne v zbornični dvorani na univerzi. Pričaku.emo zastops'vo vseh korporacij, vabljenih in mogočo pomotoma nevabljenih. — Pripravljalni odbor. lj »Slovensko zidarsko In teharsko drnšlvo« naznanja, da se vrši sestanek v nedeljo, 19. t m. ob 10. uri v restavraciji »Zlatorog«. (k) lj Mestni gospodarski urad je v soboto, dne 18. t. m. vsled snaženja ura Inih prostorov za stranke zaprt. li Rožalie povodom nenadn« smrti blage gospe Mirni Grčarjeve izrekajo prizadeti rodbini — Barjanski fantje in dekleta. lj Hotel Belleviie-rcftavracija zopet odprta. Točilo se bo pravo dobro vino in postreglo p. n. gos oni poleg kave. čaja, mrzlih jedil po naročilu ludi z gorkimi jedili. IJ>< lj Vlom v trgovino Splošnega konzumnega drnštva za Slovenijo. Dne 13. t. m. opoldne je bilo vlomljeno v trgovino navedene zadruge v Bohoričevi ulici. Iz nezaklenjene blagcjne so odnesli vlomilci 1044 kron denar n. lj S sekiro jo napadla dno 14. t m. v Linhartovi ulici št. 16 Ana Ribič gospo Marijo Zupan, katero je napadalka vrgla na tla in jo nato ranila na levi podlehtnicl ln na prstih leve roke. Zupanovo so iztrgali napadal Id Miroslav Zupan, Josip Žnideršič in Franc Milavec, ker bi jo bila sicer ubila. Ženski sta bili sprti zaradi — stanovanjskih razmer. lj Tatvine. V vlaku na progi med Kranjem ln Ljubljano je nekdo ukradel šivilji Tereziji Frankovič iz ročne torbice 200 kron. — Ob 1. uri ponoči sla dva neznanca za kurilnico državne železnice kradla premog, katerega sta nameravala odpeljati z ročnim vozičkom. Njuno namero je pa preprečil višji stražnik Ličen, pred katerim sla pobegnUa in pustila ua licu mesta dvokolesen voziček.- Večja množina drv jo bila ukradena lz čolna ribiču Francu Berniku. — Bel prtič vreden 150 kron je bil ukraden Aleksandru Višnjevsko-mu. — Posestniku Francu Vrhovcu iz Spodnje Šiške je bila z njive ukradena večja množina korenja ir hrena. — Na prenvkalnem kolodvoru južne železnice je bil ukraden zaboj sardin v vrednosti 3000 kron, ka ere je odposlala tvrdka lime-rico Barbarini iz Trsta tvrdki »Brate Jakob Valentin« v Zagrebu. — 3000 kron vredna suknja je bila ukradena Ivanu Ribiču z Kesljeve ceste, ko se je vozil iz Zagreba v Zidani most. Cerkveni vestnik! OTVORITEV IN SLOVESNO BLAGOSLOV-L JEN JE NOVE CERKVE SV. JOŽEFA V LJUBLJANI. Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca, bo pre-vzvišoni knezoškof slovesno blagoslovil novo cerkev sv. Jožefa po tem le sporedu: Ob 10. uri prihod prevzvišenega in slovesno btagoslovljenje cerkve. Nato govor in pontifikalna sv. maša. Prevzvišeni bo podelil tudi papežev blagoslov. Pontifikalna maša: Missa solemnis in laudem Ss. Salvatoris za mešani zbor in orkester, zložil Ig. Mitterer. — Graduale: Dosiine pracvenisti in traetus: Beatus vir, zložil P. Griesbacher. — Po ofertoriju: O Deus, ega nmo te za sopran solo, mešani zbor in orkester, zložil J. Miiller. — K sklepu: Te Dcum v C za mešani zbor in orkester, zložil Fr. Witt. — Tantum ergo, zložil Ant. Foer-ster. — Ob 7. uri zvečer bo V novi cerkvi začetek sv. misijona. Ker se nc izdajo posebna vabila, so k tej slovesnosti vsi tem potom prisrčno povabljeni, posebno pa še oni, ki so s svojimi prispevki pomagali zidati in dozidati to cerkev. Ker so preveliki stroški za dozidavo cerkve še nepokriti, prosimo prav lepo posebno one preč. gospode, ki niso še imeli priložnosti se naši prošnji odzvati, da blagovolijo nn praznik sv. Jožefa vernikom priporočiti to novo cerkev, ki bodi svetišče celega naroda) Predstojnlštvo cerkve. c 0 svetovnem mlrn... Nadškof Curley je Imel na novega leta dan v stolnici v Baltimore cerkveni govor. Med drugim je rekel tudi to-le: »Bili so zbrani možje v Versaillesu, zbrani so možjo v \Vashlngtonu, ki bi radi vpostavill mir. Nespamet! Take stvari so smešne, če ni Kristusa med njimi. Ko govore o svetovnem miru, umirajo otroci v masali od lakote, ljudje more In se more, vojske so pripravljajo in se bodo nadaljevale, dokler se svet ne povrne h Kristusu. Miro ne bodo vpostavill misleci In tudi ne oni, ki na visokih meslih vladajo. Ljudje ne preskrbe miru. Pojdite nazaj v Nazaretl Vruite sa h Kristusu I Le tam in le po Njem bomo dobili mir!« Prhata. pr Narodno galorI'a si je zadnfi čas pridobila nad 30 novih del naše starejše in mlajše slikarske generacije, tako da predstavlja njena sbirka sedaj dovolj jasno sliko slikarskega razvoja na Slovet* skem od Subicev do današnjega dne. Zaradi novi) pridobitev bo treba vso razstavljeno zbirko poput noma nanovo preurediti in razstavljalne prostori povečati. Dokler se la dela v galeriji ne isvriijc ostane zbirka javnosti zaprta. pr Razstava bratov Kralj ▼ Jakopičevem paviljonu. Opozarjamo na to velezanimivo razstave naše najmlajše upodabljajoče umetnosti. Razd-slje, na je vsebinsko in formalno na štiri skupine. V sredini so dela najekstremneiše smeri, ki obiskovalca ne smejo ostrašati; če nima časa pregrizti si do njih razumevanja, naj se napoti v stranske prostore, kjer so na desni dela (plakete, ma,hne idi lične slike in par ljubkih majhnih kipcev, mej ka terimi se odlikuje Desetnica), ki so vsakemu do stopna, ki ima srce za priproste idilične lepote Nasproti glavnemu vhodu so samo religiozne siva ri, večidel osnutki za poslikanje cerkve na Premi (Tono Krali). Na levo pa risbe, lesorezi in ujed kovine. Tudi mej temi jih je mnogo, ki zadovolji tudi najmanj moderno nadahnjen okus. Opozarja mo na ma,hen lesorez, predstavljajoč sv. Štefana ki spada po svoji koncepciii mej najboljše verski stvari, kar jih premore naša umetnost. Tudi lesore »Sedma postaja Križevega pota« veliko obeta. Talentiranega hotenja pa je v vseh teh stvareh tolika da moremo samo želeti, da bi ta umetnost dobili dosti kupcev ter bi se s tem omogočil nadaljai razvoj talentiranih bratov, ki sta neizčrpna v svo. jem iskanju. K obširnejši oceni te razstave se nai list še povrne. pr Romanovnkl-Kogoj v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer soarea ljubljanskih kom-jKviistov v dvorani F'llinrmonlčne družbe. Vstopnice v predproda i v Glasbeni Matici. pr Koncert jugoslovenKkih narodnih pesmi, ki ga je priredil »Ljubljanski Zvon« je bil nekoliko obsežen, obiskan pa dobro kot težko kateri koncert »Ljubljanskega Zvona«. Obvladoval je koncert Adamič, čig.^r zujemljive harmonizacije so izpolnile več nego tretjino večera. Adamičevi muza se je v ruskem Ujetništva, ki ga je preživel med turkestan*kimi Ta ari, preodeia v orientalske pestre, blesteče, gorkejše barve, vendar pa si je ohranila svoj lahni korak, ki ga enuko spretno in čuvstveno rmerjo na poskočno zabuv-ljico kot na pesem, potopljeno v zamišljeno bolest. — Se bolj samosvojo pot hodi Dobronič, ki jo za zapadro čuvs vovanje eksolik z nenavadno silo in nepričakovanimi učinki: njegova bogata, harmonično kontrapunktična barvitost, pa naj bo že na moč gosta in prepletena ali pa 'lo skrajnosti preprosta in prozorna, primitivna, včasih — malo da ne rečem — barbarski elementarna se le redko kdaj približa potom, ki jih ie izhodil razvoj zapadne glasbe. — Žgauec nam je znan kot spreten in učinkovit harmonizalor, ki z malimi sredslvi doseza izvrstne uunehe. D e v — nai doslej težko če ne najspretnejši prirejevatelj narodne pesmi, zna s tenkim sluhom uporabiti vse, kar ima narodna harmonija dobrega in z enako tenkim čutom odstraniti lo. kar je razrastkov, tako da ima nuivni poslušavec vtis pristne narodnosti, prevejani pa z naslado sledi mojstrove sprene gibe. Lhotkn ie zelo čuvslven prav tako Ka-čerovsky in Konjovlč, znali so globokim napevom ustvariti odgovar ajoče spremljevanje, da se nam je mestoma bolestno zgenilo srce. Slovenci Ilubad, Pirnat, Pavčič, Prelovec grudo vzporedno pot, niehk* nekoliko sentimentalni ton naše pesmi so dobro podčrtali. Zbor je v moških glasovih neprimerno bolj prožen kot v ženskih, soprani že v mf radi kr:če; kadar liho pojo, se pa !;lasovi čisto lepo zlijejo v prijetno celoto. Sicei e bilo precej pesmi zlasti v moškem zboru lepo obdelanih in lepo pelih, od drugih pa tudi nekatere vsaj deloma. Zbor se z delavnim vodjem vred očividno ne plaši truda, saj so nekatere stvari kazale občutne težkoče; splošno se mora reči, da obojemu zboru, moškemu in mešanemu še najbolj prifa o pesmi s široko melodično črto, kjer se glasovi lahko izživljajo. Prav bi pa bilo, če bi se iz petja odstranilo n^kaj gotovo neopravičenih zurez (cezur), morebiti jih je narekals skrb za razločno izgovarjanje, pa vendar raje po primem za zaokroženo glasbeno misel, čeprav bi imeli nekoliko zabrisane samoglasnike. Te stvari ki jih poprečni obiskovalec ne opazi, omenjam zato ker zbor očividno slremi za višjimi umetniškimi cl lji. — Presen^titev tega veAera je bilo pelje gosp« Thierry-Kavčnikove. Kot Uč fenis se j« prerodi! njen glas, odkar smo ga zadniikrat sli šali — mulo Ja ni že leto tega — v ojieri Carmen Če je bil njen glas prej popolnoma pogreznjen v mrak, je bil zdaj svetel, jasen, pa zato nič manj poln in voljan in žamelno mehak, kot je bil prej; nad vse prijetno je učinkovalo to, da tudi ne tre-mulira več tako silno kot prej, ampak dn ji zdaj glas le silno rahlo zaplava kot na perotih večernega diha; zdaj še le se je njen glas pokazal v vsi svoji krasoti; tudi pelu je Izhorno; njen obsežni vedno že iz mraku porojeni glas je bil sie-čen, sija en posredovalec globoko čuvstvenih, mestoma bolestno melanholičnih pesmi naših južnih bratov. — O g. Kovaču bi lo težje tr-llli. Res si je zadnje le'.o glas okrepil, si priboril neko odločnost in samozavest, kar mu je gotovo v dobro šleU; v dobro pa se mu ne morejo šteti občutne napake pri petju da bi — zdi se — glušec, ki pozna tehniko petja, lahko z njegovih ustnic rarr bral. da petje ne more bili lepo, umetniško; je nekdaj bolje pel. Vprašan te je tudi, Če ie n. pr. Lajovic zadovoljen z bravuro, ki si jo je dovolil koncem njegove pesnil. Del občlnsiva je bil seveda navdušen, drugi so si pa s smejočiml obrazi mislili — svoje. Gosp. Kovač naj bi si — ni še prepozno — poiskal sprelriega in brezobzirnega učitelja, da mu njegove nečake pomaga odstraniti, pa utegno poslati za pesmi — in da izpregovorimo tudi o odru — in za vloge, ki ne potrebujejo posebne poglobitve, pra* porabila, dobra moč. IL pr Povski zbor Glasbeno Matice v Ljubljani. Po daljšem presledku prevzame vodstvo pevskih vaj zopet g .ravnatelj II u b a d. Vaje se vrše za sopran ln alt v ponedeljek zvečer ob 6. uri, za tenor in bas v torek zvečer ob 8. urL (k) Orlovski vestnik. Seja ljubljanskega orlovskega okrožnega sveta se vrši v ponedeljek, dne 20. t m ob pol 8 .uri v Društvenem domu na Viču. Šentpelcrttki Orel t Ljubljani Ima nujno la važno sejo v nedeljo ob pol 11. url dopoldne. Odbor in vaditcljski zbor naj se udeleži polno-števllno. Dobra »ena in mMl Ima doma vedno nekaj steklenic lekarn. Feller-ja prijetno dišečega »lilna-tluida« Dobro služi za drgnenje hrbta. rok. nog io celega telesa, kot kosmetikum za usta. kožo In glavo. Je mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kot Frano žganje. 8 dvojn. stekl ali 1 šoecij. steklen, s zamotom in poštnino pošlje za 48 K: Rugea V. Peller, Slubiea denja, KI na trg 184, Hrvatska;. Pridna KUHARICA, zvesta in poštena, z lepimi spričevali. išče službe. Naslov: Ana Kovač, pošt. ležeče Ljubljana 1. Sprejme se spretna "•C prodajalka, S,>?, moč v papirni široki. Ponudbe na upravo lista pod štev. 7/1012. UČENEC za tkalno obrt v siarosli 14 — 16 let se sprejme. Ponudbe na: BEZENŠEK, Ljubljana, Zrinjskega cesta 6. 088 Dr. Ivan Hubad okrožni zdravnik ▼ Skolji Loki ne ordinira od 18. marca do 8. aprila 1922. KUHARICA se sprejme, koja razume iudi gospodarstvo. Cenjene ponudbe poslali na župni urad Šestine, p. Zagreb. 986 Sprejmem čevljarskega I#» irUfA Jane« JAMAR, Rrfiea VHtlbnUH u. 48, Bled II. 1002 1*KJTJJflO saraee, zmožen vseh strok ---------------—- lOlllUn, vrtnarstva, iS£e stalne Strokovnjak v esn obrt siužbe. v*"- - vn x, , „ „ , upravi »Slovenca< pod Štor. 975. z večletno prakso, imor.cn nemškega, če- škega in poljskega jezika, v vseh pano- ?;ah lesne manipulacije dobro izvežban, 56o stalnega mesto. Dopisi pod: »Zane-sljivc/1011 na upravništvo tega lista. iščem pridne n C l/l C — Nastop o in pobožne Utl\l-t. gV. Juriju. Pismene ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 027. UČENKO sprejme papirna trgovina IVAN 'B0NAC, Ljubljana. 002 •. ••• >5 • i • ,,'jii.'•'"■?•*»" W SK SprBr° 1 delovodja hi več samostojnih pomočnikov slikarske stroke. Stalno delo, dobra plača. FR. P. STARE, slikarski mojster, Ljubljana, 948 Florijanska ulica 16. Globoke žalosti naznanjamo, da |e umrl nuS predobri oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod Tomaž Starin posestnik v petek dne 17. marca 1922 v 77. letu svoje starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 19. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Za gradom it. 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. marca 1922. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod Grganist - cerkvenik najraje obrtnik, se sprejme — Vprašanja na župni urad Studenec - lg. looo §jvfl|a se priporoča vsem Ol Vllja cenj. damam. Fino delo, konkurenčne eene. Sprejema se tudi stare obleke v popravilo. Istotam se sprejme todi VAJENKA. — Ljubljana Ilirska ulica 19, L nadstr. (desno). 971 Slaščičarskega POMOČ- MI J/ A popolno aamostalnega (plača Illl\>4j prvorazredna, mesto stalno), spreime takoj JOSIP POGLAJEN, pek in slaščičar, Gospič (Hrvatska). 990 Zahvala. Za vse obilne dokaze iskrenega sočuvstvovonja, izrnJene nam ob težki izgubi naše ljubljene mame, gospe Hiše Jsmnih Izrekamo vsem svojo najfjlobokelšo zahvalo. — Posebno toplo se pa zahvaljujemo preč. duhovščini, dr. Volavšku za trud in požrtvovalnost, dalje darovalcem cvetja in vsem spremljevalcem na njeni zadnji polL Ljubljana, dne 17. marca 1922. ŽALUJOČI OSTALI. Oskrba hrane gostov solnčnega »drarilišža RIKLI na Bledu se odda za letošnjo Bežijo aerijor.ni, izkušeni ter sposobni osebi. Ponudbe do 1. aprila 1922 na: »Solnčno zdraviliščo RIKLI na Bledu. 970 Prodam vež tisoč belih, močno ukorcni- TRT »šmarnic« P\Tl Pri vprašanjih naj se prilože za odgovor znamke. Al. Grabar, Zagarci, p. Juržinci pri Ptuju. _ 914 Otroški VOZIČEFkupTa Ponudbe na upravniStvo >SLOVKNCA< pod: »VOZICKKc Ne zabite »KOCS« da je pri vinu, čaju in 5 kavi najboljši VIDIC — JESENICE GORENJSKO. Zahvala. Vsem prijateljem in znancem našega nepozabnega gospoda ki so nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi in spremili pokojnika k večnemu miru, izrekamo srčno zahvalo Posebno se zahvaljujemo blag. gospodu Dr. Kari Triller-ju, podpredsedniku Ljubljanske kreditne banke, g. Ivo Jelačinu, predsedniku gre-mija trgovcev v Ljubljani, gospodom I. Šarabonu, Al. Lilleg-u in ravnatelju Krofti iz Ljubljane, gospodu dvor. svetniku Dr. Kotniku, prvemu drž. pravdniku Domenicu, g. vlad. svetniku Dr. Žtižeku, g. polkovniku Tosiču, celjskemu županu g. Dr. Hrašovcu, brežiškemu županu g. Dr Zdolšk-u, zastopstvu akademske omladine iz Ljubljane, zastopnikom organizacij JDS, deputaciji zdravstvenega ociseka, ravnateljstvom in deputacijam šol, osobito onim, ki so prišli od zunaj, zastopnikom tr-govstva iz Celja in iz daljne in bližnje okolice in zastopstvom različnih društev. Gospodu Dr. Kalatiu se srčno zahvaljujemo za iskreni nagrobni govor, isto juristu g. Mejak-u in g. Kekič-u. Iskrena zahvala gg. pevcem »Celjskega pevskega društva," vsem darovalcem vencev ter spominskih naklonitev društvom, vsem znanim in neznanim udeležencem pogreba. Da je na zadnji poti naš nepozabni spremljan od toliko prijateljev, nam je bila resnična tolažba. Žalujoči ostali Vsem, ki ste se udeležili pogreba našega nepozabnega in mu bili v življenju naklonjeni, se iskreno zahvaljujemo. Ljubljana, 17. marca 1922. Žalujoč! ostali. Išče se MLINAR i\ mlin na vodno moč. kateri je obenem sposoben klesati kamne in izvesti popravila pri lesenih delih. — Ponudbe naj se pošljejo na: BRACA RIJ2IC, Stolac. llerccgovina. 874 PENZIJA GR1NT0VEC graščina Preddvor, pošta Tupaličo pri Kranju, v najlepši, solnčni legi, cb vznožju alp, se priporoča eenj. letovi-ščarjem ln gostom. Električna razsvetljava, gostilna z najboljšo hrano in pijačo v peiiziji. Veliki prostori za različne zabave. Gledališče Izobraževalnega društva v Preddvoru v novi veliki dvorani penzije. J!&> Vozovi po naročilu na postajo v Kranju. 983 Znano je, da jo eden izmed problemov, na katerega se osredotočujejo vsa razmišljanja, oni, ki dopušča radiotelefo-nično poslovanje »Duplezc to je pogovor v dveh smereh, in drugi, ki ga imenujemo >višek<, ki omogeča z v e r. o okrožja naročnikov (skupni telefon) s sistemom radiotelefoničnega prenosa. Ta problem Jo rešil na najsijajnejši ln najpriprosteiši način g. Artnr Perejo, svotnik-delegat Italijan, družbe An. Bre-vetti Arturo Perego, znan že v tehniškem svetu radi drugih važnih iznajdb v telefonijL V dneh od 13. do 14. min. meseca se imeli inženirji družbe Perego priliko govoriti ob obilni udeležbi Centrale Esterlo, znane postojanke družbe Edison, s pomočjo telefonskega sistema Perego 35 km od Milana ne samo s postajo Šesto, marveč tudi z milanskim uradom direkcije Edison, z uradom družbe Perego, istotako v Milanu, in z bivališčem g. Perego samega. Radiotelefonični pogovor v Šesto so le prenašal na telefonske državne zveze in na privatno družbins telefonske zveze. Obratno ravnateljstvo južno Icleznice v Ljubljani nudi interesentom v nakup Knpci; pozor z lepim vrtom v lepi legi. Kupec dobi takoj stanovanje, primerno za obrt. Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 922. Stavbeno podjetje AL in Valentin Accetto, Ljubljana, Trnovski pristan št. 14, zaprisežena sodna cenilca, prevzema vsakovrstne visoke stavbe, izvršitev načrtov in proračunov, oblastveno koncesionirana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. Radi preuredbe obrata na • Hidravlična stiskalnica i.a iz- • delavo cement, barv. tlaka. Stroj sa iidohvo ecmentne zidne opeke, kompleten. Vrtalni *(roj za železo, pogon no silo. Vzvodnc škarje za železo (liebel-schere). Viseča eirkularn* žaga. Priprava 7.a avtogensko varen.ie. Dopisi na uprav, ništvo »SLOVENCA« pod štev.' 884. Naprodaj jo elegantna, nova, pol- KOČIJA. Poizve so: Rečna ul. 6, Ljubljana. prodaj 39* LEPO POSESTVO V Tihabojn, p. Sv. Križ pri Litiji je na z vsemi gospodarskimi poslopji, z lepim sadnim vrtom, z dvema gozdoma, več njiv za 18 mernikov posetve in z enim travnikom. Oddaljeno cd farne cerkve 20 minut. Cena primerna. — Vpraša se pri IVANI TRA TA R vas Muhobran, p. Velika Loka na Dolenjskem. 882 s u ni mm, ter drugo kuhinjsko opremo. Informacije daje odd. VII./0 v novem poslopju poleg glavnega kolodvora. 1K59 Lep KROMPIR, gorenjski, vofi vagonov, prodam po Din, 1-80 franko na gorenjskih postajah. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod ?t. 977. ske stroje, traverze, cement, Ismoftilk. tiinamii železne blagajne i. t. d. v zalogi trgovino z železnino Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. — S se bo prodalo as jnžneni knln-Jrorn v Ljubljani dne S3. marca 1022 ob 11 ari n« javni dražbi. — Postaja Lj;ib!jana g!, kol. Slamnike In klobuke vseh vrr.t sprejema v barvauj«, beljenje in preoblikovanje v trgov. A. STADLER flv. Petra cesta St 23. — Za obilen ppset se vljudno priporoča cenjenim odjemalcem in občinstvu. Cene najnižje! J. STEMBERGER, 999 Dunajska cests Stev. 9. i^iŠOiaaaijIij nicami, 3 ploščo, 2 pečnjaka, zolo dobro ohranjen, naprodaj pri ŠTEFANU r Kopališki ulici 3. 100* Tvrdka OGRIN & PERIC, prva jugoslovanska tvornica tržaških bičev, prej v Trstu, sedaj aa Laverei pri Ljnblj.ini. — Izdelek v različnih velikostih iz pravega koprivnega lesa. Izdeluje se tudi po naročilu. Cene zmerne in solidne. 933 (Malo posestvo ^ Na Gorenjskem, ležeče ob glavni cesti, v bližini mesta. — Naslov pevo upravui-štvo rSLOVENCA« pod štov. 1001. Za francosko uro (ali w> nevisoko ceno) ^ malo SOBO, UnS?kr inštitut Laborant Dollvo. 1007 POZOR I rozon: žimo in ščetine k"puic mg Hinko ŠIMENC, Zg. Šiška 92, in plačuje najvišje dnevne ccne. 100(5 Proda se skoro nova, polnadstropnn (>Halb- U I # A s petimi sobami (4 tn-atock«) I " « koj na razpolago), kuhinjo in vsemi prilikUnami, v večjem kraju, blizu itali,innske moje, 10 minut od postajo ln farne cerkve, na prostem, oh lepem drevoredu. Okrog hišo okoli S<00 mE cajboljSega t;vetn. Pogoji ugodni. ' Poizvedbo na upravo lista pod fifMi.000. štiri trgovska lokale, pet lokalov za pisarno re odda v r.a'cin v novi zgradbi predi mesta NOVI SAD za 1. oktober 1022. — Pojasnila daje: Štefan (jerick, Novi Sr(J, Regenta Aleksandra ulica 50. m iSli! težkih, tovornih, za špediterski poael. Konji morr.io biti vsnj 10—17 pesti visoki in močni za vsak tovor. Kupimo dalja 9¥$Hš m (roiinski m) nov ali rabljen, ra 7—8 oseb. Ponudbo naj se pošljejo na: 827 Rlnfnnin i Brozinčevid, špoditeri, Zagreb, Jurišičeva ulica 7. VMERTK VMSKO. STROJNO. CTLTVPEB-:: SK0 in TO\ OTNA MAST tvrdke s: Standart % Companv of Vnrk ima vedno v zalogi \. LAMTRRT, Ljubljano. NuusNa ulica »tov. 19. 000 3a obdelovanje lesa urbim krojne tovarne in livarne d. d. iransmisije ponovi £jubljana Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 Din.) BATERIJE ZA ŽEPNE SVET1I.KE: A. Stadler, Sv. Petra cesta štev. 23. FOTO-LITOGRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna r Ljubljani. FOTOGBASKI ATEI.IJE: Grabicc Franjo, Miklošičeva cesta St. 6. GRAMOFONI, PLOŠČE in posamezni deli. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8. KLEPARJI: Kom T., Poljanska cesta štev. 8. Remigar & Smerkol, Florijanska ul 18. KLIŠEJE: ta eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovan tura tiskarna v Ljubljani. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jean Sehreja nasl. Jakob Kavčič, Gradišče Stev. 5. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: fiar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Ziiran Martin, Mestni trg štev. 12. ŠPEDICIJSKA PODJETJA: »Orient« d. d., Sodna ulica 3, Tel. 468. Ranzinger R, Cesta na jui. železnico 7—9 »OREL< POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Konovar Ivan, Stari trg štev. 10. STAVB. IN GVLANT. KLEPARSTVO: Fercnc & Fuchs, Ljubljana, Mirje št 2. STEKLAR: Bajifdj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6/II. SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne ln negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna r Ljubljani. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZN1NO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva- torjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesto štev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno ln točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cihlaf Josip, Dunajska eesta štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Me»laBte. Mi HM, kakor vse perilo razpošilja na debelo in na drobno po čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpoMljalna R. Stermecki, Celje Stev. 365. Slove-nt j a. — Zahtevajte ilu-strovani cenik. — Kar ne ugaja, so zamenja ali vrne denar. Najstarejša slovenska PLESKARSKA IN LIČAR-SKA DELAVNICA IVAN BRICELJ, Dunajska cesta 16 v Ljubljani se priporoča. Izvršitev iočna. Cene zmerne. Sradbeno podJeSle ieo. Oišt in drsi Ljubljana, Resljova c. 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Luksus-čevlje ameriške in francoske vzorce, izdeluje p« meri Janko Kos. čevljar, Rožna dolina pri Ljubljani. — Na zahtevo po dopisnici obisk na domu. 913 Celoletna in 20 va8onuT produkcija «/J!IUW« suhega, sedem h'ga hrastovega rezanega Ponudbe na poti: 862 »e takoj odda. ICvid upravništvo -.SLOVENCA« »TAKOJ 4000«. na ▼ dobrem stanu, z vrtom in majhno njivo, za 175.000 kron. nap- Kupec dobi takoj stanovanje. -- Toinačevo št. 34 pri Ljubljani. 050 ktipnje po najvišjih cenah Centralna nakupovalnica starega železa v Ljubljani, Gosj»osvotska e. 1. DIONIČARJKO DRUŠTVO UZAGREBU PRERAOOVIČEVA 2 PETROLEJ las RAFINIR&NI BI JEU 'BENZIN* 5VIH GRADACIJA PLINSKO STROJNA I cilpndebsk* -ULJA - •MST® ULJA* TOVOTNAMAS? UZ NAJJEFTINIJE DNEVNE CIJENE SASKLADlSTA IHW«I ASTRA ZAGREB »«.teufon: 23-88 to««: PRERAOOVICEVA2 ©skrbništvo grajščine Edm. Attemsa v Brežicah ima naprodaj 600 m1 smrekovega okroglega lesa iz letošnje sečnje m sprejema ponudbe, veljajoče loko gozd ali franko vagon Brežice do 1. iipriln I. 1. Gozd je približno 9 km od železnice oddaljen in leži blizu okrajne ceste. 1013 iii!Hiiiiiiifimiiii;;nmiiiiiiMmmmiiiiiiimmi iiiiMiiiiitimiimimiiiiHimiiiMiiiiiitNimuiNi se priporoča z nojsolidnejšimi ccnami. Sprejema vsa popravila, tudi prelikanje moških klobukov in slamnikov. Priporočamo vsakomur najsolidnejšo tvrdko pri nakupa: Josip Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Najboljše Šivalne stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle, olje za šivalne stroje. Istotam potrebščine ta čevljarje, krojače, šivilje in sedlarje, žlice, vilice, nože, kravate, milo ta brili, tobne ščetke, krtače za obleko, glavo in konje. NAJNIŽJE CENE I NA VELIKO IN MALO! Tovarna Jos. Reich Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenburgova ulica 4. Barva vsakovrstno blago. :: Kemično čisti obleke. :: Svetloliko ovratnike, zapestnice in srajce. Podružnice: MARIBOR (Gosposka ulica 38), NOVO MESTO (Glavni :: trg). KOČEVJE štev. 39. :: POZOR! POZOR! svinjsko MESO, Suho prekajeno vsake vrste in vsako množino, po 70 do 80 kron kilogram prodaja Fran Roškar, SiTm«. gom. Ljubljana, Karlovska cesta 34 Dr. lun. Miroslav Kasni LlUBUREIH, Gra£3S£e 13. Oblastveno podjetje In tehniška pisarna za betonske, železobeton-ske In vodne zgradbe, arhitekturo in vsakovrstne visoke stavbe. Izvršitev! iiisSJ, pDeSsaHe, stenice, S&urk! in vas golazen mora poginiti, ako purnhl|at< ■tofa nnjbo)|« preUknSenn m splošno hvaJjana rrecUtva, Kot profl poljikltn ln hiSnlm mišim k i«, za podgane K !0 r.n Jfiorico II 2C: tn ote-nloo K K nmAsvalno moljev K 10 in 80; proti arAasom K. 10 in SO; mnniJo proti uAem pn Hudob K 10 —; ln živini E It'—j m aii v oblek! in oerila K. 10 in 20; proti mrčesu na »&ajo .'n selenjaDl proti mravljam 10 in tO K. IVsiljn po po vzet-in Zavoo r.a ebsport M Jtin.er, Pelrlajska nI 3. Z-greb 33. Vrtrovcem pri veiijem odjomn ooi-cst. Kostanjev les prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1,1. POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO! Popolnoma varno naloSHe svoje prihranke v ijni posojilnici v Hilji r.11 o. z. (poieg nunske cerkve). Hranilne vloge se obrestujejo s nr 4°/o IK brez odbitka rentnega in Invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplaču ejo potom poštnoček. uradn, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poro&tvu i. t. d. Z A PLESKARSKA IN LICARSKA DELA SE NAJTOPLEJE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU IN PHECASTITI DUHOVŠČINI 00 TONE MALGAJ 00 PLESKAR IN LIČAR :: LJUBLJANA :: KOLODVORSKA ULICA 6 Easa&SEsrsssfflzssKsss Blagovolite otvoritev nove trgo« vine z železnino in stroji na de« belo in drobno PozorI Šoštefič, Petan & Etfket* V Ljubljani, ffcsljeva cesta štev. 20 PozoPI na znanje vzeti, katero slav. občinstvu, obrtnikom, posebno pa trgovcem na deželi pri nakupu posebno priporočamo I aanoaaaciaacSlaveo«a<. OUgovefm wcea«ik Aiika*i Meikw« * LjuJ»lja«L Jugctaiovanska tiskarn« * Ljubljani-