258. številka. Trst, v ponedeljek 11. novembra 1901. Tečaj XXVI „Edlooit-Iz ili •■krat ■> dan. razno sedel; t« pMfnikoT ot) 4. ari r»eć*r." Xt-o^iiaft anuftm : v eelo .............. kroa Zi pol leta ......... 12 „ za četrt leta........ 6» za en me»ec ........ 3 kroni . aro5siao piaćevati naprej. Na na-"hj 3rez prilr>t«n« a-r.-»£nine agravt ne tira »J t)bakarnah ▼ Trstu se prodajajo po-aa ijzne Številke po <> siotink '3 dtČ.); i /ca Trata pa po $ ftotiak (4 btć.) Telefon fttT. «»70. i V Ofltai ■ i računajo po Trmah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbe Vai dopisi naj se pošiljajo uredništvo Biefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. s * T edinosti Je Naročnino, reklamacije iu oglase spre« jama apravalitvo. Naročnino in ogla?« ]• plačevati loco Trsi. ' Credalltvo in tiskarna se nahajata a ulici Oarintia šiv. 1*2. I prtivnlštvo, In •prejemanje inseratov v ulici Moliš piccoio §tv. II. imč»tr. iadajatelj in odgovorni urednik Pran Sodnik Lastnik konaorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Izjava. Vsled soglasnega odborovega sklepa dne 9. novembra I 90 1 . izjavlja podpisano na znani napad v listu Slovenski Narod" na deželnega poslanca in našega podpredsednika, gosp. dra. Otokarja Rybara, da je žnjim v vsem njegovem dosedanjem javnem delovanju zložno in solidarno in da se povsem strinja z njegovim govorom na zadnjem občnem zboru našega političnega društva, kakor tudi z njegovo izjavo na gori omenjeni napad. Politično društvo ..Edinost*4: Predsednik: Tajnik: M&tko Mandič Dr. Ferdo černe. Demonstracija slovenskih vseučiliščnikov na Dunaju. Dunaj, v soboto oktobra. Kakor ste gotovo že obveščeni, priredila je tuKajšnja vseučilišena mladina v j>etek dne •S. t. m. veliko demonstracijo v prilog slovenskemu vseučilišču v Ljubljani. Neposredni povod temu so bili dali italijanski akademiki. Ali niso ga dali s tem, da so v svoji spomenici zahrevali svoje vseučilišče, ampak, ker •iaj l»i se isto ustanovilo v Tretu, v glavnem mestu dežele, ki je pretežno slovanska. Da protestirajo torej proti tej zahtevi in da ob enem obnov«? nase že uad petdeset let stare pr< šuje gledč slovenskega vseučilišča v Ljubljani, določil je p«>seben ad hoe sestavljen odbor iz o It e h slov. a k a d e m i č u i h društev »Slovenije« in »D a • niče«, da skliče zaupen shod v pretreso-vanje tega vprašanja. Konstatirali nam je tu pred v-iein veselo dejstvo, da so naši vseuči-liščniki, da-si razdeljen v liberalce in klerikalce — saj se že v obstanku dveh slovenskih akademičnih društev zrcalijo Daše razmere v domovini — ob tej priliki popolnoma solidarno j>ostopali. Tako bi moralo biti jrovsod in vsikdar. Da-si morejo biti pota različna, cdj nam mora biti isti vsem — korist slovenskega naroda ! Shod je bil torej napovedan, razna slovanska akademična društva so nam zagotovila svojo udeležbo, a tikom pred shodom se je bila raznesla novica, d a gaje vlada zabranila. Da je to prietransko netaktno postopanje vladnih organov, k; Nemcem, Italijanom in tudi — Hotentotom, ako treba, dopuščajo prirejati shode, a le nam Slovanom ne, moralo ogorčati slehernega dijaka: to je men la umljivo. A naše dijake je to vladno početje podžigalo tem več k vstrajnosii v dotego svojega cilja. Mene, da 1k> vseučiliščni rektor dveh tisočev Slovanov in ob enem predsednik izobrazova-lišča, čegar gojencem so v veeučiliščnlh šta-tutah zajamčeni razni privilegiji glede slo-bodnega izražanja svojega inenenja, uvaževal njih prošnjo, napotila se je k njemu deputacija slovenskih društev, da ga naprosi, naj jim za prireditev shoda blagovoli prepustiti vse-vseučiliščno dvorano. Rektorjev odgovor je bil kratek in odločen : Tega ne dobite nikdar! To zoj»etno preprečanje dijaškega shoda je naše dijake dovedlo do prepričanja, da tu ne pomagajo nobene prošnje in da treba seči po jed nosta vnem a odločnem sredstvu : sklenili so enoglasno, da prirede demonstracijo v vseučiliščni avli. Ker pa se je moralo pričakovati, da bodo Nemci na vsaki način skušali preprečiti isto. naprosil je odl*or vsa slovanska društva, naj blagovoli polncštevdno udeležiti se je. Temu pozivu so ee odzvali vsi Blovanski a k a d e m i ki. Napočil je važni dan 8. t. m. Že ob 10. uri so se Slovenci zbirali polnošteviiuo ^ avli. a p"leg njih mnogo drugih Slovanov. Nemci, ki so slutili, da se nekaj pripravlja, bo prišli v velikem številu, večinoma oboroženi s palicami. Okolo 10. ure in j.ol je eden slovanskih aka letnikov stopil na neki vzvišeni prostor, da prečita naše zahteve. A čim je izgovoril par slovenskih besed, zavrelo je med Nemci, ki so bili zagnali huronski krik in zahtevali, naj nadaljuje nemški. — V odgovor jim je bil gromoviti »živijo« iz slovanskih vrst, na kar je nastalo tako sikanje in žvižganje, pomešano s »živijo« klici naših dijakov in »Pfui« klici nemških kulturonos-cev, da je bila avla podobna razburkanemu morju. A naenkrat je zadonela iz slovanskih vrst ona veličastna himna, ob katere zvokih srce slehernega Slovana močneje u tri pije in ki je skupna vsem Slovanom, namreč: »Hej Slovani«. Opisati scene, ki eo sledile temu, to je nemogoče. Pevaje »\Vacht am Rhein« so se nemški burši zagnali na Slovane, ki so pa kompaktno odbijali vsaki poskus Nemcev, da bi prodrli vrste naših. Ko je vriše nekoliko potihnil, pričel je slovenski akademik čitati v nemškem jeziku naše zahteve. V spomenici protestiralo se je v prvi vrsti proti laski demonstraciji, da hočejo Italijani na slovanskih tleh imeti svoje vseučilišče ; drugič proti rektorju, ki Slovencem ni hotel dovoliti dvorane za shod : a v tretji točki prečitala seje naša zahteva po slovenskem vseučilišču. Nemški burši so to poročilo sprejeli z gromovitim krohotom in kričanjem ter so se v drugič zagnali v slovanske vrste. Zastonj so vseučiliščni uslužbenci skušali preprečiti dejanjske spopade! Pričelo je padati po nemških in slovanskih glavah, da je bilo joj ! Dapulacija našega dijaštva se je napotila k rektorju, da mu pove o nasilstvu nemških buršev. Rektor, ki je deputacijo prijazno sprejel, je naprosil isto, naj upliva med slovanskim dijaštvom, da zapuste avlo. Po »zjavi slovanskega akademika do Nemcev, naj nas pustijo mirno oditi, ker to, kar smonamerjali (namreč prečitanje spomenice v avli), smo že dosegli, zapustili so Slovani avlo. Namerjali so demonstrirati pred parlamentom, a močan oddelek policijskih straž jim je zaustavil pot. Pevaje »Hej Slovani« so dijaki krenili v češko budjejoviško pivnico, kjer so sklenili, da bodo drugi dan, t. j. v soboto, nadaljevali demonstracijo. A popoludne je pozval rektor zastopnike jugoslovanskih akademičnih društev k sebi, jirn zagotovil, da v seji akademičnega senata zastavi vse svoje moči, da se nam dovoli dvorana, ter jih je prosil, naj se Slovani vzdržujejo vseh nadaljnjih demonstracij. Definitivni rektorjev odgovor se pričakuje za ponedeljek. Na to so sklenili, da odstopijo od nameravane demonstracije in da Slovani sploh ne pridejo v soboto na vseučilišče. Značilno za dostojno in moško vedenje slov. dijaštva je dejstvo, da je bil aretiran sarno en srbski dijak, ker si je dovolil malce odgovarjati stražarjem, a še tega so koj izpustili. To je v kratkih potezah slovenska ali bolje : vse slovanska demonstracija za slovensko vseučilišče. Predobro poznamo avstrijski zistem. da bi pričakovali, da bo vlada uvaževala ta energični' glap slovenskega dijaštva po slov. vseučilišču. A to, kar se je hotelo doseči, je morda vendar-le doseženo, namreč: da se v slovenskem narodu in pred vsem v slovenskem ali sploh slovanskem časopisju vzbudi že davno ohlajeno navdušenje za ta važni kulturni zavod. Posnemajmo vendar Italijane ! Ohčilia za občino naj se oglasa s takimi reso neijami, a v slovenskem časopisju naj ho zagotovljena slovenskemu vseučilišču trajna rubrika. Avstrijski zistem. \lz govora poslanca Jurija ]> i a n k i n i j a v zbornici poslancev dne 4. novembra 1001.) (Dalje.) Omenjal sem že, da prizadevanje teh krogov gre za tem, da bi Slovence štajerske narodno in gospodarsko uničili. Čudno pa, da vlada gleda ta boj z občudovanja vredno pasivnostjo in ga s tem, da se ne udeležuje, novspešuje tudi v vprašanjih, ko bi avstrijski interes direktno zahteval energičnega nastopa proti načrtom nasprotnikov Slovencem. Vlada nima poguma za energičen nastop, kjer bi pravo in pravičnost zahtevala to; in se v tistih redkih slučajih, ko bi vlada hotela čuvati pravice Slovencev pred zistematičnimi kršenji in vzkračanji, hitro umika zopet, čim je na nemškonacijonalni strani zadonela v običajnih hreščečih glasih tista predobro le znana melodija o namišljenih napadih na narodne pravice Nemcev, na njih posestno stanje, katerih obramba se menda tudi v očeh vladnih organov vidi kakor dejanje, zahtevano od države. Mi moramo najenergičneje protestovati proti tej pogubni politiki vlade in zahtevamo, da se neha enkrat s tem zistemom ter da vlada vendar enkrat najde pogum, da zakonu in pravici na Spodnjem štajarskem pripomore do veljave tudi tedaj, ko ista prihajata Slovencem v prilog. Gospoda moja ! Mi pa nimamo tožiti le radi tega, da se v boju za uničenje, ki ga Nemci vodijo proti Slovencem, vlada vede pasivno, mi moramo vrhu tega tožiti tudi radi tega, da vlada direktno povspešuje ponemče-vanje Spodnjega Štajerja s svojim Nemce povspešujočim vedenjem, izlasti po zistema-tičnem imenovanju nemških, slovenskemu jeziku le redko veščih uradnikov na Spodnjem Štajarskem, ter po izpodrivanju, oziroma imenovanju slovenskih uradnikov na Kranjsko ali v nemške dele Stajarskega. S tem se doseza dvojen vspeh. Z ene strani se jači nemški element v mestih in trgih, naseljenih od obeh narodnosti, z druge strani pa prihaja v upravo, oziroma v justico element, ki si stavlja nalogo, da izpodriva slovenski jezik, jezik več nego 90 odstotkov prebivalstva Spodnje Štajarske, in to nalogo, kakor kažejo skušnje, izvaja tudi s posebno konsekvenco. To se kaže posebno na eo liscih na Spodnjem Štajarskem, in sicer na taKov način, da se sodniki na Spodnjem Štajarskem, z malimi izjemami, ne umejo izogibati na-todni nestrpnosti, inavgurirani po nemškonacijonalni smčri. Spodnještajarski Slovenci ne stopajo v sodno dvorano s pomirjajočim čutstvom popolnega zaupanja, ampak z nekakim vstre-petom iu plašljivostjo. Kajti jedno je gotovo. Ako se jim tudi glede meritoričue odločitve v njihovi stvari ne treba udajati skrbem, ali ako so povabljeni le kakor priče in nimajo torej ni kakega interesa na izidu pravde, vendar ne zapuščajo dvorane, ne da bi bili doživeli cele vrste občutnih žalitev po žaljenju narodnega čutstva njihovega, žalitev, storjenih jim vedoma od državno nameščenih sodnih oseb, dđ, često celo tudi namenoma, v vsakem slučaju pa ob molčečem dopuščanju justične uprave. V tem nespoštovanju in zapostavljanju slovenskega jezika na sodiščih na Spodnjem Štajarskem je zistem. Za danes nočem v tem pogledu podajati podrobnih dat; to se zgodi od druge strani povodom drugega čitanja proračuna. (Pride še.) Politični pregled. V TRSTU, dne 11. novembra 1901 Deželnozborske volitve v Istri. Italijani se pripravljajo na te volitve z mrzlično delavnostjo. No, to je njihovo dobro pravo in jim ne sme nikdo oporekati radi tega. Naši stranki, moremo torej dati le jeden nasvet: pojdi in stori tudi ti tako! Mi absolutno nimamo pravice zahtevati od nikogar, najmanje pa od vlade, da bi nam pomagala ali ovirala nasprotnika. Sami moramo postaviti »m o ž a«...... To se pravi : mi vidimo neko lato morgano, vidimo volilno borbo, v kateri sti obe voju-joči stranki prepuščeni le svoji moči, vidimo boj, v katerem obe stranki odklanjati vsako nemoralno sredstvo, vidimo boj, v katerem so vladni organi udeleženi le v toliko, da čuvajo nad zakonitostjo volilne borbe, da čuvajo, da se nobena strank ne poslužuje nemoralnih sredstev. To je lata raorgana, ki nam plava pred očmi. V resnici take borbe v Istri nismo imeli še do sedaj. Nismo je imeli pa zato, ker dosedaj niso bile vlade neprizadete na tem boju, ker vladni organi niso bili le objektivni čuvarji za zakonito izvedenje volilnega ! čina, ampak so bili stranka na strani jedne in proti drugi stranki. To je ravno, kar je najhuje za nas na teh volitvah istrskih, da ne moremo vedenja vladnih organov puščati iz računov ; to je ravno, da volitve v Istri — ki naj bi bile eminenten pojav konstitu-cijonelne in parlamentarne svobodnostne uredbe — so ravno nasprotno od tega: viden \ znak nasilja, znak hegemonije, znak strankarskega absolutizma...! Italijani so za predstoječe volitve izdali parolo: da o teh volitvah treba hrvatsko-slovensko stranko popolnoma vreči ob tla. Ako bi imeli v Istri vladne organe, kakor nam jih kaže naša fata morgana, mi bi se smejali in bi tako grožnjo smatrali za prazno ba h arij o. Srd zmore sicer mnogo, divja agitacija doseza včasih veliko, in denar podira zidove do marši kake glasovnice, ali čudežev ne morejo delati ni fanatizem, ni agitacija ! In tudi denar ne more delati čudežev. In več nego čudež bi bil v sedanjih časih, ko so se duhovi jeli vzbujati tudi v nesrečni Istri, da bi le iz sebe in brez pomoči od zunaj, popolnoma vrgla ob tla Res: to ni možao, to je izključeno...! In vendar gledajo naši možje s skrbjo v bodočnost, ker imajo razloga za domnevanje, da so Italijani izdali rečeno parolo, ker računajo, da jim pride potrebna pomoč od zunaj ! Od kje — ne treba praviti. Tudi »Naša Sloga« je uverjena, da bomo imeli v Istri to pot borbo, kakoršnje še nismo imeli in da doživimo najhujih grdob; boji se, da bodo Italijani imeli svobodne roke in izvajanje parole — osar tutto. Zato opozarja puljsko glasilo naše poslance na ljuto borbo, ki na9 čaka. Pravi namreč : Ozirom na to borbo, ko pojde za obstanek našega naroda v Istri, ko gre za to, da rešimo nago Življenje pred nasilnim in brezdušnim nasprotnikom, sedaj morajo biti zložni vsi pošteni poslanci, ki z nami govorč isti jezik in ki iskreno že 16, da ne utonemo v morju tujin-stva, ki žele, da nas v Istri ne izbrišejo z lica zemlje. Tu ni več ni mesta ni časa, da bi se delili v liberalce in klerikalce, v pravaše ali * narodnjake, ampak treba, da vsi zložno priskočijo na pomoč istrskemu trpinu v njegovi borbi na življenje in smrt. Od vas, gospOda poslanci, ue zahtevamo drugega, kakor da vsi složno zagrmite dunajski vladi: naj S6 tudi V Istri enkrat že — vrši zakon!! O položaja. V sobotni številki smo označili vzroke, zakaj je od nemške strani začela vesti ostreja sapa, rekši, da požrtvo- valir s- Nemcev za državo traja le lako dolgo, dokler je vlada popolnoma njim na uslugo, in da h> Nemci celo za absolutno oblast vlade, ali le tako dolgo, dokler vlada vrši njihovo voljo, a da se takoj kažejo skrajne sebičneže tudi nasproti življenskim potrebam države, čim bi se imela tudi drugim dati mrvica pravice. V istem zmislu piše tudi praška »Politika« in meni, da je sedaj prikazano g. Korl>erju ad oculoe, kake vrednosti je njegova zveza z Nemci. Iste nemške veličine, ki so |>oprej obečale Kor Iverju vso zaslombo. so ga kar pustile na cedilu, ko se treba žrtvovati v dejanjih. Oni privoščajo seveda g. Korberju — in kako bi ne ! — tisti disj»ozicijski fond, ali glasovati zanj ne bi hoteli in se v tem izpostaviti, ker se hočejo kazati junake nasproti volilcem. Terorizirat', g. Korberja da, 10 bi že hoteli Nemci, ali za odi j orne stvari naj si Korber išče večino — pri drugih. Taki so stebri g. Korberja, tisti krogi, iz katerih s; hoče izte-sati svojo prihodnjo večino. — O parlamentarni in Rezekovi krizi ni danes beležiti nič {»osebnega. Parlamentarne stvari. Poljski državni }H>4anec Romano\vicz je predložil poljskemu klubu več pisemskih kuvert, došlih mu iz pruske Poljske. Iz teh kuvert je razvidno, da se na Pruskem celo taka pisma, na katerih sta ime mesta, kamor so naslovljena, in ime ulice pisana v nemškem jeziku, pošiljajo ua prevajalni urad. ako imijo samo titulat iro | red imenom pisano v poljskem jeziku. N. pr. I51ag. gos poti H. Y. P osen, Annagasse. Taka pisma se zadržujejo več dni na prevajalnem uradu {in mogoče tudi odpirajo. Op. ur.i ter še le ]w>tera dopošiljajo naslovljencu. Tu ni cikakega izgovora, da pošta ni znala, kam doposlati pismo, ako so mesta in ulice pisane v nemškem jeziku. S tem, da se pošiljaj') taka pisma na prevajalni urad, ake je le jedna sama poljska beseda v naslovu, hoteli bi Poljake prisiliti, da naslove na pismih pišejo izključno v nemške n jeziku. Ima-ii država, v kateri jnjštno oblasti tako postopajo, še pravico nazivati se : prav n o državo?! Naše skromno mnenje bi bilo, da ne ! Italijanski glas o bodočnosti Avstrije. Govorč o viseči krizi ministra Re-zeka. pripisuje istej laški list »Avanti* veliko večo važn st, nego se kaže na prvi pogled. »Avantic trdi, da je ta kriza kazaio, ki kaže, kako mogočno so začeli slovanski poslanci imj»onirati avstrijski vladi. Cehi so začasuo opustili svoje državnopravne zahteve, tako nadaljuje »Avanti«, in so stopili na polje praktičnih pridobitev, kakor sf> zahteva vseučilišča za Moravsko, češkega notranjega uradnega jezika ter zahteva njih jugoslovanskih zaveznikov po hrvatsko lovenski univerzi. Čehi so dokazali, da njih zahteve niso {politika izsiljevanja, kakor so trdili Nemci, temveč, da jim to, kar zahtevajo, tudi po pravici pritiče. medtem, ko Nemci nikakor ne morejo dokazati opravičenosti svoje zahteve po nemškem državnem jeziku. Tak je, /.a onega, ki objektivno sodi stvari, politično-parlamentarni položaj Avstrije. Razprava o proračunu je odvisna torej od Slovanov, odnosno od zadovoljenja njih žalitev____ Stvari so dospele tja, kjer je treba odločitve, kjer bo Avstrija primorana plavati v slovanskih vodah, ne da bi se smela ozirati nazaj. Ni m> pa treba bati. da iz t era nakane kaka škoda drugim narodom, ker t prvi vrsti je intelektuelui del slovanskih narodov pri prav Ijcnejsi /a pripo-zna^anje potreb družili narodov, nesro so Nemei. kateri nočejo opustiti trdovratne. a nerazsodne zahteve, da bisauii vladali Avstrijo in le sebi v prid. Avstrijska vlada se bo morala z energijo oprijeti novega, naravnega položaja, ako se n .če. da monarhija pade v nove zmešnjave. Ker pa |>olitika igra interesov, se mora. kdor hoče v sedanjih razmerah kaj doseči za svoje dežele, otresti zastarelih pred sodkov in izkoriščati vsako p »tezo na bojnem polji. S tem hotel je »Avanti« povedati svo-i,m sorojakom, da se morajo otresti svojih predsodkov, starih predsodkov, do nas Slovanov ter stopiti z nami v zvezo, ako hočejo kaj doseči. To je ono, kar smo mi neštevilno-krati že povdarjali v listdi, na shodih v zbornicah itd. Je vse zastonj, draga laška gospoda : tempora mutan tur in dosledno morate se menjati tudi vi žujimi, ako nočete, da zgodovina preide preko vas na dnevni red. — Seveda bi prosili tu. da se nas krivo ne ume. Italijani morejo uničiti del Slovanov, bivajočih ob Adriji, ali vsaj zaustavljati jih za desetletja v njih razvoju. In to bi moglo poraenjati hud udarec našemu maletru narodu slovenskemu. Zato treba prilici dokaj vode v »Avantjevo« vino. Sploh treba pov-dariti, da »Avanti* s svojimi izvajanji precej beži pred dogodki. Ali to je gotovo: avstrijska država bo morala prej ali slej stopiti na ta pota, ali pa — je ne bo! Zato je opravičeno vprašanje: kaj bodo imeli tukajšnji Italijani za svojo stvar od udarcev, ki jih zadajajo svojim slovenskim sodeželanom ?! Nič, nič! Kajti, tudi če se jim posreči po italijančiti par tisoč Slovanov, bo to za njihovo konečno usodo čisto irelevantno. Le polit ka fanatizma in kampanilizraa vidi v tem resnične vspehe. Ne pa daleko-gledna resna politika. Ce se Avstrija vzdrži, pridejo Slovani got >vo do moči — in s tem tudi do možnosti, da se bodo maščevali nad Italijani ! To bi bila ena eventuvalnost. Oglejmo si sedaj še drugo! Ce bi pa Avstrija razpadla, utegnejo naše pokrajine postati južni steber nemškega mostu. Prepuščamo našim Italijanom, naj razmišljajo o perspektivi, ki se odpre potem ojih#vi lastni narodni ekzi-stenci v teli krajih ! Ako imajo le še kaj trezne razsodnosti, morajo sprevid ti, da so proganjali nas nezmiselno in da njihova politika je bila: travailler pour le roi de Pritsse. Le velikonemški politiki v prid se obkladajo z odijem krutih preganjalcev in zatiralcev svolnule in pravice. Spor med Francijo in Turčijo poravnan! — Turčija je popolnoma ugodila vsem zahtevam francozke vlade, vslc l česar je spor ined obetna državama popolnoma poravnan in je franoozka vlada naznanila Porti, da se zopet vspostavijo diploma-tični od noš«j i ter da se fraacozki poslanik Constans povrne na svoje mesto v Carigrad. Tudi admiralu Caillardu je že odposlano povelje, naj se svojo eskadro zapusti otok Miti lene ter naj od pljuje proti otoku Sira. Na tem izgledu vidimo, kako je možno vse doseči z energijo, ako je diplomacija na svojem mestu in ako zna grožnjam dodajati tudi dejanja. A kako je postopala naša diplomacija in ka*o ulogo je puščala igrali naši državi ob aferi zavoda sv. Jeronima ? ! In vendar se afera Kolando niti primerjati ne da z afero sv. Jeronima! Ob prvi je šlo v prvi vrsti za obrambo financijelnih koristi zasebnikov, ob drugi pa za ugled monarhije avstro-ogerske kakor protektorice zavoda ! Turška diplomacija je naravnost izborna v iskanju pretvez, da se more odtezati obvezam. Iu vendar je morala odnehati. Italijanski di-plomatje pa so kar očitno uprizorili grdo igro, ki je bila protektorstvu naše monarhije naravnost v zasmeh, a monarhija še dane* nima nikakega zadoščenja in ga bržkone tudi ne bo imela. K da. da : je pač razlika, ako ima država državnikov, ki so res državniki, ali pa, ako jih — nima ! Tržaške vesti. /a slovensko vseučilišče. Odb >r pol. društva »Elinost« je po soglasnem sklepu v seji dne t. m. od|H>slal nastopni brzojavki : 1. Eksceienca minister za nauk, dr. Hartel, Dunaj. Primorsko politično društvo »Edinost« v Trstu se po vsej vsebini pridružuje zahtevam, stavljenim dne rt. t. m. od jugoslovanskih vseučiliščuih slušateljev na Dunaju in v Gradcu radi ustanovitve jugoslovanskega vseučilišča in radi izjednačenja studij in izpitov na vseučilišču zagrebškem s študijami na cislajlanskih vseučiliščih, ter izreka trdno nado, da vaša ekseeienca ti pravični zahtevi Jugoslovanov dovede Čim prej do uresničenja in to v interesu omike in napredka tega naroda, s katerim se, da-si i je državi zvest, tako mačehevski postopa. 2. Slovenija, Dunaj, vseučilišče. Radu-1 jemo se na odločnem nastopu slovanskih dijakov radi jugoslovanske univerze. Vaša uzorna zložno - t mora imponirati nas potnikom in vladi. Živela jugoslovanska univerza ! Izjava. Prejeli smo in objavljamo: Delavci, zbrani dne 10. nov. 11*01 v gostilni pri Krebelju v ulici Conti, protestiramo proti podli pisavi v »Slov. Narodu«, ki je na tako ostuden način napadel g. dr. Otokarja Ry-bafa, našega prvega boriteija in prijatelja slovenskih delavcev v Trstu. Pod pisani delavci prosimo g. dr. Otokarja RvbjCra, da vstraja na svojem mestu ter se še dalje bojuje za nas zapuščene ter od vlade in naš; h brezobzirnih nasprotnikov zatirane tržaške Slovence. (Podpisi bo na ogled v našem uredništvu. Op. ured.). Laški list »Avanti« o vprašanju la škega vseučilišča. Stare so sicer resnice, ki jih včerajšnji »Avanti« pripoveduje svojim čitateljem ; novo, čisto novo pa je na tem to, tla so se tudi med Italijani samimi počeli oglašati možje, ki hladnokrvno presojajo obstoječe razmere: brez zaslepljenosti, ki jo provzroča narodni fanatizem. Nam je to prav, a ker je nam to prav, se iz tega nikakor ne more sklepati, da bi moralo biti Italijanom krivo. Mi smo že večkrat povdarjali, da Italijani se svojim besnim sovražtvom do nas imeli in imamo tudi še velikih sitnosti z raz-Slovanov sicer škodujejo nam, v prvi vrsti nimi županstvi. Sedaj pa se menda začenja nov pa vendar in največ — samim sebi. Čim bi ples radi krstnih listov ! Minoli teden je tuk. med nami in njimi nastali bolj človeški od-; obrtnik G. pisal na Kranjsko v svojo rojstno nošuji, iiueli bi od tega korist oni in mi. župnijo, naj mu jmšljejo krstni list ! Iu res Radi tega z veseljem pozdravljamo prizade- je prejel — ali kaj!! Mal košček papirja, vanje laškega lista, namerjeno v to, da bi na katerem je bilo zapisano samo to-le : «1. ublažil nasprotstvo med prepirajočimi se so- G. roj. marca I8G-1« ! Na lističu ni bilo občani, oziroma sodeželani. Evo nekoliko od- ni pečata, ni podpisa župuikovega! In to naj stavkov iz »Avantijevega« članka : bi bil krstni list, dokument, potreben za ve- »Pred vsem ne bo nikoli dovoljno pov- levažno prošnjo! Ti usmiljeni Bog! Bolj in darjano, da je v Avstriji zvezda Nemcev že bo,J 8e nara začenja dozdevati, da je inteli-dovršila svojo parabolo ter da zvezda, vla- genca tleželi že tako preokupirana s pro-dajoča sedaj na obzorju, so narodi, sestavlja- slulimi medsebojnimi razmerami, tla sploh take razmere, kakor so ravno pri nas, gojenje takega fanatičnega srda proti vsakemu znaku slovenske narodnosti, ne kaže na prav pošten nacijon lizem, seveda — ne slovenski ?! Kajti, mož gotovo ne bi bil zažvižgal, če bi bila družba pela kako italijansko bodi tudi najbolj nacijonalno [»esem! Onemu zaslepljencu je družba temeljito povedala, kar mu je šlo in le varni in močni ograji se je imel zahvaliti, da mu niso užaljeni naši mladeniči in možje, kaj — zažvižgali ! Metla št. 1. Zopet sitnosti! O iskanju »Domovnic«. potrebnih za pridobitev domovinstva, smo i: joči slovanski element. Toliko le na splešno, da je možno označiti pat, po kateri bo morala Avstrija korakati, da se ne postavi v nasprotje se zgodoviuskim razvojem, kar bi nima več zmisla za nobeno stvar, akw se ne vrti žnjo v tistem besnem plesu!! Gospod G. nas je bil naprosil, naj kar napišemo ves krstni list njegov in naj ga moglo provzročiti neprerač unij ive preobrate, pošljemo g. župniku samo v podpis, česar pa Sedaj pa vprašujemo: Je ali ni fakt, da več nirirao hote,i storiti! Mesto tega smo gospodu stotisočev Slovanov — Slovencev in Hiva- župniku pojasnili, da zahtevani krstni list tov — sestavlja integralen del Jadranskih mora bili enak navadnim, samo- da je brez pokrajin?! Jeali ni fakt, da (ti Slovani) koleka in pristojbine — ker tako zahteva sestavljajo večino vsćga prebi- novi zakon ° domovinstvu. Rojake po deželi valstva istrskega?! Je ali ni fakt, da bi prosili, naj na.n vsaj v takih vitalnih vpra- v Gorici in Trstu biva več desettisočev Slo- Panjih ne delajo ovir, ampak naj nam gredo vanov, in da ste ti dve mesti obdani od dru- na r<"ko. gib desettisočev Slovanov ? ! Je ali ni fakt, Nas križevi pot in naša nečast. Te- da dunajska vlada in lokalne vlade v naših žak I- iz Zreč na Spodnjem Štajerskem pokrajinah upoštevajo ta dejstva na vsej (P" Konjicah) je uložil s 1 o v e n s k o prošnjo črti? (No, o tem bi se dalo še govoriti. Op. na županstvo občine, datirano dne 13. maja, ured. »Ed.«) Ni kdo ne more zanikati vsa ta <*a mu isto dopošlje domovnico, katero treba dejstva, ako hoče veljati zt resno osebo. Se- za prošnjo za podeljenje domovinske pra- daj pa, ravno v trenotku, v katerem zalite- v'ce' • vajo Čehi češko univerzo na Moravskem, Županstvo v Zrečah pa je trebalo do ok- Slovenci in Hrvatje pa univerzo v Ljubljani, tobra, predno je umelo slovensko prošnjo, v trenotku, ko se slovanska parlamentarna Slutimo namreč, da to županstvo ne /na slo- zveza postavlja nasproti vladi in preti pre- venski, sicer ne bi bilo doposlalo nemške re- kopicniti delovanje parlamenta: je li mogoče, sitve na slovensko prošnjo in nemške domov če tudi le akademično, misliti na možnost, niče! Da pa je občina res slovenska, . priča da bi katera avstrijska vlada hotela laško tudi nemška domovnica, s pečatom, na kate- univerzo ustanoviti v Trstu, nasproti Slo- rem je poleg nemškega tudi slovenski napis v,anom, ki so v mestu in okoli njega?! Od- (če tudi le na drugem mestu): »Občina Zreče«, več bi bilo odgovarjati z: ne! Ta »ne« ua ka^ri sta podpisani dne pošteni slo- zveui iz vsega položaja.------venski (če tudi malce na nemško pokvarjeni _ _ _ _ _ _ _ _ _ _____imeni): Valentin Iiuschnig in Lud\vg rp -1 • i Bili so časi, v katerih ni noben tržaški n ni ' . ... . , i i-* i_- tii • i To bi bila naša nečast in naš križevi pot: Italijan m noben okohcanski olovenec sanjal ... ■ ii- li-*- i skoro pol leta morajo naši ljudjj čakati, o tem, da lu moglo biti vzrokov nasprotstva * J J J , , , T . rP , , predno morejo od svoje slovenske občine med obema narodoma na 1 rzaskera. J akrat » J J občinski vz''c ,zrecni Prc>šnji, naj županstvo izvoli nemudoma ugoditi želji pros Ičevi), dobiti — nemški odgovor!! je — in to dokazuje zgodovina iu diplomaiični arhiv — med obema narodoma vladala uajjasneja sloga. Ustal je židovski politikant, Žid-rovar in vsejal seme nesloge, razlil strup narodnega sovraživa, žolč sumnje in ovaduštva. — — — — — — — — — Ali na tem križevem potu se dogaja tudi marsikaj veselega in smešnega! Cujte! Občina Zreče je rečeno « Domovnico« doposlala tržaškemu magistratu z nastopno In tako je vstala in se velikansko raz- iraško noto: vila slavna institucija, zvana por ki de »Fr. Retschach, am 16/4. iS a osvete, 1901. Dem r?ia > ua j ucui uuvjmj » j' " » v. vi, kateri je kmalu stopila nasoroti, hči Stadtsmagistrate Triest. Zur gefalhger Aus-:e, sovražtva, prezira: porki de taliani. *>eiliegenden Heimatsscheines am Ja- kob Rahle \vohnhafc in ulice Cisternone Oni (Italijani) stavijo svoje zahteve na isto stopinjo, na kateri so zahteve — družili. (Namreč Slovanov, katerih veliko število v Avstriji se ne da niti primerjati s pičlim številom avstrijskih Lahov.) Prav torej, za Xr. 17 — Greta. Der Gemeindevrst. Ru-schnig (ali »slično, ker podpis ni dobro čutljiv). Ali sedaj pride še lepše. Na magiHtratu tržaškem niso u meli te kaj pa camorrist;, ki imajo vsled korupcije: klavnega nemškutarskega županstva v J ' . rt__r u -----:1: Alt »a nr> - n nasilja oblast v mestnem svetu, ne stopijo se svojih sedežev ter rečejo onim 5 Sloven- cem (v mestnem svetu) : Tukaj imate našo roko, — vsi smo jednaki! Iiar zahtevate vi, zahtevamo tudi mi!£< (Opazarjamo tu na politično vest: »Ita-; lijanski glas o bodočnosti Avstrije. Op. ur.) Mestni svet tržaški imel bo jutri ob 7. uri zvečer svojo javno sejo. Kristan-Kopačevo maslo! Pišejo nam : Ko »e je sinoči veča družba Slovencev peš vračala iz Barkovelj o l predstive, je mej-potoma pela narodne pesmi. Na kolodvoru ! poleg ceste pa so premikali vagone. Kakor potrebno, je vozove spremljal mož z sve-tiljko. In ob tem važnem delu ni imel mož nujnejega opravila, nego cia je žvižgal naši nedolžni pesmi. Ker vemo, da so železničarji po večini v taboru imenovanih dveh gospodov, vprašamo ta dva gospoda, da li na tle.i, kjer so 1 Zrečdh iu so menili, da je to prošnja za podeljenje domovinske pravice v Trstu. Dostavili so torej prosilcu njegovo prošnjo na županstvo v Zrečah in »Domovnico« z noto, da prošnje ne morejo rešiti, ker je sestavljena v jeziku, ki ni jezik mestne delegacije. Torej smo doživeli v tem slučaju, da županstvo slovenske občine ui umelo slovenski (sicer ne bi v nemškem dopisu pisalo »\vohnhaft in ulice <\sternone«, s čemer je pokazalo, da ne ve, da je »ulica« slovenska beseda), a tržaški magistrat ni umel ni slovenski ni nemški ! ! ! Pa recite sedaj, da ni to za nas naš križev pot in naša — nečast! ! Shod delavcev tehničnega zavoda. Včeraj 10. t. m. se je vršil shod delavcev tehničnega zavoda pri sv. Andreju. Delavci so bili namreč dne 13. julija uložili na vodstvo epomenico, v kateri so zahtevali povišanje mezde in znižanje delavnega ča^a. Vodstvo pa ni ustreglo tem zahtevam delavcev in je privolilo le v skrajšanje delavnega časa za pol ure, a še to le za zimsko dobo šestih mesecev ; in je ravnatelj zavoda deputaciji delavcev odgovoril, da bi prej morali ustaviti delo in zapreti zavod, nego bi mogli ustreči zahtevam delavcev I Delavci se seveda ne morejo zadovoljiti e takim odgovorom in zgoraj omenjeni fhod je bil sklican ravno v ta namen, da se delavci pogovore med seboj, kaj in kako bi bilo storiti. Vsprejeta sta bila dva predloga. Prvi se je glasil, da je še počakati ugodnega trenotka v to, da se vodstvu sporoči ultimatum, zadnja beseda. Drugi predlog pa se je nanašal na dejstvo, da vodstvo — da se odškoduje za tiste pol ure, dovoljene za zimsko dobo — u trguje delavcem zjutraj 10 minut in jih zvečer zadržuje zopet ra 10 minut, tako, da so delavci še na škodi! Drugi sklep je bil ta, da se ukrene potrebno proti takemu nele[»emu in da rečemo naravnost — nepoštenemu postopanju, ko levica jemlje, kar je desnica dala, da ne bodo dela vi še na dalje trj>eli škode. Ta sklep se je pridodal k pj»omeniei. Shod se je vršil v dvorani socialistov. V kakem jeziku, tega ne treba praviti, saj vem), kako je v tržaških socialističnih dvoranah. Delavec. >Kalkan>ka carica«. Sinoćnja predstava te krasne narodne drame je uzorno vspela v moralnem in — hvala Bogu — takrat tudi v materijalnem obziru. Ploskanju, katerega je vzbujalo izborno igranje in krasne rodoljubne besede v drami sami, ni hotelo biti ne konca ne kraja, ter se je isto če-Jtokrat pojavljalo tudi ob odprti pozornici. Podrobno poročilo smo radi nedostajanja prostora odložili za jutraišnjo številko. Naši pekovski pomočniki. Iz pekovskih krogov smo prejeli: Minoli teden so nekateri pekovski pomočniki sklicali (z namenom, da ustanove pekovsko izobraževalno društvo) nettak shod in sicer v prostore socijalnih demokratov. Med drugim so na tem osnovalnem shodu prečitali pismo ljubljanskih pekovskih pomočnikov, v katerem se očita tržaškim drugom, da so zaostali daleč za drugimi pekovskimi pomočniki, ker da nimajo nikakega izobraževalnega društva, da ne čitajo ni kakih vzgojevalnih spisov itd. To pismo je provzročilo precejšnjo reakcijo od strani onih naših pekovskih pomočnikov, ki radi in mnogo čitajo; a resnica je vendar-Ie, da je večina povsem apatična do vsega, kar je koristnega in potrebnega v bistrenje razuma ! Žalostno in ob enem komično je bilo slišati druga < 'epona, ki je nova pravila začel tolmačiti v laškem jeziku, a je tnoral nadaljevati — slovenski, ker laški — ni šlo! — Sram nas je b lo, ko je večina vsprejela predlog, naj se pravila tiskajo v laškem jeziku, da-si nas je ki laški niti dobro či- iati ne znamo! Stari Feriuga je upil: »Tutto taljan« (Vse laško!) (Sram ga bilo! Stavec.) In to vkljub temu, da sam ne zna laški!! Neki Batič je rekel, da pravila morajo biti laška, ker magistrat neče poznati drugega jezika in pa, ker je v Trstu laški navadni jezik ! Mrevlja je Bicer predlagal, naj se pravila tiskajo samo v slovenskem jeziku, ali skupil jo je! Klicali so mu: »Ven z nacionalisti« in: Denite sedaj (ko je zmagal predlog za laška pravila) svoj jezik v — papir!!! (Ali pa to ni nacionalistično, ako se pov-darja, da Trst je laški in da tiskajo pravila le v laškem jeziku ? ! Op. stavčeva.) Pisali bi še, toda sram nas je pred svetom, sram pred narodom, kateremu pripadamo in sram bi nas moralo biti pred našimi nasprotniki, ki se nam rogajo |>o vsej pravici, češ: vidite jih neumneže, kako izdajajo svoj jezik — potem pa zahtevajo, naj bi jih drugi spoštovali ! Prav imajo ljudje, ko pravijo, da je bil nekdaj tržaški pek najbolj zaveden, a da je danes najbolj zaostal za vsemi drugimi sloji ! Prav imajo Ljubljančanje, da nas napadajo! Se premalo nas! In slednjič bo imel prav ves slovenski narod, ko se s prezirom obrne od nas, kak^r bodo imeli prav tudi Lahi, ko bodo s prstom kazali za nami — kakor za odpadniki !! ! Žalostno! Človek bi se kar najraje kam poskril od srama. Drobne vesti. Moderno. 38-letna hišina Frančiška Jezbic, stanujoča v ulici delle Sette Fontane št. je morala iskati si zdravniške pomoči, ker jej je neka druga ženska — da zaradi »njega«, tega menda ne treba še le posebej praviti — nekoliko zrahljala kosti in — lase. Nesreča. Sinoči ob 8. uri, ob dohodu večernega vlaka na južni železniei, je Karel Steinbichler premikal vagone. Ilotč skočiti na vlak, pa je padel med vagone tako nesrečno. da so ga nevarno ranjenega morali odnesti v bolnišnico. Tu je bil vsprejet v deseti oddelek. Aretiranji. V soboto popoludne so aretirali |K>d Skednjem 26-letnega bivšega dijurnista v čistilnici riža pri S. Savi, Andreja M., ker je pred več časa temu pone-veril v isti tovarni 500 kron, ter pobegnil v svojo domovino — Italijo! V Benetkah je poneverjeni denar zapravil, potem pa je moral iti za težaka, sam > da se je preživel. Minoli teden pa se je povrnil v Trst in, kakor rečeno, prišel je takoj pravici v pest". Po zaslišanju so ga odveli v ulico Tigor. — Andrej M. je sicer rojeu v Trstu, ali pristojen je v Videm. Nadalje je bil aretiran včeraj zjutraj, 30-letni Josip S., ker je pred časom od neke žene, stanujoče v ulici Giulia izvabil na premeten način nekaj denarja. B I je odveden v zapore. V soboto so policijski agenti aretirali bivšega propadšega trgovca 29-let. Ettore a Pinotlo iz Conselve, (Italija), ker je nekim tamošnjim strankam ostal dolžan oOOO lir in pobegnil od tam. Ker ga izroče italijanskim oblastim , so aretiranca odvedli v ulico Tigor. Žalostno. V soboto ob 11. uri zjutraj je zblaznel 26 letni Ivan A. Gospod Treves, poklican telefonieno. je dal nesrečneža odpeljati v bolnišnico, v oddelek za umobolne. Nenadna smrt. 58-letna Clementina Valentin stanujoča v ulici Ponziana št. 10, je umrla včeraj nagle smrti. Poklicali so zdravnika z zdravuiške postaje, a ta ni mogel opraviti ničesar več, ampak je le koiistatiral nastopi vso smrt. Dijaka* na potovanju. Včeraj zjutraj ob prihodu poštnega vlaka iz Keke, je policijski oficijal Schabl aretiral dva 18-1. dijaka iz Lvova in to Kostantina L. in Josipa S. Na policiji sta dijaka izjavila, da sta pobegla od starišev. — Odvedli so ju v zapore. Samomor žandarja. V soboto zjutraj pred osmo uro so vsi žandarji, nastanjeni v žandarnerijski vojašnici v ulici Fontana izišli iz svojih sob z namenom, da se podajo v šolo. Eden od njih, 28-letni Štefan Komel iz Gorice, ui sledil svojim tovarišem, temveč je šel na hodnik. V hipu so začuli od tam močan strel. Začuvši detonacijo so drugi žandarji pritekli na hodnik, kjer so zagledali Komela vsega v krvi ius prestreljenim vratom. Poklicali so zdravnika, ali, ko je ta prišel, je bil Komel že izdihnil vsled izgube krvi. Za uro pozneje so nesrečnika prenesli v vojaško mrtvašnico. — Pokojnik ni zapustil nič pisanega in radi tega ni znan vzrok samomoru. V žandarmerijski službi je bil samomorilec že pet let. V zadnjih časih je bil videti vedno žalosten in potrt, vedno je bil zaprt v svoji sobi in zaglobljen v čitanje. Dražbe premičnin. V torek, dne 12. novembra ob 10. uri predpoiudne se b«>do vsled aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile siedeče dražbe premičnin: ulica del Pešce 2, hišna oprava ; ulica Bar-riera vecchia 12, obuvala, oprema v zalogi | in pohištvo; Skedenj 12, hišna oprava; ulica 1 Farneto 33, hišna oprava ; pri Sv. Alojziju .">0, hišna oprava ; ulica Palladio 1, hišna oprava ; Rojan 6, hišna oprava. Vremenski vrstnik. Včeraj: topioo;er ob 7. uri zjutraj 6°.4, ob 2. uri jtopoladn* 13°7. C.° — Tlaicomer ob 7. uri zjutraj 767 3 — Danes plima ob 7.57 predp. in ob 9.01 pop.; oseka ob 7.37 predjmludne in ob 2.— popoludne. Odbor političnega društva »Edinost« se je v seji dne 9. t. m. konstituiral tako-le : Predsednik : M. M a n d i 6, I. podpredsednik : dr. G. Gregorin, II. podpredsednik: dr. Otokar R y b d f, tajnik: dr. Ferdo C e r n e, blagajnik : Ante Bogdanov kč, odborniki : Makso C o t i č, Miloš K a m u š č i č, Andrej C e r n e, Stanko Godina. Pevsko društvo »Hajdrik« na Prošeku je imelo včeraj svoj redni občni zbor. Zborovanja se je udeležil tudi naš veleza-služni Ivan vitez Nabergoj in je — da si še bolehen — imel govor do zborovalcev. Zbo-rovalci so iskrenim veseljem pozdravili di-čnega moža v svoji sredi. Predsednikom je bil izvoljen g. Dragotin Stare, bivši pevovodja »Danice« na Kontovelju. Zahvala. Podpisani odbor si usoja naj-iskreneje zahvaliti se vsein 5. g. diletantam in ililetautinjam o v prizori t vi „Rokov njače v ~ dne 1. novembra 1901. Da se je ta narodna igra tako častno uprizorila, gre v prvi vrsti zahvala gosp. kapelniku Srečku Bartelju in umetniku našemu g. Borovščakovemu : potem pa gg. Jaki in Josipu Stoka, F. P., Prunku, Skrinjarju, Deklevi, Stulerju, D. Godini, Ka-muščiču, Kuretu, Vrabcu, Marušiču, Cinku in Uožetu, dalje gospem in gospicam : Doles, Odinal, Pahor, Poniž in Ornigoj : konečno pa vsem brhkim našim „mladim vojakom" ter vsem ostalim „rokovnjačem" in p,rokovnja-cicam" ! I-krena zahvala se seveda izreka tudi si. občinstvu, ki se je v toliki masi udeležilo predstave. ODBOR ženske podružnice družbe sv. C. in M. Darovi /a možko podružnico družbe sv. Cirila in .Hetodija G. Peter V. Ćir.ć, ravnatelj potujoče dramatične družbe, podaril je 12 kron, skupljenih za programe predstav. Vesti iz Štajerske. — Tiskarno Drag o ti na Hribarja kupi bajč »Zveza slovenskih posojilnic«. Gosp. Hribar se namreč preseli v Ljubljano, kjer ima že tovarno pletenin. Razne vesti. Poroka sina pok. Gladstone-a. Iz Londona poročajo, da se je te dni tam poročil sin slavnega že pokojnega učenjaka in državnika Gladstonea, Albert, z gospico Do-rothv Paget, hčerko poslaica sir-a Richard^a Paget. Novoporočenima je došlo neštevilno krasnih darov. Med drugimi je poslal tudi kralj Edvard krasen srebrn tintnik s srčnim pozdravom novoporočencema 15-leten deček morilec in samomorilec. Iz Flavse, pri Nizzi, javljajo, da je 15 letni deček Bermonut iz neznatnih vzrokov ustrelil svojega H letnega brata v glavo, kateri je ostal na mah ihrtev. Bermonut, videči brata mrtvega, prestrašil se je tako, da je takoj u bežal in se vrgel v neko reko. Številke, izžrebane dne 9. BARCELONA U. (B.) Povodom municipalnih volitev so civilne in vojaške oblasti ukrenile razsežne varnostne odredbe. Eksplozija topa. ATENE IG. {B.) Vsled eksplozijejednega topa na Augležki oklopnjači »Rival Sove-reign«, ki je manevrirala izven pristanišča Astakos, so bili ubiti 1 častnik in G topni-čarjev. Poveljnik in 13 mornarjev so težko ranjeni. Zaprisezauje novih škofov. DUNAJ 11. (B) Danes predpoiudne je njeg. veličanstvo cesar zaprisegel novoimenovana škofa v Šteinamangerju in Stolnem Bclemgradu o čemer sta intervenirala mini-: ster latere grof Szecheuv in naučni minister Vlassico. Albert Brosch Trst. — Via S. Antoiiio •> —'Trst. * KoMar in izdelovalec tap * - Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga k,ožuhovinc in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti moleni in ognju. KKKKKKKKKKKKKKKtt * * K X K * * * X K X * X K K * K MIZARSKA ZADRUGA V GORICI * omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela prvo slov. zaloo pltva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja ▼ Trstu, Via Piazza vecchia (Roaario) št. 1. (uu desni 8t*"ani cerkve sv. Petra). Konkarenoa nemogoča, ker je blago lz prve roke. x x x x x X X x x x x x x x x x xxxxxxxxxxxxxxxx Loterijske novem i »ra : Dunaj Gradec Inomost :}(> 42 55 54 12 69 12 56 84 42 88 49 14 50 73 | Novo tržaško poeUiio pfljetje Piazza della Legna 4. V vsakovrstne pogrebe po n a j z meril ej sili cena li in Podjetje ima v zalogi bogat izbor vencev Irugih mrtvaških predmetov. Opozarja se slavno občinstvo, da ne zamenja našega naslova (Piazza delle Legna št. 4) 7. namišljenimi agenti za pogrebe, ki so bih že davno odpuščeni od našega podjetja. Prva trffla Mri za posrebrnjevanje ogledal Via Farneto štv. 10 (M Via Gelsi). Telefon itv. 941. Tovarna za oglerialne šipe vseh velikosti, popravljanje po- Brzojavna poročila. Zaprisezanje novih tajnih svetnikov. DUNAJ 11. (B.) Njeg. vel. cesar je zaprisegel nove tajne svetnike: Princa Ernesta Windisch-Graetza, grofa NVolkensteina, p osi. grofa Sturgkha in V3rtučiliš5nega profesorja v Krakov u Bobrzinskega o čemer st*i intervenirala minister za vnanje stvari grof Go-lucho\vski in najvišji komornik grof Aben-sperg und Traun. Petarda. PARIZ 11. (B) Pisarna Havas javlja: Sinoči je eksplodirala v bazarju rnesme hiše j petarda, zbog česar je navstal velik strah med mnogoštevilnimi obiskovalci bazarja. Ne : glede na neznatno škodo, se ni dogodila no- i bena druga nezgoda. Sodijo, da so uslužbenci kvarjeilill Ogledal tel* Zholjsailje sami položili petardo, da bi prisilili s tem, i da se bo bazar ob nedeliah zapiral. Zalivala naših vseućiliščnikov. DUNAJ 11. (P.) Hvala na izraženih simpatijah ! Borimo se neustrašeno, solidarni, vsi Slovani ! »Slovenija«. Dogodki na Španjskeni. MADRID 11. (B.) »Liberal« javlja iz Baroelone: Neka skupina katalonskih dijakov je demonstrirala včeraj proti trem častnikom žvižganjem. Vozove cestne železnice so obmetavali s kamenjem. Predstave v gledališčih so bile odpovedane z ozirom na razburjenje povodom municipalnih volitev. V minoli noči so se vršili shodi katalonistov in republikancev. Municipalne volitve v »Španiji. MADRID 11. (B.) V kolikor so dosedaj znani vspehi volitev, je bil v prvič izvoljen en socijalist v municipalni svet. Nekaj oseb, ki so volile pod krilim imenom je bilo zaprtih. Valencije in Sargose poročajo o velikih izgredih. V nekaterih mestih so zmagali republikanci in socijalisti. ! Aleksander Levi Minzil Prva in največja tovarna pohiStva aV T»eh vrst. gff T R S T TOVARNA: Via Teaa, vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-▼ršuje narocbe tndi po posebnih načrtih. gSv Gene brez konkurence. ^ lLDSTROYA.il CEHI ZASTOR) II FBAIKO Q Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno inercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno ins**rrijo pa »e cena primerno zniža. Cglaci za w leto 7.a enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih antieipatnih obrokih. Najmanja objava 30 dtč. V Trstu. Zalog* likerjev t sod čili in buteljkah. Perhauc Jakob ▼in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. »preirorljive nirežiee. 1IJ1_ _ ^fc t Tr^tu, Piszza Ncjrczšecti ft ■ llvfc priporoča slavnemu občinstu »Toje nepregorljive mrežice frettine) „Meteor"1 in vse druge priprave za plinovo luč „Auer." Kavarne. Velika zaloga manufakturnega blaga vsake vrste. Velik izbor platenine, bomhaževine, prtov, brisalk. žepnib rnt itd. Specijaliteta predmetov za krojače. Izvršuje obleke po meri točno jm> najnovejših vzorčili in <»»l najboljših krojaeev jh> zelo ugodnih cenah. ■■ Via Barriera vecchia št v. 13 ■■ Jfaslednik frana jCitty ALOJZIJ QALPERTI Anton Šorli priporoča svoji kavam »Coinmereio« in »Tedesco« ki «ti shajali.-či Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Vsako obleko se izvrši v 24 urah. Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasinij e v ItlUUtl Mil. Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih kol čin železa in delujočih prvin kinina. Steklenice po kron 1*20, 2 - in 3 60. Vdobiva se samo v LEKARNI RAVASINI v Trstu. Piazza della Stazione štv. 3. Poštne počl>e se toplo priporoča svojim rojakom t mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 iadej c. kr. deželne sodnije.) Jak. Perhauc Ji™'!^ svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Slovenec priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2. Ivan Seipulič v Trstu. Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tadi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. H. Stibiel Pekarne in sladčičmrne. Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso ima veliko pekarno in sladčičamo. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v skatljicah, fin h biškotov. različnih liserjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in uavaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem % razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni. Stroji in tehnični predmeti to _ ip., inžee nirja Živica v Trstu ulica (Jliega 10 nasproti kavarn Fabris. F I L 1 J A L K A c. ti um. avstr. Kredita zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Anton Pečenko Vrtna uliea 10 - GORICA - Vrtna ulica 10. priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja j>o železnici na vse kraje avstriKogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Xa zahtevo po- na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih ban- Pro primorsko podjetje za razpošiljanje iu prevažanje pohištva Rudolf Exner Trst. — Via Squero nuoro 7. — Trst. Telefon &47. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrate se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor i tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici 9 patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošilja t ve vsake vrste in kamor si bodi. Sovol za vplačila. / vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2»/«/. 30-dnevni odkaz 2*/ •/, os o, 3-mesečni „ 0 " " 4 0 tf- „ 4 '/. £>> « " t 't šilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. vsake vrste iz najl>oljših tovarn se vdobi vaj o po \arn~ki ceni v 7alogi tvrdke Schivitz & Coni p., ini trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Konrad Jacopich Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij. navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrol>ov. žito, ovsa itd. po jako nizkih cerah. Kazpo>ilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNICA za mzlKiTiiie ii fleRoracije Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za - zasebnike. Velika in izbrana Prodaja vina „Ai Maestri" latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. v ulici Valdirivo ^t 17. Slavnemu občinstvu se uaz-nanja. da ee od dane* naprej točijo sledeča vina: refoSk črn po novč., Wla rebnla i/ Brd po 2S novč. Za družine po ugodnejših cenah. < )polo i/ Visa po novč Za obilen obisK se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsi k ?■ more moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejenal vdobi HHJ gld. nagrade. Zaloga vsakovrstnega pohištva. Važno oznanilo ! _ Podpisani smatra »i v dolžnost javili, da te TINA iz VISA, KAŠTELOV pri SPLITU, ISTRE ki BELA VINA iz VISA, ki ee prodajajo v njegovi taiogi, analizovana iu stavljena pod stalno kontrole zaveda za kemično analizovanie, ovlaičenega od c. kr. veljave, stopijo nove oorestne taics, tvitrl«8kega niinisterstva. Zato se stavlja na vse aode i 24. junija, 28. junija in odnosno ^ ^k^ kontrolna in garancijska znamka št. 137. a t. 1. po dotičnih obiavah. Tq <]olofibo iz,laiG vi.,oko c. kr. notranje mini. Bterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v reeno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, jc gotov, da se v njem ne nahaja drugih anovij, negi da je vino čisto iu naravno, da se sm« z mirno vestk dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacija« zavod stavlja pod svoje varatfvo samo ona vina, M ao čista in imajo vso potrebno vaebino, ki jo morale * Kmeti najfinejša vina. CENE: Iatrski teran.....liter po 32 novd, Vino iz Kaitelov pri Splitu 34 Fino vino iz Viea... „ 34 „ Vino Opollo .... „ 38 » Belo vino iz Viaa ... „ 40 Zahtevajte vaelej jametvono znamko. Josip Tami tkii«a Legna ai. 6 (DvoriK«^ Obuvala. kovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks* 9 krepost z dnem 20. avgusta Okrožni oddel. ? vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, PeŠto, Brno, Lvov, Tropav e Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradce Sibinj, Inomostu, Czovee, Ljubljano, Line, Oloincu Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez trožkov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najuinestnejšimi pogoji. Predaj mL , lamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente Zilloga , Londonu, Parizu, Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na5a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Anton Breščak v Gorici. Gosposka ulica št. 14 in ulica Vetturi»i ima v zalogi v veliki "zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka V zalogi ima : podobe iia platno in šipe. ogledala, žime pza atno,razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok. J TriroWiia z izsotovIjeMimi oblekami. ^olorini Ponte della Fabbra št. 2. vogal ul. Odldrifll.Torrente. Podružnica _AlIa citta di Loiidra- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nur.ve 3 Brune rj^va hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik izbor oblek za moške od gl. tiitO do 24. za »lečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru »vi gld. 3. do H. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrah:ina od gld. 5 — 14. ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izl «>ru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.f>0 — 4.50, tinejše od sld. 5 — 9. Velik izb«»r oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.,'0 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižiih cenah. Hlače od moleškina