Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo menečno 35 Din nedel|skn Izdata celolemo v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsia mali oglasi po l'S(i In 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-30, vellltl po 3 ln 4 Din. v uredtilSUem delu vrstica po lo Din O Pri večlKrn c naročilu dop'JM Izide ob 4 *|ulra.) razen poncieliko ln onevo po preznl.Ku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6ilil Rokopisi se ne vračajo, netranklrana pisma se ne sprejemalo * Uredništva telefon i t. 2050. upravnlSlva SI. 2329 Političen lisi sza slovenski narodi Uprava le vKopltarjevi ul.St.O - Čekovni račun: Ljubljana Stev. tO.050 In 10.349 za tnseralc. Sarajevom.7363, Zaarelt St. 3'J.Oll, Vraga In Vuntit St. 24.797 Pravnik slovenske besede in pesmi Vst Slovenci o vseh deželah! Novo ognjišče smo dobili Slovenci, novo srce. Ognjišče, kamor hoiemo zbirati vse najboljše, najlepše, najplemenitejše, najpotrebnejše, najnaprednejše in najmodernejše, kamor hoiemo nizali bisere naše kulture, vse, kar našega dobrega v glasu in besedi označili moremo. Dobili smo magnet, ki bo zvezal vse ude našega naroda, jih združeval dan za dnem z vezili čustva in razuma, z vezmi gospodarstva in pro-svete, z vezmi duha našega, da bomo vsak dan obnavljali svoje, enotnost. Ta magnet bo irpal iz vseh nas vse, kar moremo dali, da bo potem izžareval in dajal nam vsem v izpopolnitev, napredek in veselje. Današnji dan smo poleteli v svet. Slovenska beseda med besedami vseh drugih narodov bo začela redno padati v ušesa vseh evropskih narodov, slovenska pesem bo dan za dnem svet osvajala. Naši najboljši kulturni delavci nam bodo po radiu dan za dnem dajali svoja najboljša dela. Naše gospodarstvo, ves naš napredek bo hitel z doslej neznano brzino novim uspehom nasproti, ker bo imel na razpolago najnovejša poročila, najnovejše podatke, najnovejši pouk, najmodernejše sredstvo, s katerim človek more obvladali pregled in obseči vsaj listo panogo življenja okoli sebe, za katero je po svoji dolžnosti primoran vodili brigo in skrb. Za Slovence je današnja otvoritev radio-postaje dogodek-mejnik, ki bi ga mogli primerjali samo še s prvo v slovenski besedi tiskano knjigo. Tistim vsem, ki so kakorkoli priložili kamen k zgradbi, te najmodernejše naprave na slovenski zemlji, smo vsak poso-meznik in vsi Slovenci hvaležnost dolžni. Naj bo prva pesem, ki bo šla po valih slovenskega radia, pesem zahvalnica naši narodni državi, Tci je, računajoč z vročim hotenjem slovenskega naroda po napredku in izobrazbi, med prvimi postavila največjo in najmodernejšo radio-postajo na svoje stroške. Naj bo to pesem ponosa na naše narodne zastopnike v Jugoslovanskem klubu in njegove može v vladi, ki so si z današnjim dnem spletli najlepši spomin resničnega narodnega javnega dela. Naj prvi pozdrav pove vsem Slovencem tudi, da bi danes še ne brneli stroji slovenske radio-oddajne postaje in bi naš studio bil še mrtev, če bi slovenski denarni in gospodarski zavodi ne bili tako odlično pomagali. Nič niso računali, nič kalkulirali, nič šteli, samo dajali so. Te organizacije so dale na razpolago sredstva za gradnjo in opremo studia ter za obrat. Končno se bo vsak Slovenec, ko začuje svojo besedo v radiu, vprašal, kje je tista roka, ki lo kolesje vodi, ki te mehanične sile upravlja, kje je tisti veliki mož, ki je največ svojih fizičnih in umskih sil položil v naprave slovenskega radia. Vsi moramo vedeti, da smo imeli za to veliko nalogo lastnega moža, Slo-vcnca, vseučiliškega profesorja, ing. Maria O san o. On stoji danes pred pozornico vseh Slovencev in je clal samemu sebi najlepšo irofejo. Mi drugi ga moremo le hvaležni in nanj ponosni občudovati. Slovenka, ki biva daleč v tujini piše: »Med Curihom in Budimpešto zaslišim petje in ker sem vedela, da mora biti novo postaja, ki je še nimam zaznamovane, sem čakala. Lahko si mislite naše veliko presenečenje in veselje, ko naenkrat zaslišimo: »Halo, halo, radio Ljubljana na valu 574. Igrala je želez-ničarska godba »Sloge<. Ne morem popisati občutkov, hi sem jih imela, ko sem zaslišala naenkrat našo slovensko besedo. Zdi se mi, da sem sedaj čisto blizu domovine.« Tako in podobno se glasi vrsta pisem, ki jih jc prejel radio po prvih poizkusih. Slovenci, ki jih najbolj žeja po slovenski govorici, tam daleč izven mej našega narodnostnega ozemlja najbolj trepečejo in se najbolj vesele in najgloblje čutijo za nas danes še nepojmljiv pomen radijske zveze. Nova radijska postaja bo pa nas tudi posredno predstavila drugim narodom, drugim kulturam, vsem brez razlike, tistim, ki so nas poznali, in tistim, ki nas ne poznajo, tistim, ki so nam naklonjeni, in tistim, ki so vsako vest o nas sprejemali, s predsodkom. Neposredno prednje in mednje stopa naš umetnik, pevec, glasbenik, znanstvenik, predavatelj. Dan za dnem bo toliko in toliko tisoč aparatov v najrazličnejših tujinah oddajalo slovensko narodno pesem, slovensko ljudsko umetnost, predavanja o naši stanovski izobrazbi, o našem kulturnem napredku, o naših gospodarskih razmerah, o našem zdravstvu in o vseh socialnih niansah malega, doslej laka usodno nepoznanega slovenskega naroda. Kar je najboljšega v nas in kar najboljšega more iziti iz nas, to bomo dajali dan za dnem vsej Evropi. Mi, ki nas je življenje skromno odmerilo, ki si ne moremo gradili egiptovskih piramid, da bi pričale o našem imenu, za nas, let si le s posebnostjo in dovršenostjo svojih dejanj in del moremo utirati mesto med narodi, za mali slovenski narod je radio oddajna postaja neprecenljive vrednosti. Po radiu stopamo v nov svet in novi svet med nas (Posdrav in namen Govor prof. dr. Locra Sušnika na predvečer otvoritve Radia Ljubljana. Na predvečer težko pričakovanega dne, ko bo pričela slovenska Radio postaja v Ljubljani z rednim oddajanjem poskusnega programa (najprej pridejo na vrsto jutri govori z otvoritve razstave »Ljubljana v jeseni), mi je prijetna dolžnost, da v imenu Prosvetne zveze sporočim najlepši pozdrav vsem abo-nentom in drugim poslušalcem in prijateljem radia. Veliko veselje navdaja naša srca v tem trenotku, ko se izpolnjuje ena. naših največjih želja, da je za stalno oživotvorjena v naši lepi domovini lastna naša radio postaja. Pridružuje se mu toplo čustvo hvaležnosti do vseh listih činitcljcv, ki so kakorkoli pripomogli k tej važni pridobitvi. Zahvaliti se imamo za njo v prvi vrsti uvidevni naklonjenosti naše vlade v celoti, in prizadevanju naših zastopnikov in strokovnjakov posebej. Vsem bodi izrečena ob tej priliki najvdanejša zahvala; storili so v resnici veliko kulturno in državotvorna delo. Zalo lahko ob bližajoči se desetletnici naše osvoboditve v okrilju naše krepke države s tem večjim zanosom kličemo: 'Živel naš ljubljeni presvetli vladar, Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I.! Slovenija ima torej že svojo močno radio-postajo, ki se bo sicer slovesno otvorila šele 28. okt. 1. 1. na predvečer 10 letnice naše osvoboditve. Pomen lega dejstva je nedogleden. Vrez dvoma ga bo zabeležila zgodovina kot dogodek izredne važnosti. Naša mila slovenska govorica se bo jela glasiti širom ozračja daleč po svetu in bo stopila kot enakovredna družica v kolo drugih narodov. Veljava naše besede bo zrastla, ko se bo čula tudi ona v svetovnem koncertu in pričala o našem obstoju in napredku. Radio-Ljubljana bo resnično žarišče, ki bo izžarevalo svoje čudovite in blagodejne žarke na vse strani in spajalo v moderno duhovno občestvo, nevidno sicer in nekako ta-jinslveno združeno, vse prijatelje doma in na tujem. Posebno rojaki v bližnji ali dolnji tujini se bodo iz vsega srca veselili blagodejne topline teh žarkov, ki jim bo ogrevalo dušo, hrepenečo po sladkem govoru in vročem objemu ljube matere domovine. Bodite nam vsi iskreno pozdravljeni! Novo postajo čakajo velike in mnogovrstne nalgc, če naj bo res širUeljica in pred-slavileljica naše narodne kulture. Gojiti bo morala predvsem one temeljne dobrine, na katerih sloni prava kultura in brez katerih je vsa civilizacija le zunanja fasada na notranje trhli stavbi. Sirila bo zmisel za vse pravo, lepo in dobro, ter tako pomagala oblikovali obraz naše dobe. Skušala bo pritegnili v svoj delokrog vse panoge naše omike, imajoč vedno pred očmi vse zmožnosti in potrebe človeka kot harmonične celote. Eti ia stran bo prišla predvsem v poštev pri obravnavi raznih svetovno-na-zornih problemov, ki slejkoprej zanimajo ves svet. Estetska plat bo tvorila pač najlepši in najprijetnejši del programa s podajanjem biserov .pevske in glasbene umetnosti. Največ mesta pa bo zavzemala gotovo umsko-izobra-ževalna stran. Zakaj še vedno ima v vsakdanjem življenju umska izobrazba najvažnejše mesto. Potreba čim boljše izobrazbe je vsakomur jasna. Rabi jo delavec, rabi jo obrtnik, rabijo kmet in rabijo jo vsi drugi stanovi. V izobrazbi je moč, je bogastvo, je zmaga. Izobrazba omogoči napredek in neodvisnost posameznikov, šele prava kultura prinese resnično zavednost in samostojnost narodu. Naš čas hiti z orjaškimi, koraki naprej: Vsak dan, vsako leto prinese toliko novih iznajdb in pridobitev na raznih poljih. Konkurenca pri sveh slojih postaja vedno večja. Zato mora bili dandanes vsakdo dobro opremljen za življenjski boj z raznim znanjem. Stari lepi, patriarhalični časi s svojimi primitivnimi razmerami so minuli in danes je revež tisti, ki malo ali nič ne ve, beden in sapo- stavljen pa narod, ki ni doma na vseh poljih kulture in ne drži koraka s svetovno izomiko. Koliko se je spremenilo vsled naraščanja splošne izobrazbe življenje tudi pri nas samo v zadnjih desetletjih, opaža lahko vsakdo, ki se količkaj zanima za kulturni razvoj. Izobrazbo nam nudi cerkev, šola, knjiga, časopis, razna prosvetna in druga društva in slične ustanove. Prirejajo se predavanja, tečaji, igre, nastopi, akademije i. dr. Največ izda seveda prava samoizobrazba. Kajti malo li poniagajo vsa taka sredstva, če se sam ne trudiš, da si na vse mogoče načine izpopolniš svoje znanje. V krog teh ustanov in možnosti stopa sedaj kot najmodernejša radio. S to krasno iznajdbo se bo naše prosvetno delo silno olajšalo in poenostavilo: Z veliko manj truda in moči in stroškov se bo lahko nudilo več in boljšega vsakomur, ki se mu hoče napredka. Vse najboljše prireditve naše se bodo lahko razširile polom radia. Izvedele sc bodo najpreje najnovejše vesti, politične, kulturne, pridobitne vsebine. Vršili, sc bodo razni jezikovni, strokovni, gospodarski in dr. tečaji, prosvetni večeri in si. na enem kraju in jih bodo lahko deležni poslušalci v zadnji, najbolj oddaljeni gorski vasi, ne glede na vsakršne siceršnje zapreke. Olajšano bo delo raznim prosvetnim društvom in organizacijam, ker bo treba manj sil in napora, pa bo vseeno na razpolago dovolj mnogovrstnega poučnega in zabavnega gradiva. Zlasti pa bo pomagano tistim posameznikom, ki so željni večje izobrazbe, pa jim usoda ni dala možnosti, da bi si jo mogli po svoji volji pridobivati. Z majhnimi stroški si b'odo sedaj lahko zasigurali celo zakladnico Vseučilišči profesor inž. Murij Osunn. ki vodi ljubljansko ruilio-oddajno postajo. prvovrstnih virov in pripomočkov za splošno in strokovno izobrazbo. Rečemo lahko z eno besedo: Celokupna omika ljudstva se bo potom žive besede v racliu lahko bolje in hitreje dvigala. Tako bo radio-postaja nova gonilna sila in dragocen motor v duševni tvornici našega naroda. Zalo upamo, da bo učinkovito pospeševala celotni naš napredek, da bomo lahko z uspehom tekmovali z drugimi narodi. Zakaj človeštvo postaja čim dalje bolj ena sama družina: Svet. se takorekoč krči in zožuje, razdalje ginevajo, meje na tleh ne morejo ovirati pota brezžičnim valovom, brzini in svobodnim kakor človeška misel, ki stremi za vedno višjimi in lepšimi ideali v smislu dejanskega bralstva med narodi. Dal Bog, da bi tudi Radio-Ljubljana doprinesel svoj delež k temu vzvišenemu cilju! Prosram Radio-L ubliana OD 1. DO 5. SEPTEMBRA: Sobota, 1. septembra; 9.30: Otvoritev velesejma, govori in koncert godbe Dravske divizije. 16.—: Slovenska beseda, govori pisatelj Franc Finžgar; odlomki iz -->0111110«, recitira pesnik Oto Župančič. 16.15: I. Radlo-koncert: Državna himna; L. v. Beethoven: Ouvertura Leonom št. 3, op. 72: Fr. Schubert: Simfonija v h-molu P.L Čujkov-sky: I/. silite *Casse noisette« a) Trepak. b) Arabski plesi, c) Kineški ples, d) J.Suk: Ala polka il silite Radus in Mahulena. 20.— : »Prodana nevesta«, prenos iz gledališča. Nedelja, dne 2. septembra: 15.—: Promeimdni koncert iz velesejuia. 1?.— : Pravljice za otroke, pripoveduje gdčna Vencujzovu. . 17.30: šal jivi prizori, govori I. Povhc, gledališki igralec. 20.30: II. Radio-koncert: Zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja g. Ilubada. t. J. Gallus Carniolus: a) Muzika Nostcr A mor, šeste-roglasen inadrigal, b) Ave Mari ja, osmerogla-sen zbor. c) Laus et Perennis Gloria, osmem-glasen zbor. Gospa Lovšetova, koncertna pevka, poje: Oskar Dev: a) Kanglica, b) 1'asta-rica; 2. Anton l.ajovic: a) Bolest — kovač, b) Lan, c) Napitnica! G.Lovšetova: a) Ciciban — cicifuj, b) Narodna. Na klavir spremlja Meri Svetel. \ Gotovac Jakob: Jadovanka za teletom, 4. Anton Lajovic: Zeleni Jurij, 5. Emil Adamič: Mlad junak po vasi jezdi. 6. Narodne pesmi: a) Je pa duvi slanca padla, b) Luna sije, c) Hrvatska igra kolo. d) Koroška Gor čez izaro, e) Gorenjska: škrjanček poje. Ponedeljek, dne 3. septembra: Poročila. Koncert, prenos i/, velesejma. Otvoritev ljudske univerze, uvod govori . Dolenec. nato francoski jezikovni tečaj, katerega vodi dr. Stanko Lcben (pomožna knjiga: Sturm, Francoska vadnica. 19.—: Uvod v zdravstvena predavanju, govori ilr. Breeelj. 20.30: Večer slovenske pesmi, poje operni pevec Svetozar Bunovec: 1. Dr. B. fpavec: Pozabil sem innogokoj, dekle: Ciganka Marija; 2. p. H. Sattner: Zaostali ptič; V Puvčič; Pred durmi; 4. Prochazska: lak si lepa. Vijolinski solo prof. Trost s spremi jevanjem klavir ja; 5. Ravnik: Čej so tiste stazice; Jaz pa mam konjča: Sva z ljubco na jarmak hodiva, T Schumann: Nikar me ne vabite. Pevske točke spremlja uu klavirju lleri Svetel, 12.— 15.— 18.30 p 10 Drugi programi Sobota, 1. septembra. Zagreb: 20.31) Koncert. Pozabljeni šlagerji. — Brcslau: 20.30 Koncert. Berlin o glasbi. — Praga: 10 »Poljska kri«, opereta (Nedbal) — 22.25 Prenos koncerta iz brnske razstave. — Leipzig: 20 »Figa-rova svatba«, opera (Mozart) — 22.45 Plesna glasba. — Stuttgart: 20.30 Komorni koncert — nato pestra glasba. — Bern: 20 Prenos iz Dunaja ali pa poljuden spored iz Berila ali Ziiricha — 22 Orkestralna glasba. — Katovicc: 20.15 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 20.15 Pester večer. — Brno: 10 Iz Prage: »Poljska kri«, opereta — 22.25 Koncert iz razstave. — Rim: 21 »Deklica z zapada« opereta (Puccini). — Langenberg: 18 Orkestralni koncert — 20.15 Vesel večer — nato lahka glasba. — Berlin: 17 Zabavna glasba — 20 Orkestralni koncert — 22.30 Plesna glasba. — Daventry: 20 Koncert. — Dunaj; 11 in 16.15 Koncert — 18.15 Glasbena akademija — 20.15 »Madi«, opereta v 3 dej. (Stolz). — Munchen: 20 Nemške narodne pesmi za mešani zbor — 20.35 Orkestralni koncert — 22.25 Plesna glasba. — Milan: 20.50 Koncert s pestrim sporedom. — Budapest: 10.45 >1 ledi«, opereta v 3 dej. (Berte-Schubert) - 22.15 Ciganska glasb?.. Nedelja, 2. septembra. Zagreb: 21 Prenos opere iz gledališča. — Brestu: 18.30 Sprevodnik cestne želcznice opisuje svoje goste — 18.55 Konccrt Schubertove glasbe. — 20.30 Plesna glasba. — Praga: 17 Promenadni koncert — 19.30 Orkestralni koncert — 22.20 Prenos koncerta iz brnske razstave. — Leipzig: 19.30 Spominska svečanost za t L. Janačkom -• 21 Miiton: Izgubljeni paradiž. — Stuttgart: lo Zabavni koncert — 20 Prenos iz Markove cerkve — Večerni koncert, nato koncert vojaške godbe. — Bern: 10.30 Katoliška pridiga — 20 Komorni koncert — 20.30 Orkester — 21 Solospevi — 21.30 Orkester. — Ka-tovice: 20.15 Prenos koncerta iz Varšave — Franklurt: 20.30 Orkestralni koncert. — Brno. 18 Arije iz oper — 19 Poljuden koncert — 19.30 Orkestralni koncert — 21.30 Prenos iz razstave. — Rim: 21 Koncert velikega simfon orkestra. Langenberg: 19.45 > Dei Walfenschmied von Worms<:, komična opera (Lorzing). — Berlin: 17 Zabavni koncert — 20 Koncert s pestrim sporedom — 22.30 Plesna glasba. — Daventry: 21 Orkestralni koncert. — Dunaj: U Dopoldanski koncert dun. sirnt. orkestra — lo Koncert dun. koncertnega orkestra — 18.30 Komorna glasba — 19.45 »Tat«, igra v 3. dej (Bernstein); nato plesna glasba. — Miinchen: 11 Zvonenje zvonov V mmiaknvskpm rotovžu — 19 Beethoven: Pomladna sonata v F-duru - 20 »Das Musikanten-mSdek opereta (Jarno) - 22.40 Plesna glasba. — Milan: 20.50 -Prijatelj Fric«, opera (Mascagm) — Budapest: 17.15 Simfoničen koncert 19 15 kabaret - 21 Koncert vojaške godbe - 22.20 Ciganska glasba. To stanle za KDK nevzdržno č Zagreb, 31. avg. (Tel. »Slov.«:) Danes se v Zagrebu nadaljuje seja poslovnega odbora KDK. Seja se je pričela ob pol 11. Navzoči so bili člani poslovnega odbora. Ob 1 se je seja končala. Za javnost se je izdal komunike, ki je pa brezpredmeten. Odbor je razpravljal o ukrepih, ki jih je izdal mestni poveljnik, ki smo ga že včeraj demantirali, da bi se bilo vojakom naročilo, da naj streljajo ob vsakem izzivanju v strani meščanstva. Sklenilo se je, da pristaši KDK ne bodo sodelovali pri nobeni manifestaciji, proslavi in ostalih prireditvah, pri katerih uradno prisostvuje sedanja vlada. Obširno pa se komentira dostavek: »če vodstvo KDK drugače ne odredi«. Iz tega se sklepa, da vodstvo KDK nc namerava popolnoma prekiniti z Belgradom. Razumljivo je, da je javnost razočarana nad temi sklepi. Zlasti še, ker se je pričakovalo, da bodo Krnjevičeve izjave o njegovem poslanstvu v Berlinu prinesle mnogo ugodnih presenečenj. V svoji precej dolgi izjavi, ki jo je dal Krnjevič časnikarjem, je naglasil kot vrhunec svojih uspehov dvoje stvari. Prvič, da je sploh mogel govoriti kot delegat HSS, drugič, da se je na seji ob spominu na umrle člane s posebnim spoštovanjem omenjal Stjepan Radič. Razumljivo je, da je naša javnost, ki so jo ves čas pilali s poročili o velikih uspehih v Berlinu, pričakovala mnogo več. Vsi so se nadejali, da bo na seji poslovnega odbora KDK prišlo do sklenitve toliko časa ie napovedovanega programa KDK. Ko so čas- nikarji vprašali dr. Mačka, ali se je na današnji seji govorilo o programu, je odgovoril: »Pa čemu nam bo program!« V tem se zrcali vsa plitika KDK. Tako se je uradno potrdilo, kar je Vaš dopisnik že pred dvema dnevoma poročal. Zvedelo se je, da se danes v resnici ni govorilo o programu, marveč da se je razpravljalo o tem, kako stališče naj zavzame KDK z ozirom na zasedanje Društva narodov. Za tozadevne sklepe se v javnosti ui zvedelo. Izgleda pa, da KDK ni napravila nobenih posebnih sklepov, ki jih Pribičevič ne želi. Zopet se je poskušalo načeti vprašanje poslovnega odbora. Kajti, če KDK nima programa, je potrebno, da vsaj nekaj dela, četudi na videz. V to naj bi služili odbori, ki so se napovedovali s toliko reklamo, niso pa do danes ničesar še napravili. Predsednik Hrvatske stranke prava dr. Pavelič je izjavil: Politični krogi uvidevajo, da to stanje ne more dolgo trajati. Za gotovo se pričakuje, da se bo kmalu našel izhod iz tega položaja. Veliko važnost se polaga na izjave srbskih strank ter na izjave dr. Laze Mar-koviča. — V Zagrebu pa vedno bolj prevladuje prepričanje, da je za Hrvatsko in državo velika sreča, da je na čelu vlade dr. Korošec, ki ga sicer zagrebški tisk, kar je razumljivo, v politični borbi napada. Nikdar pa se ni pozabilo, da je on prečan. Nihče mu ne odreka dobre volje in sposobnosti, razen Pribičeviča. Za Pribičeviča pa vsakdo ve, da dela to iz zavisti. To uvideva tudi hrvatska javnost. Zogu nima krone, ne neoeste SDS noče ICDK S programom KDK torej ne bo nič. »Jutro« je že dan pred zagrebško konferenco KDK in tudi včeraj kratkomalo povedalo, da sploh ni govora o tem, da bi si KDK postavila program. Je res čudovita politika to. Dve stranki sta skupaj. Napravili sta zvezo, pa nimata programa, ki bi določal, čemu je ta zveza, kakšen cilj in namen ima, kaj hoče in kakšna sredstva bo uporabljala za dosego svojega cilja. »Jutro« pravi, da je to dovolj, kar je KDK povedala v zagrebških resolucijah. Za vsakogar pa je jasno, da zagrebške resolucije konkretno ničesar ne povedo in so bile prirejene zgolj za tiste tisoče poslušalcev, ki so pred saborom čakali, kaj se bo zgodilo. Stvarno političnega v teh resolucijah nič ni. SDS trdi, da KDK zato ne potrebuje nobenega programa, ker so se zgodili belgrajski dogodki, ker je umrl Radič, ker je nastopila Koroščeva vlada, iu tako naprej. Ti dogodki so po mnenju SDS taki. da lahko nadomeščajo program KDK, da mora z ozirom na te dogodke Belgrad nekaj storiti. Dalje trdi SDS, da je KDK postavila že zahtevo po volivni oz. nevtralni vladi, ki naj bi vodila volitve. Tega da Belgrad ni storil, zato KDK ne potrebuje programa. Naj bo moder kdo, če more biti pri takem pisanju in taki politiki KDK oziroma SDS. Kajti prav gotovo je, da tisti, ki ne dovoli, da bi KDK postavila jasno črto, je SDS, ker SDS jasne črte nikdar ni hotela imeti, ker je ona po svoji naravi taka, da le v kalnih vodah živi. To stališče SDS potrjuje, da je KDK trhla gradba, ki niti o svojem lastnem življenjskem predpogoju govoriti ne sme, če noče, da ji vsaka resna in tečna hrana ne uniči goljufivega življenja. SDS s tem svojim zadržanjem dokazuje, da bo ostala pri KDK samo toliko časa, dokler bo KDK ostala brez programa, dokler bo torej SDS mogla po svoje živeti, svo.io politiko delati, zase intrisirati in samo izrabljati firmo HSS za svoj ščit in zaslombo. Kajti sicer bi brez ozira na vse to, kaj se je zgodilo, kaj se bo zgodilo, in kaj bi se bilo moralo in bo moralo zgoditi, KDK morala imeti svoj program. Program je vendar osnovna sestavina vsake politične edinice. Šele program daje smisel politični skupini. Dokler KDK nima programa, dokler nihče ne ve, kaj ona v stvari konkretno hoče, toliko časa tudi ne more zameriti, če njenega roban-tenja nihče za resno ne vzame. Ona je zahtevala volivno vlado KDK ozir. nevtralno vo-livno vlado. Ni pa povedala, čemu naj služi ta volivna vlada KDK. s kakim programom ho KDK šla na volitve, po kakem program« bi KDK opravljala začasno, v medvolivni dobi vrhovno vodstvo države. Kje na svetu smo doživeli še to abotnost, da kdo zahteva vlado zase, ne da bi povedal vsaj programno, načelno, kaj in kako bo v vladi delal. Da bo v takih okolnostih dobila vlado, to si more domišljati samo stranka, ki jo je bolesten napuh vso prevzel. Končno je osnovno pravilo, da je politika umetnost dosegljivega. In če KDK po vseh svojih neumnostih ni naravnost dobila vlade, mora pač iskati drugo sredstvo svoje politične taktike. Mora si pa povedati predvsem, kak namen ima, nato izbirati po razmerah sredstva in povedati nasprotnikom, s kakšno KDK morajo računati. SDS gre preko tega. Suvereno daje g. Pribičevič dnevno kilometrske izjave in ker so časi kislih kumar, mu jih prinaša celo belgrajsko časopisje. S tem ca tr Prililčprič vzdržuie v iavnosti in s tem - -s----- » - je tudi svoj namen v polni meri dosegel. Kaj jo « KDK kot tako, je njemu drugotno vprašanje. Vse ravnanje SDS r KDK, zlasti pa na v Tirana, 31. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj zvečer so bile ulice Tirane prenapolnjene s prebivalstvom* ki je z nepopisnim navdušenjem demonstriralo pred palačo predsednika Ahmed beg Zogua. Zogu je sprejel odposlanstvo albanske mladine, katera mu je, kakor poroča albanski uradni tiskovni urad, predložila vročo željo, da se proglasi monarhija, katere ustanoviteljica naj bo dinastija Zogua Velikega. Manifestanti so demonstrirali pred vsemi javnimi poslopji, pri čemer so viharno vzklikali Ahmed beg Zoguu. Sprevodi v razsvetljenem mestu so trajali do polnoči. Ustavodajna narodna skupščina je v tretji seji načelno razpravljala o reviziji ustave. Več govornikov je naglašalo potrebo revizije in izjavilo, da je po želji naroda in zgodovinskem sporočilu albanstva potrebno, da se proglasi monarhija, da se vzpostavi prestol Skender bega in da ga zasede rešitelj naroda Ahmed Deg Zogu. Prisotni so navdušeno pozdravljali izvajanja govornikov. Odbor za proučitev spremembe ustave je dobil nalog, da svoje poročilo predloži do 1. septembra. v Atene, 81. avg. (Tel. »Slov.«) Neka vodilna jugoslovanska osebnost je izjavila bel-grajskemu dopisniku lista -»Elevteron Vima«, da se Ahmed beg Zogu, du zaščiti svoj prestol, pogaja z italijansko vlado zaradi poroke s kako italijansko princezinjo. Ime princezi-uje se ne imenuje. Zogu smatra, da bi v primeru revolucije imela Italija en vzrok več za vojaško intervencijo. Pogajauja zaradi te poroke so napredovala že daleč. « Lord Bridgeman demisifoniral v Pariz, 31. avg. (Tel. »Slov.«) »Echo de Pariš« poroča iz Londona, da se je prvi lord admiralitete Bridgeman odločil, da demisijo-nira, ker je zaradi številnih napačnih vesti o vsebini in pomenu francosko-angleškega mornariškega dogovora postal predmet najljutejših napadov zaradi njegovega dozdevnega sovraštva nasproti Združenim državam. V intervju-vu v »Matinu« sporoča mornariški minister Ledg, da angleško-francoski mornar, dogovor, ki se sicer napačno označuje kot dogovor, ni niš drugega, kakor načrt za olajšanje razorožitve na morju in da je bil s polnim besedilom sporočen vladam v Washingtonu, Tokiu in Rimu. Omeniti je treba, da sta se Francija in Anglija o tem načrtu zedinili v 24 urah, da ne vsebuje nobenih tajnih določb in namenov glede vojaške zveze in da se nikakor ne protivi washingtonskemu programu za zgradbo mornarice. Dogovor pa ne more biti prej objavljen, dokler se to ne dostavi v vednost vsem onim državam, ki so podpisale waehingtonsko pogodbo iz leta 1921. »Matin« pripominja k temu, da je že ena od gori imenovanih držav izrekla svojo popolno načelno pritrditev. stop Svetozarja Pribičeviča in ljubljanskega »Jutra« dokazujeta, da SDS hoče ostati to, kar je, in noče v korist HSS odstopiti od svojega programa. SDS bo pri prvi priložnosti to svojo voljo tudi manifestirala in HSS prepustila svoji usodi. Ali se KDK iztreznjuie d Belgrad, 31. avg. (Tel. »Slov.«) V političnih krogih se ugotavlja, da je KDK prišla v težaven položaj. Njena dosedanja akcija je bila popolnoma neplodna in neuspešna. Čuti se le v toliko, kolikor je trenutno prizadejala škodo državi. Da se je KDK kolikor toliko streznila, dokazuje to, da še ni določila, katerega svojega zastopnika pošlje v Ženevo. Ko bo poslala drugega Krnjeviča v Ženevo, bo v resnici pokazala, kako malo razume voditi opozicionalno borbo. V zvezi s tem naglaša jo politični krogi, da bo KDK sebe samo kompromitirala, če bo poslala kakega svojega poslanca kot informatorja v Ženevo. S tem bo doživela še eno blamažo. Trgovinska pogodba f Francijo r Belgrad. 31. avg. (Tel. »Slov.«) V zunanjem ministrstvu se je sestavila posebna inter-ministerijalna komisija, ki bo končala prekinjena pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe s Francijo. Ta pogajanja so se svoje-časno vodila v Parizu, pa so bila pozneje prekinjena. Do sklenitve uove pogodbe se bodo zasnovali medsebojni odseki na temelju novega pooblastila. V to komisijo pridejo po en zastopnik glavnega carinskega ravnateljstva, kmetijskega ministrstva, trgovinskega ministrstva itd. Šef bo najbrže g. dr. Milan Todorovič, vseučiliški profesor in honorarni ravnatelj oddelka za trgovinske pogodbe. Odlični gostje na B5edu č Bled, 31. avg .(Tel. »Slov.«) Na Bledu biva vojni minister general Hadžic. Ostal bo tu še par dni, dočim zunanji minister Marinkovič odpotuje jutri opoldne preko Ljubljane v Ženevo na zasedanje Društva narodov. Včeraj je odpotoval z Bleda v Belgrad ameriški vojni ataše v Belgradu in Atenah. Bival je na Bledu s svojo rodbino nad dva meseca. Na oddihu ostane še nekoliko dni na Bledu g. po-slanik-minister Grujič s svojo soprogo, nakar cdpotuje v Selce. Gospa Grujič prevzame tam zopet nadzorstvo dečjega doma. Gospa Grujič ie rodom iz Amerike, stekla pa si je v novi domovini Jugoslaviji več.je zasluge na socialnem polju s svojo neizmerno dobroto in požrtvovalnostjo. Drobne vesti iz Beograda d Belgrad, 31. avg. (Tel. »Slov.«) Za jutri se pričakuje prihod prvega podpredsednika NRS Ace Stanojeviča. d Belgrad, 31. avg. (Tel. »Slov.«) : Pravda« poroča iz Zagreba: Tu se je danes v političnih krogih govorilo, da bo skoro prišel v Zagreb Marko Trifkovič, ki bo na radikalnem zborovanju imel programatičen govor, s katerim bi pozval KDK k sporazumu. ČSR popušča Jugoslaviji. v Praga, 31. avg. (Tel. »Slov.«) Današnji ministrski svet je odobril naredbo, s katero se dosedanja uvozna carina na krmila zniža od 6 Kč na 5 vinarjev. To znižanje ima največji pomen za promet z Jugoslavijo, ker dobavlja Če-hoslovaška iz Jugoslavije za 200,000.000 Kč krmil Umetnik Stuek umrl. Monakovo: Tu je umrl v 65. letu starosti Franc von Stuck, znani nemški slikar, kipar in arhitekt. Popoln polom rodbine Stinnes v Berlin, 31. avg. (Tel. »Slov.«) Aretacija Hugona Stinnesa je povzročila ogromno senzacijo. Policija ga je prijela zato, ker se je Stinnes na potu iz Hamburga v Berlin ustavil v Miihlheimu in imel tam razgovore z osebami, ki so tudi osumljene in ki bi zadevo lahko zakrile. Stinnes je noč v zaporu prebil zelo slabo in so mu morali dati okrepčil. Danes dopoldne so se nadaljevala zaslišanja in konfrontacije. Zagovorniki zahtevajo, da se Stinnes in tudi njegov pred 4 tedni prijeti zasebni tajnik Wal-dow izpustita, ker po tolikem času ni več mogoče govoriti o tem, da bi se stvar prikrila. Pričakuje se, da bosta oba kmalu izpuščena. Aretacija Hugona Stinnesa je zadnji akt dramatičnega poloma hiše in rodbine Stinnes. Že nekoliko dni pred smrtjo starega Stinnesa je prišlo do mučnih in razburljivih nastopov med obema najstarejšima sinovoma dr. Edmundom in Hugonom Stinnesom. Po rodbinski tradiciji Stinnesov je bil namreč najstarejši sin formalno razdedinjen, dočim je drugi sin Hugo postal glavni dedič. Po smrti starega očeta so se že pojavili prvi pojavi krize v podjetju, ki je kmalu prišlo v težkoče radi vedno večjih špekulacij, posebno v frankih. Ker dediči hišnim prijate-ljem-pomagačem niso bili posebno hvaležni, in so se ti zato umaknili, so podjetja prišla v odvisnost Američanov, ki pa so dali posojila le pod najtežjimi pogoji. Tudi hčere so krive propada rodbine. Najstarejša hči Klara Nora je s svojim čudnim postopanjem na svetovni avtomobilski vožnji kompromitirala ime. Od druge najstarejše hčere Hilde se je rodbina umaknila radi njene zapravljivosti. Tretji sin Oton je odšel v Mehiko. Ostali nedoletni otroci pa se nahajajo v hiši matere. ,, Grška ne pristopi k Mali antanti t Atene, 31. avg. (Tel. »Slov.«) Pri sprejemu odposlancev romunskega društva prijateljev Grške je izjavil Venizelos, da Grška nima nobenih interesov pristopiti k mali antanti, ker njen politični ustroj služi krajevnim interesom in je popolnoma izven interesnega območja Grške. Grška je že dolgo časa tesno združena z drugimi evropskimi državami. V Atene sta dospela romunski vojni minister general Angelescu in romunski admiral Seodras. O namenu njunega potovanja se uradno nič ne poroča. Kako pobrati opij v Ženeva, 31. avg. (Tel. »Slov.«) Na današnji javni seji sveta Društva narodov so se v glavnem pečali z vprašanjem opija. S pritr-dilom Anglije, Francije, Holandije, Japonske in Kitajske, katera je prvič odposlala zastopnika nankinške vlade, se je sklenilo, da se predlaga plenumu Društva narodov, da se pošlje stalna komisija na daljni Vzhod, ki naj vprašanje opija prouči na licu mesta. Dalje se je sklenilo v zmislu konvencij za opij iz leta 1925, da se pozovejo Združene države, da sodelujejo pri ustvaritvi centralnega sveta, obstoječega iz osem članov, kateri naj se izvolijo meseca septembra ali januarja. V tajni seji so poverili Francozinjo gdčno Chaptal z anketo o vzgoji mladine v Nemčiji, Danski, Kanadi, Združenih državah, Franciji, Angliji, Italiji in Češkoslovaški, zakar je ameriška zveza za socialne sisteme dala na razpolago 5000 dolarjev. Končno se je svet v tajni seji bavil tudi z odgovorom Costarici zaradi Monroeove doktrine. Manjšine zoper Društvo narodov v Ženeva, 31. avg. (Tel. »Slov.«) Kongres narodnostnih manjšin je k poglavju: »Manjšine in Društvo narodov« sprejel resolucijo, v kateri se priznava, da je Društvo narodov ob pričetku svojega delovanja sprejelo v svoje varstvo celo vrsto manjšinskih pravic. V tem pa je treba videti samo začetek mednarodnih odredb za skupno delovanje med večinami in manjšinami. Vočigled osemletnega delovanja Društva narodov je n. pr. postopanje pri pritožbah manjšin popolnoma nezadostno. Strah in vznemirjenje povzročajo neovržene izjave ! vodilnih državnikov v Društvu narodov, ki so, j popolnoma napačno pojmujoč težo narodnih napetosti v Evropi, povzročili dvome o zmislu pravičnih določb o manjšinah. Ravno tako po» vzroča skrbi novo imenovanje v tajništvu za manjšine, ker ne more biti kos svoji nalogi in ker je s tem pri manjšinah ogrožena avtoriteta Društva narodov. Zaradi dosedanjih metod se za rešitev manjšinskega vprašanja ni storilo nič resnega. Ogrska nima krme za živino v Budimpešta, 31. avg. (Tel. »Slov.«) Ker manjka sveže krme in da ne bi poljedelci za krmo porabljali žita, je vlada, kakor se čuje, sklenila, da se carina za koruzo šest mesecev popolnoma ukine, carina na inozemska krmila pa zniža za 50 odstotkov. Ali naj dobi sladkor podporo? v Praga, 31. avg. (Tel. »Slov.«) Vladne stranke so se danes na posvetovanju postavile proti sladkorni industriji, ki namerava zvišati ceno tuzemskega sladkorja. Vlada bo proti zvišanju cene odredila protiukrepe. Finančni minister dr. Engliš je izjavil, da sladkorni industriji ne bo dal nobenih direktnih državnih podpor. On je načelno proti temu, da se dovolijo eks-portne premije. Kot edino podporo za sladkorno industrijo ima pripravljenih 40—45,000.000 čeških kron v obliki davčnih popustov. Ford namerava zgraditi v Carigradu^ tovarno za avtomobile, da bi zavojeval v avtomobilskem prometu Balkan — Rusijo in bližnji vzhod. Hmelj v Niirnberg, 31. avg. (Tel. - Slov.«) Dovoz hmelja 180 bal. Promet 100 bal po sledečih cenah: tržni hmelj 120—170, gorski hmelj 195, Hallertauer 200 -240, tetnanški 240-250. — Tendenca nespremenjena. KOVINE. v London, 31. avg. (Tel. »Slov.«) Baker: tendenca stalna, Standard kasa 62.6875—62.75, tri mesece 63—63.0525, Settl 62.75, Elektrolid 68.75— 69.25, Best Selected 65—66.25, Strong 04, Elektro VVirebars 69.25, Best Selected 65—66.25. Cin: tendenca čvrsta, Standard kasa 213.25—213.50, tri mesece 209—209.25, Settl 213.25, Banka 220.25, Straits 216.50. Svinec: tendenca stalna, inozemski pronipt 22.25, tuji 21.9375, Settl 22.25. Cink: tendenca mirna, navadni prornpt 24.8125, tuji 24.6875, Settl 24.5. Aluminij: tuzemski 95, inozemski 100. Antimon reg.: ngleško blago 59.50—60, kitajski 37.5 -38. Živo srebro 23—23.50. Platina 17, Wolfram 16.33. Nikel: tuzemski in inozemski 175. Bela pločevina 18.125. Cleveland lito železo III. 66. Srebro 26.6875. Zlato 84 enajst dvanajstim Dunajska vremenska napoved: Po večini jasno. Temperatura podnevi ne mnogo nad 20 stopinj. 2T t / aj/e novega KOLEDAR. Sobota, 1. septembra: Egidij, Verena, Ana, dvanajst bratov mučencev. — Solnce vzide ob 5.27 in zaide ob 6.34. — Dan je dolg 13 ur in 7 minut. Dan ob 4.47, noč ob 8.26. Dan se skrči do konca meseca za 1 uro 38 minut. — 245. dan v letu. — Po pravoslavnem koledarju 19. avgusta., po muslimanskem 15. marca 1347, po židovskem 16. decembra 5688. ZGODOVINSKI DNEVI. 1. septembra: 1286 je bil Majnhard Tirolski ustoličen na Gosposvetskein polju. — 1476 so Turki pod Valumbegom pridrli do Podklo-štra. — 1905 se je otvoril Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. — 1916 je Bolgarija Romuniji napovedala vojno. — 1875 se je ustanovila I. mestna slov. dekl. VIII. razr. šola pri Sv. Jakobu v Ljubljani. — 1849 jc pričel J. Kranjc predavati na slovenski stolici v Gradcu o civilnem pravu. — 1497 je postal Slovenec Brikcij Preprost iz Celja rektor dunajskega vseučilišča, prvi rektor z nazivom »magnificus«. — 1901 se je ljubljanska cestna železnica izročila prometu. — 1796 sc je redil izdajatelj »Kranjske Cbelice« Mihael Kastelec. — 1896 so se otvorila Železna vrata. — 1911 se je ustanovilo gledališče »Ljudski oder« v Ljubljani. — 1715 je umrl francoski kralj Ljudevit XIV. — 1754 se je rodil pedagog A. II. Niemayer. — 1911 je bruhal ognjenik Etna. — 1S70 so Nemci premagali Francoze pri Sedanu — 1854 se je rodil komponist E. Humperdinck. — 1217 je bil Štefan kronan za srbskega kralja. • • » * Na šmarni gori imajo jutri, v nedeljo ob 9 dopoldne krščanski socialisti iz Ljubljane in okolice sv. mašo s pridigo, potem pa tabor pri cerkvi, na katerem bosta govorila tovariša Jože Gostinčar in Jože Langus. Popoldne prosta zabava pri Koširju pod Šmarno goro, pri kateri bosta sodelovala dva tamburaška zbora Krekove mladine. Prijatelji iu tovariši se k udeležbi iskreno vabijo! ir Umrl je v Lomu 26. avgusta Gregor S o k 1 i č , posestnik, cerkovnik in bivši večletni župan občine Sv. Katarina pri Tržiču. ir Naše služkinje v Belgradu so si najele sobo, ki bo pod vodstvom starejše gospe na razpolago kot prenočišče dekletom, ki so slučajno brez službe. Želeti je, da dekleta čim manj gredo v svet, ako pa je katera lc pri-morana, da pride iskat zaslužka v Belgrad, naj se radi informacij oglasi v katol. župnem uradu, Krunska ul. 23. ir Vabilo turistom, planincem in izletnikom. V nedeljo, dne 2. septembra, bodo na poti iz Kamniške Bistrice na Sedlo odkrili njegovi prijatelji spominsko ploščo lani tam ponesrečenemu Avgustu Prohinarju. Opozarjamo vnovič na lepo slavnost in vabimo vse, ki so pokojnega poznali, in vse občinstvo, da se udeleži odkritja in izkaže pokojnemu zadnjo čast ter obenem napravi lep izlet v Kamniško Bistrico. ir Orožne vaje. K orožnim vajam kličejo v prav velikem številu vinogradnike in kmetovalce. Ljudje so radi tega zelo razburjeni, ker je klicanje na orožne vaje v jesenskem času huda stvar. Zato se je bil pred enim tednom obrnil poslanec Zebot na min. predsednika dr. Korošca in na vojnega ministra telc-grafično in potom posebne okrožnice ter prosil, naj se za kmečke prebivalce v jesenskem času orožne vaje odložijo. Včeraj je prejel poslanec Zebot odgovor, da se bodo orožne vaje za sadjarje in vinogradnike kolikor mogoče krajšale in odložile. ir V naše državljanstvo je sprejet Andrej Kosjak, železniški uslužbenec iz Maribora. ir V višjo skupino je napredoval Pavel Lokovšek, profesor na 2. realni gimnaziji v Ljubljani. ir Iz vojaške službe. Za sanitetnega poročnika mornarice so imenovani dr. Josip Lipa; za sanitetnega poročnika dr. Drago Jovanovič, dr. Oto Rostok, dr. Borivoj Pingovič, dr. David Eli in dr. Nikola j Pol jski, vsi do sedaj privatni zdravniki; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. baterije, 2. divizijona Savske topniške brigade, topniški poročnik Ivan Ožegovič, do sedaj adju-tant 14. topniškega polku; na službo v štab 3. orožniškega polka je dodeljen orožniški poročnik Božidar Cvetič, do seda j vodnik orožniškega vodu v Nevesinju; za predsednika izpitne komisije za višjega godbenika I. razreda ?u izpitno leto 1928-29, je imenovan višji kapelnik IU. razr. Josip Petrik, za člane te komisije pa višja kapelnika III. razredu Venceslav Rendl in nižji kapelnik IV. razredu Leo Nikolajevič; za upravitelja skladišča tehničnega parka 1. zrakoplovnega polka, zrakoplovni kapetan II. razreda VI. Šandor; za šefa aeroplanske sekcije zrakoplovnega poveljstva, zrakoplovni kapetan II. razr. Josip Ulčukar; na službo v aeroplnnsko sekeijo tehničnega oddelka zrakoplovnega poveljstva sta odrejena inženerja Rudolf Fizir in Ivan Ru-kuvina in na službo v štab poveljstvu Timoškc divizijske oblasti, pehotni poročnik Drago Si- mič. — Izpit za rezervnega inženerskega podporočnika so položili sledeči podnaredniki-clija-ki: Kajetan Kavčič, Milan Župančiči Ladislav Fenje, Sava Justin, Vladimir Golič. Franc Pe-ternel. Velimir Sigal, Vladimir Antolič, Baltazar Kovač, Božidar Lukič, Josip Neutra, Vladimir Šrepl, Rudolf Gaberšček, Ivan Urek. Anton Ileld, Vladimir Supek. Miroslav Kos, Ivan Er-hartie, Vladimir Lončar. Anton Bobek, Milovan Goljevšček, Ivan Kala tov, Anton Hiibner, Alf. Cajnko, Zvonimir Turk, Viktor Gotlih, Mirko Posek, Janez Ku.šar, Josip Mihič, Ivan Urbas, Josip Mcsič, Karel RakuŠu, Dratroinir llanfri. Al. Mujerič, Janez Fugina, Josip Vidrajs, Sava San-ein. Joško Schneider. Josip Pavlovič, Bogdan Vivod, Ivan Krojne, Ivan Hauptfeld, Adolf Šo-berl, Stunko Pajer. U ha lil Nasiinbeni, Joško Karlovac. Ernest Meisner. I urine Verbič, Konrad Janežič, Luka Ric, Stanislav Žabkar. Peter Bel-šun. Stanko Ahlin, Ludovik Kremžar, losip Bi-tenc, Anton Hlobce, Haus Ilempt. Pavle Šiftar, Zdenko Fcmc, Rudolf llajč. Rudolf Pavlešič, P. Petrič, Alojzij Krulc, Adolf Mastnak, Ivan Bek, Albin Zakotnik, Željko Mlakar in šandor Molila r. ir Posetniki jesenskega velesejma »Ljubljana v jeseni- od I. do 10. septembra imajo, če so v posesti sejemske legitimacije za Din 30. pravico do polovične vožnje v obe smeri. Pri odhodu dajo na domuči postaji žigosati legitimacijo in kupijo eelo vozno karto. S to se potem brezplačno vozijo nazaj. Zato se karta ne sme oddati vratarjem na ljubljanskem kolodvoru. Ob vhodu na velesejem se vsakemu potrdi. da je v resnici obiskal prireditev. Železniški popust je dovolila posetnikom Ljubljanskega velesejma tudi Avstrija in Češkoslovaška, orlkjcr bo mnogo odziva, saj bo velesejmu priključena Kmetijska razstava, že sama po sebi pravi kmetijski velesejem. C'e v Vašem krogu legitimacij ne bi dobili, jih zahtevajte naravnost od uradu velesejma v Ljubljani. ir Šolska vodstva se opozarjajo, du ima mladina pri skupnem posetu pod vodstvom uči-teljstva znižano vstopnino za obisk jesenske ve-lcsejmske prireditve »Ljubljana v jeseni« od I. do 10. septembra. Posebno znamenita bo ta prireditev vsled priključene ji jubilejne Kmetijske razstave, ua katere strokovno-poučni oddelek še posebno opozarjamo. Predmet velikega zanimanja šolske mladine pa bo brezdvomno razstava društva Zoo »Fauiiu v Sloveniji«, kjer borlo vsi plazilci, ribe in ptiči naših krojev živi razstavljeni. Z obiskom prireditve se nudi uci-teljstvu najlepša prilika, da obrazloži mladini M Srečna sem vsaKonu u pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam." Varuje perilo! •Ki nazorno to, kar se bo tekom leta teoretično rnz-lugalo \ šolali. Zato obisk priporočamo. ir Revija najizbrnnejših konj Slovenije se vrši v nedel jo 2. septembra na Ljubljanskem velesejmu. Privedenih bo okrog sto najlepših konj toplokrvne iu mrzlokrvne pasme, gospodarski konji in državni žrebci. Preniovunje se prične že ob 8 dopoldne. Razstava bo pokazala res že lep napredek v našem konjerejstvu in se vsakemu izplača, da si ogledu to revijo. ir Zn zoološki vrt v Ljubljani doslej nabrane živali bo društvo Zoo razstavilo na jesenskem velesejmu. Razstava bo obsegala skora j vse vrste, ptičev, kač, krkonov in rib iz .Slovenije v 70 kletkah, 5 terarijih in nad 30 akvarijih. Ljubitelji prirode, ne pozabite posetiti to zanimivo razstavo! ir Dečva nn jesenskem velesejmu od 1. do 1«. septembra. V nedeljo 2. septembru se ob treh popoldne vrši revija slovenskih narodnih noš, na kateri nastopi tudi Dečva«. Vse c. posetnice pravilno izvršene »Dečve« se vabijo na sodelovanje. Za prijavo zadostuje navadna dopisnica uradu velesejma v Ljubljani. Pristne dečve bodo odlikovane. ir Zbirališče revije slovenskih narodnih noš je v nedel jo J. septembra točno ob pol 3 popoldne na velesejmu pred paviljonom K. Ker je prijavljenih do danes že preko 300 noš, nadalje jezdeci, vozovi, veliko število skupin itd. in kei je prijavljen že tudi velik dotok obiskovalcev i/ cele Slovenije in Hrvatske, bo naval velikanski in prosimo občinstvo, da sc v izogib nesrečam strogo pokorava rediteljem. Zlasti prosimo obiskovalce, da puste prostor /n ocenjevanje narodnih noš prost. ir Praznik slovenske narodne noše je v nedeljo 2. septembra. Ljubljana še nikdar ni sprejela tako krasnih in tako številnih narodnih noš kot to pot. Spoštujmo našo narodno liošo, cenit' jo bomo znali ol> priliki njene revije 2. septembra. Opozarjamo /lasti na beneško narodno nošo, nadalje na tržaško, belokranjsko, gorenjsko, kočevsko itd. S sejmsko legitimacijo polovična vožnja. ir Narodna pesmarica za nižjo stopnjo osn. šol, ki jo je poleg znane srednje in višje stopnje izdal Ciril Pregelj, bo izšla v zalogi jugoslovanske knjigarne v Ljubljani prihodnji teden, to je prve dni septembra. Vsebinsko po- Marija Ibele: Med deveto in deseto uro... Gospa Nita je stala v večerni obleki pred ogledalom in štela do sedmega udarca uro, ko so ji javili nekega gospoda. Pogledal' karto iu zmajala z rameni. »Bottcher?« Ime ji je bilo popolnoma neznano. »Gospod prosi, da mu oprostite, toda govorili mora na vsak način z vami v neki zelo nujni zadevi, milostljiva gospa!« je rekla hišna, ko je opazila, da gospa noče sprejeti gosta. Nejevoljna je odšla gospa v sprejemnico. Velik, slok mož, že nekoliko sivih las, ji je prišel s pozdravom nasproti in se predstavil kot policijski uradnik. Začudena in radovedna je ponudila gospa Nita tujcu stol in sedla tudi sama. »Poslalo me je k vam policijsko ravnateljstvo,« je rekel BSttcher. »Nocoj med deveto in deseto uro bo namreč pri vas vlomljeno.« »Za božjo voljo,« je zastokala gospa Nita in roke so ji od strahu padle preko roba naslonjača. »Zdi se mi, da vem, kdo misli vlomiti,« je rekla. »Ljubček moje kuharice, ki sem jo prejšnji teden zapodila. »Se me boste že še spomnili!«. To so bile njene zadnje besede pri odhodu.« »Ali so vaSa domnevanja pravilna, milostljiva, tega ne vem,« je rekel Bottcher. »Vem le to, da je drulial štirih mož določila za nocoj vlom v vašo vilo. Eden izmed njih nam je to izdal.« »Tega pač ne smete kaznovati, kaj ne? Poplačala ga bom za to,« je razburjeno rekla gospa Nita. »In ostali, ti sede po vsej priliki na varnem pod ključem?« Bottcher se je pa nasmejal in zmajal z glavo. »Ne?« je začudeno vprašala gospa Nita. »Ako bi jih zaprli, bi veljalo to izdajalca življenje. Poleg tega pa ni bilo storjeno še nobeno dejanje, da bi jih imeli pruvico zapreti.« »Ne zamerite, gospod Bottcher, toda ali ni vendar to neumno, ako čakate, da postane kdo zrel za kazen?« »Tak je zakon, iniloslljiva gospa.« Oglasil se je telefon. Gospa Nita je stopila k aparatu in povedala svoje ime. »Kako prosim?... Oh, policijsko ravnateljstvo! ... Seveda, gospod Bottcher je baš tu. Takoj ga boni poklicala.;: Oddala je slušalko BčJttcherju, sedla na stol ter nervozna in z zanimanjem sledila pogovoru. »Prosim trenutek, gospod vladni svetnik! Bottcher se je okrenil h gospe Niti »Koliko sob ima vila, milostljiva gospa?« — »Sedem,« je odgovorila. — B6ttcher se je zahvalil in sporočil odgovor naprej... Ne, mislim, da zadostuje šest mož, gospod vladni svetnik. Tu, na primer v veliki sobi, se dva moža luhko sijajno skrijeta za zavesami pri vratih.« — Gospa Nita je zlezla skupaj: ali ni to neumnost, kar tu pripravljajo?! —- »Zelo lepo, gospod vladni svetnik, pričakujem torej može. Klanjam se!« »Kaj vendar nameravate?« je zakričala gospa Nita, ko je odložil slušalko. »Sedaj bo prišlo šest policajev in se bodo skrili tu v hiši, da bodo prijazno sprejeli gospode vlomilce.« •Zakaj jih ne počakajo na cesti?« »Oprostite, milostljiva gospa, vidim, da prav nič ne razumete o vlomih. Lopovi vendar ne bodo prišli skupaj in končno jih moramo zalotiti pri dejanju. Ali se zanesete, da nas služkinja ne bo izdala?« Gospa Nita ga je obupano pogledala. Služkinja je bila pravzaprav kuharičiua prijateljica. »Veste kaj, gospod Bottcher, poslala jo bom proč, dala ji bom svojo vstopnico za gledališče. Mene ,je itak, to si lahko mislite, minilo veselje, da bi šla v gledališče.« »Vi ste kakor Sherlock Holmes!« je veselo zaklical Bottcher gospe Niti. Ko se je vrnila, je stal Bottcher pri oknu. »Ali je še kak izhod iz hiše, milostljiva gospa?« Prikimala je. »Gotovo vedo lopovi zanj. Takoj bom postavil k tem vratom enega moža.« »Mislim, da bj bilo sploh dobro, da se malo razgledate po moji hiši.« je predlagala gospa Nita. »Zelo vam bi bil hvaležen, milostljiva gospa,« je rekel Bottcher ter takoj vzel iz žepa svinčnik in beležnico. »Tu je majhen oddelek moje vinske kleti. Zelo bi me veselilo, ako bi se ga gospodje poslužili.« »Zelo sle ljubeznjivi, milostljiva, toda mi smo v službi.« »Tako strogo? Oprostile, prosim! Nisem mislila nič slabega. Neizmerno sem vam hvaležna, da ste prišli. — Glavna stvar je, da lopovi ne izvohajo teh vratic v steni. Za njimi imam namreč svojo denarno omaro, svoje dragocenosti. Ta vratica sem dala narediti iele po smrti svojega moža.< »Bodite popolnoma pomirjeni, milostijiva gospa, ta vratica bom prevzel jaz,« je obljubil Bottcher in pogledal na uro. In sedaj, milost-1'jiva gospa, bi vas prosil, da greste v spalnico. A prosim, ne prižgile nobene luči. »V spalnico naj bi šla? Sama?... Izključeno! Umrla bi od strahu.« »Toda, milostljiva, morale I Saj bo straža pred vrati.« In četudi postavite deset mož pred vrata, ne bom legla spat. Kaj mi pomaga straža? Končno jo lahko vlomilci premagajo.« »To ne zveni za nas preveč laskavo i o zaupljivo,« se jo nasmejal Boitclier. »Lahko se smejete. Ali ne vidite, da sem vsa obupana.« Napisala ie neko številko na listek. »Prosim, pokličite (o številko, ko bo vse minilo. Greni k svojim prijateljem, tu ne vzdržim. Pustite me, da grem! je prosila. »Ali ne morete razumeti? To bi bila moja smrt, ako ne greni iz hiše.« Nimam pravice, da bi vas zadrževal, milostljiva gospa.« Gospa Nita mu je dala sveženj ključev. »Le lo bi rada vedela, zakaj je ta eden izdal svoje tovariše? »Ker je hotel le vlomiti in ne moriti, kol ostali.« Gospa Nita je smrtno obledela in se je izčrpana naslonila na vrata. »Moriti?, je ponovila skoraj neslišno. »Druhal je gotovo oborožena z revolverji,-je rekel BOttcher. Prestrašena, brez besed, je odprla gospa Nita vrata iu zbežala ven. Ko je bila že daleč od svojega stanovanja, se je šele upala ustaviti, pogledala je nazaj proti svoji hiši, ki je stala tiho in pokojno v temnem vrlu. Za šolarie D169- VOIKA Krekov trg. (lajajo te pesmice vse, kar otroško srce razvedri iu razgiblje — nič ni narejenega in prisiljenega — sol učna vesela božja narava prikuka s temi pesmicami v šolsko sobo. Cena Din 26 je silno nizka. k Župnijski izpit za duhovnike lavantinske škofije se je vršil od 26. do 30. avgusta. Udeležili so se ga sledeči gospodje kaplani: Potrč Alojzij (Loka pri Zidanem mos u), Slana Franc (Prikova), Sternad Friderik (Šmartno na Paki) in Herman Ferdinand (Dolnja Lendava). k Pomoč Hercegovini. Dne 29. t. m. se je vršila v Nevesinju konferenca, kateri so prisostvovali minister dr. Andrič, predsednik odbora Rdečega križa Božidar Zečevič ter mnogo uglednih osebnosti iz Nevesinja in Gacka. Posvetovali so se o tem, kako bi se pomagalo gladujočim v hercegovinskih krajih. Potem, ko so prisotni razložili vso bedo in nevarnost, ki grozi Hercegovini od gladu, je minister dr. Andrič obljubil, da bo kar najod-ločnejše stremel za tem, da se nudi Hercegovini hitra in zadostna pomoč. * Vlomilci so pokradli v Tržišču v farni cerkvi monštranco in vse druge svete podobe. Vratica pri tabernaklju so bila iz močne kovine in vendar jih je hudodelec stri. Vlomilec jc mehanik, ker je v zakristiji pustil vse vijake od monstrance in kelihov, dokaz, da je previdno vse posode razdrl v posamezne dele, celo šipico z monstrance je pustil na mestu. Zadevo preiskuje orožništvo. k Dober varuh. Kmet Risto Vrečo je odšel pred meseci iz svoje vasi Goražde v Sre-mu v Srbijo in je prosil svojega tovariša Jo-vana Vasiljeviča, da mu varuje posestvo, ženo in otroke. Toda ta je to napačno razumel, kajti pričel je pasti svojo živino po Ristovih travnikih. Ristova žena Ljeposlava se je temu uprla, toda Jovo je izdrl iz plota kol in tako pretepel Ljeposlavo, da so jo morali takoj prepeljati v bolnišnico. Ugotovili so, da ji je Jovo polomil nekaj reber in ji prizadejal hude notranje poškodbe. Jovo je nato pobegnil v planine in se sedaj tal skriva. •k Samoumor Slovenke v Varaždinu. Pred dvemi leti je prišel v Varaždin gostilničar P. Pohl iz Slovenije s svojo soprogo. Sprva sta živela v slogi, pozneje sta se pričela prepirati in žena je bila prisiljena, da je zapustila svojega moža in odšla v Slovenijo. Te dni pa se je vrnila in se hotela spraviti s svojim možem. Toda ta ni hotel o tem nič slišati in jo je celo zapodil iz hiše. To je revo tako potrlo, da je izpila veliko količino llzola. Prenesli so jo v bolnišnico. Njeno stanje je težko in skoro brezupno. k Vrh Fruške gore v plamenih. V sredo zvečer se je pojavil na najvišjem vrhu Fruške gore v bližini premogokopa Vrbnika ogromen požar. Požar so prvi opazili neki izletniki, ki so se z avtomobilom vračali iz Fruške gore. Vnel se je star gozd, ki je dolgo krasil vrh te lepe gore v Slavoniji. Ko so prišli prvi kmetje h gašenju, je zgorel že najlepši del gozda. Gašenje je bilo zelo otežkočeno radi tega, ker so se vsi studenci posušili. Vendar se je proti jutru požar še posrečilo nekako omejiti, ko je zopet zapihal hud veter, ki je zopet raz- y(i Velika »Revija slov. narodnih nos v nedeljo dne 2. septembra ob 3. uri pop. na Velesejmu. — Prost vstop za vse noie in pravilno izvršene »Dečle«. Siril ogenj. Kmetje so ves čas neumorno ga- j sili požar, ki je bil tako velik, da so ga videli celo iz Sremske Mitrovice. Zgorelo je veliko ozemlje najlepšega gozda. Govore, da je bil požar podtaknjen. Oblasti so uvedle preiskavo. k Žrebanje številk loterije Jugoslovenske Matice se vrši nepreklicno dne 8. septembra, torej že prihodnjo soboto. Vseh dobitkov je 600, med glavnimi 1 motorno kolo in 20 navadnih koles solidnega francoskega izdelka. Srečke po 10 Din sa samo še do 4. septembra naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in po raznih ljubljanskih trafikah. Naroča se jih tudi pri Jugoslovenski Matici, Šelenburgova ul. 7, III. k Zdravi in veseli bodo vaši otroci, ako pijejo redno Radenski Gizelin vrelec. Najboljše za mešanje s sadnimi soki. 6845 k Vsak dijak dobi pri nakupu šolskih knjig v Jugoslovanski knjigarni kot nameček črtan ali nečrtan šolski zvezek primerne debelosti, pri večjem skupičku tudi leposlovno knjigo. DIJAŠKI KOLEDAR 1928/29. NATISNJEN JE V HRVATSKEM, SRBSKEM IN SLOVENSKEM JEZIKU, TOREJ V 3. POSEBNIH IZDANJIH. k Pri pomanjkanju teka, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnemu zaprtju, težkočah prebave, koprivastih izpahkih, srbečici osvobodi naravna »Franz - Josef« - grenčica telo j strupov gnjilobe, ki se nabero v njem. 2e stari j veščaki zdravilstva so priznali, da slovi »Franz-Josef«- voda kot vseskozi zanesljivo čistilo za črevesje. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k 200 Din nagrade tistemu, ki najde izgubljene ključe, 1 večji trodelni in par majhnih. Oddati v trafiki Blaž, Dunajska c. 12. k Orglice, klavirske citre, vijolino, kitare, tamburice in vse glasbene potrebščine najcenejše in najsolidnejše pri M. Modic, Kopitarjeva 1. (Velesejem paviljon E.) V Vašem interesu je, da si takoj nabavite orig. angl. SPARKLET sifonsko steklenico Kot bi jo kdo preganjal, je tekla po tihih cestah. Ni hotela niti takoj videti svojih prijateljev. Jokala je, ihtela, govorila glasno sama s seboj, in šele, ko so ji pošle vse moči, je najela voz in se peljala k svojim prijateljem. Tam je vsled razburjenja in solz komaj mogla povedati, kaj se je zgodilo. Kot otroka so jo položili na divan. Z zaprtimi očmi je ležala tam. Kako je vztrepetala ob vsakem šumu! Kako ji je bilo hudo! Tako si je predstavljala smrt. Kaj se godi sedaj v njeni hiSi? Mogoče je prišlo do boja? Ali so bili policaji premagani? Nenadoma se je oglasil telefon. Z močjo, nad katero se je gospa Nita sama čudila, je hitela k telefonu. . Hvala Bogu, vse se je dobro izteklo!« je zakričala svojim prijateljem. »Seveda, gospod BSttcher, takoj bomo tam!« Z nervozno naglico se je oblekla in stekla po stopnicah v pripravljeni avto. Ko se Je pripeljala proti hiši, je najprej pogledala na okna velik« 3obe. Bila je razsvetljena. »Sijajen človek, ta BOttcher,« je rekla, ko je stopila s svojimi prijatelji v vilo. Kako tiho je bilo v hiši! Poklicala je B6tt-cherjevo ime in ker ni dobila nobenega odgovora, je odprla vrata in obstala kot okame- i-l- n.AmAlano V o neia: omare »o aimo wprxe, -fenah so manjkale slike, prazne vinske stenice so ležale razmetane okoli. To Je bilo Jo »policista« Bflttcherja in njegovih tovarišev ... Cfublfana NOČNA SLUŽBA LEKARN: Nočno službo imajo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. * * « © Zastopnik Nj. Vel. kralja pri otvoritvi »Ljubljane v jeseni«. Nj. Vel. kralja, ki je pokrovitelj velesejmske prireditve »Ljubljana v jeseni«, bo pri otvoritvi dne 1. septembra zastopa! divizijski general g. Milan Nedič. 0 Minister Hadžič v Ljubljani. Včeraj zjutraj je potoval skozi Ljubljano minister vojske in mornarice general Hadžič. General Hadžič je potoval iz Ljubljane na Bled, kjer je bil sprejet na dvoru. 0 Konsulat ČSR v Ljubljani oznamuje, že se kona z&pis do čs. doplnovaci školy dne 5./IX. 1928 od 14 do 18 hodiny v budovž Mla-dikv prižemi. Zapsati lze i deti starši-vyučo-vani je bezplatne. O Državni ocrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani priredi od 1. do 10. septembra 1928 v svojih prostorih na Turjaškem trgu 4, I. propagandno razstavo najlepših čipkarskih del. Na blejski razstavi se je kraljica Marija zelo zanimala za slovenske izdelke. Pred kratkim si je ogledalo Nj. Vel. ponovno izdelke in prav tako romunska kraljica s princeso Ileano. Zavod je razstavil letos z uspehom v Parizu in v Pragi. V Skoplju je častno reprezentiral najbolj razširjen domači obrt v Sloveniji. Na velesejmskem prostoru je »Put-nik« zelo okusno dekoriral svoj propagandni paviljon z izdelki državnega osrednjega zavoda. O Odpiranje in zapiranje brivskih in frizerskih obratov za časa velesejma. Z ozirom na objavo Zadruge brivskih mojstrov v Ljubljani izjavlja podpisana organizacija, da se nanaša omenjeno dovoljenje velikega župana le na zapiranje in odpiranje obratov, nikakor pa ne na podaljšanje delovnega časa pomožnemu osobju (pomočniki-ce, vajenci itd.). Tor čudoviti muzikal-nosti svojih stihov, je sedaj izdal izbrane prevode Vrchlickega, ki jih je zadnji dve leti priobčeval v ruskih revijah, v posebni knjigi pod naslovom »Jaroslav Vrcnlicky: Izbrannvie stichi. Prevod s Ce-škago K. D. Balmonta.« Knjiga, kateri je napisal uvod češki pesnik Jan R o k y t a in ki prinaša tudi ------esej 0 Vrchlickem, je izšla v založbi iivvajnivvv vovj v » • j— ----- - — , Jlovanske biblioteke zunanjega ministrstva v Pragi kot 1. štev. 2. serije Slovanske biblioteke. £epct J)u(stoman&a ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO Spori SK Ilirija, nogometna sekcija. — Danes, v soboto ob 20. uri se vrši v klubski sobi v kavarni »Evropa« sestanek I. skupine. Poziva se k točni in polnoštevilni udeležbi, sicer sestanek ne more doseči svojega namena. Po sestanku seja sekcij skega načelstva. — Kombinirana rezerva in juniorji igrajo jutri v Trbovljah z SK Amaterjem. Igralce, ki prihajajo v poštev za to tekmo, se opozarja ua objavo v garderobi. — Načelnik. Na samofrču Nisem mislil, da bom kar na lepeui sfrčal. Tn sicer sfrčal zjutraj ob devetih čisto trezen in lepo naspan. Da ne mislite, da sem že tako star, da ni več lepo in prav, če še sfrčim, nasprotno se jaz čudim, da sem tako zgodaj sfreal. Sem namreč zelo starokopiten človek in se prav nič nisem brigal za splošno frčauje sedanjega časa. Pa mi na lepem pravi v soboto zvečer tovariš: »Aero-klub Ljubljana nas vabi za jutri zjutraj. Jaz sem namenjen na deželo, pojdi ti frčati Ne bo ti žal!« Imel sem srečo. Krasno, nekoliko hladnejše jutro je bilo, ko sem koračil v Šiško in še naprej tja proti tisti baraki, ki naj bi bila skrom- Avijon »Ljubljana«. ni »aerodrom« ljubljanskega kluba. Nisem še prišel na cilj, ko je zabrenčalo in sfrčalo. »INo, ta je pa lepa,« sem si mislil in ze hotel obrniti. Ko sem pa videl pred barako množico opazovalcev, sem le nadaljeval korak. In ne zastonj! Nad nami se je začel vrteti avijon »Ljubljana« vedno niže in niže in tam pri gorenjski železniški progi je sunil na tla. Kakšna jc ta pošast. Jaz sem si predstavljal neroden kolos. ki se z največjo težavo spravi v zrak, na tleh |ia dn jc sploh negibljiv. Pa ti oribrenči ua dveh ličnih kolesih mal, lep, la- hek stroj, ki gu pilot z eno roko po mili volji obrača in prevaža po prostoru. V repu ni nič, v obeh krilih nič, v trupu sedež za enega potnika, v vratu sedi pilot, pred njim pa je glava z možgani — motorjem, ki daje »življenje« celemu ptiču. Odleteli smo v višave. Prav mehko čutiš, ko kolesa nehajo teči po travi in obvise mirno v zraku. V tem popolnem miru nisem imel nobenega občutka nesigurnosti ali neprijetnosti, le zavest, da sem na milost in nemilost izročen stroju, je prvi hip pusta. Pa ni časa misliti, kako sediš in letiš. Kar odprla se je gorenjska savska dolina gori preko škofje Loke, Kranja, Naklega in še dulje, tako čudovito lepo, da je en sam pogled velik, nepopisen užitek. In potem sem gledal podse, šiška s svojimi novimi nišicami in vrtički je kot srečno planinsko letovišče za mestjane. Rožnik in njegov gozd, Mirje, Trnovo, sredina mesta, vse vidiš točno pregledno, vse obsežeš, da ne moreš dovolj hiteti z očmi na vse strani. Še Ilirijane sem videl, ko so na vse zgodaj brcali svojo žogo. G. pilot mi naenkrat zavpije in iztegne roko proti Igu. Skoro bi bil zamudil ta najlepši razgled ob ravni cesti in železnici vse tja doli globoko v Notranjsko iu do krivičnih državnih mej! Dvakrat sva krožila nad mestom med Golovcem, Rožnikom in Udmatom, vse sem videl, vselej sem videl kaj novega in vedno huje sem bil radoveden. . Pa smo že padali. Že som videl pod seboj gručo opazovalcev pred »aerodromom« in opazil, kako je g. pilot krenil proti progi gorenjske železnice, kjer sem ga prej opazoval, in kar na lepem smo se »usedli«. . Hitro minejo ti trenutki, pa so srečni. Je resnično velik užitek! Če mi pošljejo položnico in pristopnico, sc bom zapisal zu člana, če pn ne imam j>u velike skomine, du pri prvi priložnosti iztisnem od kod potrebne kovače in zopet privoščim »polet«. Priložnosti je obilo. Avijon »Ljubljana« vozi vsak dun zvečer po sesti uri, če je le lepo vreme, in vsako nedeljo i" praznik ves dan. Za dijake in druge »lahke« ljudi so znižane cene ">() Din za polet. Člani imajo popust nu 70 Din, drugi pu plačajo po 100 dinarjev. Ljubljansko gledališče SPORED PREDSTAV Vse predstave se vršijo v dramskem gledališču. Sobota, 1. sept. ob 20. uri: Prodana nevesta. Nedelja, 2. sept. ob 20. uri: Dobri vojak Švejk. Ponedeljek, 3. sept.: Zaprto. Torek, 4. sept. ob 20, uri: Čardaška kneginja. Sreda, 5. sept. ob 20. uri: Fanny, tete, strici itd. Četrtek, 6. sept. ob 20. uri: Čarobna piščal. Petek, 7. sept. ob 20, uri: Herman Celjski. Sobota, 8. sept. ob 15. uri pop.: Čardaška kneginja ob 20. uri: Župan stilmondski. Nedelja, 9. sept. ob 15. uri pop.: Dobri vojak Švejk ob 20. uri: Poljska kri. Začetek gledaliških predstav za časa ljubljanskega velesejma je vselej ob osmih zvečer v dramskem gledališču. Sprejemanje gledališkega abonmaja bo od pon-deljka dne 3. t m. dalje v veži dramskega gledališča in sicer od 9. do 12. ure. in od 15. do 17. ure. Prireditve in društvene vesti Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja vsem članom, da se vrši v teku 14 dni strokovni prikro-jevalni tečaj za mojstre. Interesenti naj se prijavijo v dolčenem roku pri omenjeni zadrugi. Načelstvo. Streljačka družina v Ljubljani. V nedeljo dne 2. septembra t. 1. se vrši streljanje na vojaškem strelišču. Zbor ob 8.30. Udeležba obvezna. Gostje in ljubitelji strelskega športa so nam dobrodošli Laško. Tamburaško društvo »Kolo« priredi v nedeljo dne 2. septembra koncert ob 20 v Hotelu Savinja Maribor. Katoliška Omladina ima jutri pri Balonu vrtno veselico s pestrim sporedom. Srečolov in drugo. Pridite! Orel Dobrovski Orel priredi na Mali Šmaren telovadni nastop. Po nastopu vrtna veselica. Pridite! Sk Ilirija. — Kadi pok boda odpade danes, v soboto za vse sekcije trening na igrišču. — Tajnik. Teniški turnir ined Slovenskim tenis klubom iz Ptuja in SK Ilirijo, Ljubljana v nedeljo dne 2. sept. t. I. v Ljubljani. V nedeljo 2. septembra počenši od S. ure naprej se vrši ves dan na tenis prostorih SK Ilirije za Cekinovim gradom medklubski tenis turnir med obema imenovanima kluboma, katera postavita v boj svoje najboljše igralce in igralke. Slovenski tenis klub Ptuj nastopi v sledeči jjostavi: gospodje Sakotnik, Honvery, Senčar, Jurko, Pnvšič, Tobias in Pongratz, dame Majžer, Tkalčeva in Živa Fer-mevc. SK Ilirija postavi nasproti svojo najboljšo tekmovalno vrsto, ki jo tvorijo gos|x>dje: M. Kmet, Bagrov, L. Zaje, Koželj M., Stojan St., Jože Po-gačar in J. Korenčan, ler dame B. Šaplja, M. Holf-inann, P. Svoboda. Ilirija naleti na izkušene in ru-tinirane igralce iu igralke, vsled česar je pričakovati naj>etih in zanimivih iger. Odigrajo se posamezne igre dam in gospodov, ter v dvoje in bo program zelo pester in obsežen. Slovenski tenis klub Ptuj ima za seboj že več z uspiehom absolviranih turnirjev, medtem ko nastopa tenis sekcija SK Ilirije v tem turnirju prvič enotno in v svoji najmočnejši postavi. Z ozirom na to se ne more že vnaprej prerokovati zmago enemu izmed obeh klubov, ter je radi tega i^ričakovati interesanten potek turnirja. Vsled istočasno sc vršečega pokrajinskega sejma računa se na večji obisk turnirja tudi od strani zunanjih sejmskih j>osetnikov, kar bo tudi z ozirom na nejx)siedno bližino prikladno. Vstopnina je določena razmeroma nizko na Din 10 in 5 celodnevno. II. KOLO TEKEM ZA POŠKODB. SKLAD LNP. Jutri Ilirija : Primorjc. V korist podiveznega sklada za zavarovanje igralcev proti nezgodam se vrše v glavnih centrih LNP-a vsako leto pokalne tekme, za katere je razpisal LNP dva prehodna pokala. Ljubljanski pokal si je lani priborila Ilirija s tem, da je v finalu nad-vladala Primorje s 4:2. Letošnje pokalne tekme so se pričele preteklo nedeljo s tekmami Ilirija:Slavija 11:0, !iermes:Ja-dran 10:1 in Primorje:Reka 5:1. Nadaljujejo se danes in jutri, in sice." odigrata danes, v soboto ob 17.30 na prostoru Ilirije SK Slovan in SK Svoboda zadnjo preostalo tekmo I. kola, jutri v nedeljo pa se odigra na prostoru Primorja II. kolo: ob 15.30 Her-mes:zmagovalec sobotne tekme in ob 17. Ilirija Primorje. . Jesenska nogometna sezona prinese na ta naun že v začetku naš lokalni »derby«, ki vselej ne samo skrajno vznemiri oba udeležena tabora, temveč vpliva tudi na širšo publiko bolj privlačno kot katerakoli mednarodna tekma. V jutrišnji tekmi se bo moglo videti. - n;.ksiiim moštvom razpolagata nasa najmočnejša kluba za jesensko sezono in po izidu se bo moglo dosti točno oceniti šanse obeh velikih rivalov za bližnje prvenstveno srečanje. Letalo s sedmimi mrliči na dnu morja Iz San Francisca poročajo, da so v bližini Seattle v morski globini 30 čevljev našli letalo angleškega letalca Mac Callan Svotta, ki je star-tal pred 14 dnevi za polet v Avstralijo. Na krovu letala so se nahajala mrtva trupla 7 oseb, med njimi pilotovo in njegove žene. Nov tovorni kolodvor v Veliki Pragi Med Žižkovim in Stražnicami so začeli graditi nov centralni tovorni kolodvor za Prago, ki bo obsegal 35 hektarov površine. Gradili ga bodo stopnjema, kakor bo naraščal promet. V prvih sedmih mesecih tekočega leta je znašal tovorni promet na praških kolodvorih 380 tisoč voz; narastek nasproti lanskemu letu znaša 18 odstotkov. UHfOlOHT S i e BCX 6 COCENH«GC» S/ / / ve/a mUGDiGiD vrvemehs Dengueova mrzlica v Grčiji Atene, 25. avgusta 1928. Tri tedne že divja na Grškem mrzlična epidemija. Bolezen so prepoznali kot Dengue-ovo mrzlico, ki je bila v prejšnjih časih znana kot > dendijska mrzlica , ker sili bolezen bolnika k nekakemu gizdalinskemu obnašanju. — Zadnji teden se je epidmija uprav strahotno razširila: V Atenah in Pireju je nad 100.000 bolnikov in po 80—100 smrtnih slučajev dnevno. Vročina je eden izmed činiteljev, ki bolezen pospešujejo. Kuga se je razširila že tudi v podeželska mesta, kaincr so jo zanesli mestjani, ki beže iz Aten in Pireja. Nevarnost je tudi za sosednje dežele, da bolezen prekorači meje. V Grčijo je zanesel bolezen neki potnik, ki je pred nekaj meseci dospel iz Egipta. Den-gue-ova mrzlica prihaja iz Sirije, Arabije in Egipta, kjer so njena ognjišča, kakor marsikaterih drugih kužnih bolezni. Nekaj dni po prihodu omenjenega bolnika, je že obolelo 19 oseb, ki so stanovale v isti hiši. Izprva niso vedeli, kakšna bolezen bi to bila in kako naj jo lečijo; potem so pa nekateri zdravniki, ki so preje delovali v Arabiji in Turčiji, spoznali v njej Dengue-ovo mrzlico. Ta prva obolenja so se pripetila še pozimi; umrlo je nekaj oseb, nato pa se je zdelo, da je bolezen ugasnila. Izredna poietna vročina je pa kugo razgibala v epidemije, ki je zahtevala izredno težke žrtve. Bolezen napada predvsem oslabele organe in se loti srca in jeter. Označuje jo huda mrzlica, glavobol in oslabelost; bolnik bluje kri. Dengue-cva mrzlica je še malo raziskana. Tudi slavni evropski zdravniki vedo zelo malo Litvinov, zastopnik sovjetskega komisarja z« zunanje zadeve Čieerina, ki bo v imenu Sovjetske Rusije podpisal Kellogov pakt. Trgovina je zastala, prebivalstvo sta prevzela skrb in nemir. Vsak hip gre po mestnih ulicah kak sprevod; skozi odprta ckna stanovanj pa prodira zvečer ječanje bolnikov. Položaj je tem težji, ker primanjkuje ledu, limon in mleka. Prepovedali so izdelovanje sladoleda. Večji del tujcev in bogatinov je odpotovalo iz mesta. Spoznali me boste po beli obleki in rdečem klobuku. Vaša Barba.* — Pismu je bila priložena slika ljubeznivega mladega dekleta. Busatti je bil očaran in je nemudoma odposlal 500 lir. V nedeljo pa se je praznično oblekel in poln nestrpnega pričakovanja odšel na kolodvor. Toda čakalo ga je grenko razočaranje: gospodične Barbe ni bilo. Busatti je sedaj pisal še enkrat. Mlada dama mu je odgovorila, da ga je hotela le skušati; 500 lir mu vrne in v kratkem se mu osebno predstavi. Busatti si je sedaj izposloval dopust in se odpeljal v Bedizzole pri Bresciji, kjer je menil najti gospodično Barbo. Stopil je v gostilno in vprašal gostilničarja po gospodični Barbi; pokazal mu je tudi sliko. Gostilničar je rekel, da dekleta ne pozna, da pa kvarta v drugi sobi fant, ki se piše Barba in ki bi morda kaj vedel o gospodični Barba. Toda tisti Barba — strašno grdega, krastavega obraza — je odločno izjavil, da nobene Barbe ne pozna. Busatti kljub temu še ni izgubil vse nade; stopil je v vaško lekarno in tam vprašal po gospodični Barba ter pokazal tudi sliko. Lekarnar se je udaril po čelu in zavpil: »O ta nepridiprav Stefano! To je torej njegova najnovejša lopovščina!« Ubogi Busatti se je zgrozil, ko je spoznal, kdo je bila njegova domnevana »nevesta«. Štefana je sedaj vzela v varstvo policija, ki ima z njim še druge račune. Busatti je pa sprevidel, da ni varno iskati neveste po oglasih. » Koliko zaslužijo radijski iznajditelji Največji ameriški časopis za radijske interese *Popular Radio« je poslal raznim radijskim iznajditeljem vprašanje, koliko jim je vrgel njihov iznajditeljski patent. Guglielmo Marconi je odgovoril, da so mu prinesli njegovi patenti le malo dohodkov, ker je vse pa-Iente izkoristil sam s svojimi delniškimi družbami; dobiček je potem uporabil za nova podjetja, za ustanovitev radijskih postaj in pa tovarn. Vrednost vseh teh ustanov znaša okroglo 16 milijonov funtov šterlingov in to je njegov dobiček za iznajdbe v teku 25 let. — Radijski tehnik dr. Lee de Forest, ki je iznašel tretjo elektrodo in moderno audion luč, pravi, da je med vsemi radijskimi iznajditelji najmanj zaslužil. Prejel je za vse svoje iznajdbe približno 800.000 do 1,000.000 dolarjev, dočim so zaslužile delniške družbe na njegovih iznajdbah najmanj 500 milijonov dolarjev. So pa iznajditelji, ki so imeli od svojih iznajdb ?e manj koristi. Dubilier, iznajditelj bločnih kondenzatorjev in mrežnih odvodnikov, piše, da se s tako zapletenimi iznajdbami, kakor so njegove, ne da veliko zaslužiti, ker so izdatki za poizkuse previsoki. Tisoč poizkusov prinese mnogokrat komaj eno dragoceno izboljšavo. V zadnjih 20 letih so mu vrgli vsi patenti približno 3 miljone dolarjiev, toda najmanj poldrugi milijon je porabil za patentne pristojbine in laboratorijske stroške. — Enajst nadaljnjih iznajditeljev je zaslužilo približno po en milijon dolarjev za svoje patente. Profesor Heinrich Hertz, pravi iznajditelj električnih valov, ki so temelj današnje radijske industrije, pa ni dobil vprašanja in ni poslal odgovora: Davno je že mrtev in — pozabljen. Uljuden vlomilec V neko vilo v pariškem predmestju Saint Cloud je pred par dnevi vlomil neznan tat. Gospodar je bil odsoten in tat si je mogel vse natančno ogledati. Kar je pa iskal, ni našel — denarja namreč. Razočaran si je v kuhinji privoščil steklenico likerja,« ob odhodu pa pustil na mizi listek: »Vaš liker ni slab! Toda kje je Vaš denar? Z velespoštovanjem obžalovaje Ar-sene Lupen, gentleman, vlomilec. « Gospod Modriian si škof dr. Wilhelm Berning iz Osnabriicka, za- stopnik nemškega episkopata, na potu na letošnji svetovni evharistični kongres, ki se vrši 3. septembra v Sidneyu (Avstralija). Škof Berning se je rodil leta 1877. v Lingenu kot mizarjev sin; let« 1901. je promoviral kot Doctor sumina cum laude, v škofa je bil posvečen leta 1914. 15.265 iznajdb v enem letu Nemški državni patentni urad je objavil statistiko za 1. 1927. Izdanih je bilo 15.265 patentov. Od tega odpade največ na poprišče elektrotehnike, to jc 1909 iznajdb; v tem so vštete tudi iznajdbe na brezžično-brzojavnem polju. Potem slede vozovi, avtomobili in kolesa s 3771 prijavami in 745 izdanimi patenti. V skupini kemičnih postopanj in aparatov je bilo 3052 prijav in 590 izdanih patentov. Na poprišče zrakoplovstva odpade 609 prijav in 91 izdanih patentov. Kako narašča iznajditeljstvo, kaže primer z 1. 1913, ko je bilo izdano nekaj čez 5000 patentov. Malo denarja ni mogel prenesti Minolo soboto so se vršile na budimpe-štanskem dirkališču konjske dirke. Ljudje so kakor ponavadi stavili na konje, kateri bo zmagal. Ko je pri četrti dirki zmagal Rotschil-dov konj Corvus, je pritekel k blagajni neki mož in ves iz sebe od veselja klical: »Zadel sem! Zadel sem! Osemdesetkratni denar dobim!« Trenotek nato pa se je mrtev zgrudil — zadela ga je kap. Mož, ki ga je umorilo veselje nad razmeroma majhno vsoto denarja, je bil mizarski pomočnik Julij Klock. zna vedno pomagati Streha brez opornih stebrov. Na tehničnem velesejmu v Leipzigu je vstavil prof. Jlunker 60 m široko in 20 m visoko strešno ogrodje, ki ne potrebuje opornih stebrov. Konstiukuja je primerna predvsem za zrakoplovne lope in kmetska gospodarsku jaoslopja. Ker je verjel ženitnemu oglasu V Milanu si služi svoj kruh vrl inlad delavec — Georgio Busatti. To je priden in pošten fant, ki pa pri dekletih nima sreče. Prav to mu je bilo zelo hudo, ker se je želel na vsak način poročiti in ustanoviti svojo lastne družino. Nekega dne je opazil v enem izmed milanskih listov naslednji oglas: »Neodvisna gospodična z znatno dcto in nepremičninami se želi poročiti z mladim možem blagega značaja, tudi vdovcem. Važno samo znažaj. Poslati sliko. Dopisi ped Casetta postale 316, Brescia.« Busattiju se je zdelo, kakor da bi bilo to naslovljeno naravnost nanj. Takoj je napisal lepo pismo in priložil svojo sliko ter cboje poslal na določeni naslov. Čez nekaj dni je prejel Busatti iz Bedizzole v pokrajini Bresciji pariimirano, elegantno pismo, ki je v kaligrafični pisavi razodevalo to-le: »Velespoštovani gospod! Po Vaši fotografiji in načinu, kako se v pismu izražate, sodim, da ste vrl in pošten mož. Zaslužili bi, da najdete razumevajoče in ljubeče srce. Jaz sem sama na svetu. Starši so mi zapustili znatno premoženje. Nekaj stotisoč lir je vloženih v neki banki, razen tega imam pri Bologni vilo in zemljišča. Uprava tega posestva mi dela velike preglavice. Potrebujem energičnega moža, ki zna ukazovati in razpolagati, česar jaz, uboga sirota, nc znam. Ali bi hoteli biti Vi ta mož? Ali bi hoteli biti tovariš na potu življenja nesrečnici, ki nima nikogar, ki bi jo imel rad? Ze mnogo moških se mi je zdelo dobr.h ii poštenih, a vselej se je izkazalo, da so lopovi, ki jim je samo za doto. Vi ste šesti, ki Vas hočem preizkusiti. Ali me bodete tudi Vi razočarali? Dajte mi dokaz o poštenosti Vaših namenov. Pro6im Vas za majhno uslugo: Pošljite mi manjši zne-. 500 lir ali tudi več, če mislite, kot dobim denar do nedelje, se moram odpeljati na svoja posestva v Bologni, bi utegnila mimogrede priti v Milan. Če torej odpošljete denar, me čakajte v nedcijo dopoldne na milanskem kolodvoru, kamor do-spein ob 9. Potem se moreva osebno spoznati. o njej, pač zato, ker le malokdaj prihaja v Evropo. Da je bolezen nalezljiva, ni dvoma, vendar njene kali še niso znane in tudi ni znano, po kakšni poti se prenašajo. V Atenah in Pireju je bolezen povzročila pravo revolucijo. Zapreti so morali skoraj vsa gledališča, ker je osobje obolelo; banke le s težavo opravljajo svoje najnujnejše posle, od 800 atenskih pismonoš jih je obolelo 200; telefonska služba se vdzržuje le v omejenem obsegu. Vlada je dovolila do 6 milijonov drahem kredita za pobijanje epidemije. Tega boja se bo udeležil tudi zdravstveni oddelek Društva narodov. Groek, sloviti groteskni komik, ki jc pred I leti kot vseučili.ščnik prekinil svoje študije m |>osta glasbeni klovn, se je med počitnicami zopet lotil študij in promoviral za doktorja modro-slovja. ospodarsfvo Stošestdesetletnica Kmetijske družbe za Slovenijo - 1767-1927. Kmetijska družba za Slovenijo proslavlja letos stošestdesetletnico svojega obstoja z danes otvorjeno jubilejno kmetijsko razstavo. Današnja številka -Kmetovalca« je tudi posvečena temu jubileju. Povzemamo nekaj podatkov iz te jubilejne štnvilke. ki kažejo razvoj in zgodovino kmetijske družbe in njeno delo za slovensko kmetijstvo in za slovensko kulturo. Dne 26. oktobra 1767 se je v Ljubljani vršil ustanovni občni zbor »Društva poljedelstva in koristnih umetnosti na Kranjskem«. Ustanovitelji in prvi člani društva so bili razni plemenitaši, znanstveniki in višji uradniki. Tudi mnogi izmed prvih slovenskih slovstvenikov so bili člani družbe, tako Blaž Kumerdej, Marko Pohlin, Anton Linhart in Jurij Japelj. Društvo pa je 1. 1787. s svojim delovanjem prenehalo, deloma ker se je začelo oddaljevali od svojega namena, deloma ker ni dobivalo podpore. Vendar pa je društvo v 20 letih storilo marsikaj koristnega: ustanovilo je prvo kmetijsko šolo, prvo obrtno šolo, začelo z osuševanjem ljubljanskega barja, navajalo je kmete, da so v večji meri sadili krompir, vpeljalo je deteljo in lucerno, delilo je podpore za najboljšo živino in uvedlo španski oves itd. Leta 1804. se je društvo obnovilo kot »Poljedelsko društvo deželnih stanov na Kranjskem«. Vendar radi vojn ni moglo razviti svojega delovanja. Po francoskih vojnah se je društvo oživelo, vendar so mu bila pravila potrjena šele 1. 1820. Družba je dobila naslov: C. kr. kmetijska družba. V to dobo spada tudi začetek propagande za umetna gnojila in sicer za mavec, ki ga je družba dobivala z Gorenjskega in ga oddajala na dom v poskusne svrhe. Leta 1823. je družba ustanovila drevesnico na Poljanah, ki obstoji še danes. Leta 1842. je postal dr. Janez Bleiweis druž-bin tajnik, ki je začel tudi izdajati časopis »Kmetijske in rokodelske novice«. Leta 1850. je družba ustanovila podkovsko in zdravniško šolo, ki jo je vzdrževala do '.eta 1910., nato jo je odstopila državni upravi. Po Blei\veisovi smrti je postal tajnik Gustav Pire. Ker so se »Novice« bavile preveč s politiko, je ustanovil leta 1884. »Kmetovalca«. Družba se je začela takrat šele razširjati in število članov 9e je od 450 v letu 1882. dvignilo fia 10.000 v letu 1912. Družba se je začela pečati tedaj tudi z blagovnim prometom, ki je vsaj tako važen kot strokovni pouk, ker so mogli pri njej udje dobivati kmetijske potrebščine po nizkih cenah in v dobri kakovosti. Živinorejo je podpirala družba z nakupovanjem plemenske živine, poljedelstvo z uvajanjem novih vrst žita, koruze, krompirja, oneida itd Posvečala je tudi vso skrb vinarstvu in sadjarstvu. Propagirala in razširila je uporabo umetnih gnojil. Dočim so se prej zanimali za družbo 1« višji jp v zadnjih desetletjih družba postala orga-flizadla kmetov. Po prevratu je bil njen delokrog razširjen tudi na južno Štajersko in tako je postala družba obče slovenska. POROČILO O SEJI »OBLASTNE ZADRUGE ZA KMETIJSKI KREDIT. Upravni odbor ■vOblastne zadruge za kmetijski kredit« v Zagrebu je imel v nedeljo, dne 26. avg. 1928 svojo drugo plenarno sejo, na kateri je bila poleg ostalih tekočih predmetov glavna točka dnevnega reda podeljevanje kreditov zadrugam, ustanovljenim po zakonu »o kmetijskem kreditu«, ki spadajo v področje zagrebške Oblastne zadruge. Skupna vsota odobrenih kreditov iznosi Din 8,630.000 in posameznim zadrugam je bilo dovoljeno — v razmerju z lastninskim stanjem članov zadružnikov in po nujnosti potrebe kredita — od Din 30.000 do Din 300.000. Zadruge bodo dajale svojim članom-zadružni-kom kratkoročna posojila (do 1 leta) in srednjeročna posojila (do 8 let), dočim bodo dobivali zadružniki, člani krajevnih zadrug za kmetijski kredit dolgoročna posojila (do 25 let) neposredno pri Oblastni zadrugi sami, po predlogu in proti jamstvu krajevne zadruge, h kateri pripadajo. Oblastna zadruga daje svojim članicam-zadru-gam posojila v tek. računu po 6%, zadruge pa morejo dajati posojila svojim članom do največ po 10%. Pri omenjeni seji so tudi že sodelovali predstavniki obstoječih zadružnih zvez, ki so jih bile delegirale v Upravni odbor Oblastne zadruge, in sicer g. Milan pl. Kiepaoh kot zastopnik »Srediž-njeg Saveza hrv. selj. zadruga« v Zagrebu in g. Dr. Joža Basaj kot zastopnik Zadružne Zveze v Ljubljani. V teku razprave se je tudi omenilo vprašanje sodelovanja Oblastne zadruge z obstoječimi Zvezami zadrug v smeri reorganizacije vsega našega zadružništva in bode Oblastna zadruga v tem smislu stopila v stik s predstavniki našepra zadružništva. * • • Novi glavni ravnatelj davkov v Belgradu. Kakor poročajo iz Belgrada, je imenovan za glavnega ravnatelja davkov g. Poič, cigar imenovanje pomeni, da vlada resno stremi ne samo za postavno izenačenje davčne administracije ampak tudi za izenačenje davčne administracije in sploh vse davčne službe. To imenovanje bo gotovo vzela hrvatska javnost s simpatijami na znanje. Carinski dohodki v drugi tretjini avgusta so znašali pri centralnih carinskih blagajnah 42.8 milijonov Din. Od tega odpade na Belgrad 8.6, Zagreb 10.7, Novi Sad 7.8, Ljubljano 8.1, Dubrovnik 4.3, Skoplje 2.0 in Split 1.4. Od 1. aprila do 20. avgusta so znašali carinski dohodki skupno 604.7 milj., proračun pa je predvideval 642.2. Torej znaša primanjkljaj 37.5 milj. Din. Razstava plemenskih konj v Ljubljani. Ob priliki Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 1. do 10. septembra t. 1. se vrši v nedeljo dne 2. septembra razstava plemenskih konj za Slovenijo. Razstava obsega približno 100 najlepših konj, ki so porazdeljeni v sledeče skupine: toplokrvne kobile z žrebeti, mrzlolirvne kobile z žre-beti, plemenske toplo- in mrzlokrvne kobile brez žrebet, tri- in štiriletne toplokrvne žrebice, mrzio-krvne žrebice, dveletne toplokrvne žrebice, dveletne mrzlokrvne žrebice, enoletne toplokrvne žrebice, enoletne mrzlokrvne žrebice, toplokrvni žrebci, mralokrvni ftrebci, gospodarski konji im državni žrebci. — S permanentno sejmsko legitimacijo, ki stane 30 Din, polovična vožnja in poljuben vstop v vse razstave. Dobave. Gradbeni oddelek ravnateljstva d. žel. v Ljubl jani sprejema do 4. septembru ponudbe glede pleskanja železniškega mostu čez Gruberjev prekop; do 7. septembra glede dobave pocinkane pločevine in angleškega cina. — Strojni oddelek ravnateljstvu drž. žel. v Ljubljani spVojeina do 6. septembra ponudbe glede dobave plinskih revi, obojk za plinske cevi, nosilcev, železa, železne pločevine, matičnih vijakov itd. — Delavnica ravnateljstva drž. žel. v Mariboru sprejema do 6. septembra ponudbe glede dobuve železnih odlitkov iz sive litine. — ftorsza Dne 31. avgusta 1028. DENAR. Promet je bil danes izredno majhen. V devizi Berlin sta padla dva manjša zaključka po 1356.25 in 1355. Privatno blngo je bilo v devizah Ne\vyork, Trst in Budimpešta. Med tečaji sta popustila edino Berlin in Trst. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 31. avgusta 1928. • povpraš. poa. srednji sr.30. avg. Amsterdam 2281.50 _ Berlin 1354.30 1357.30 1355.80 1356.50 Bruselj — 791.24 — _ Budimpešta 990.86 993.86 992.36 _ Curih 1094.10 1097.10 1095.60 1095.60 Dunaj 800.70 803.70 802.20 802.20 London — 276.18 _ __ Newyork 56.81 57.01 56.91 56.92 Pariz — 222.24 __ 222.20 Praga 168.27 169.07 168.67 168.67 Trst 296.95 298.95 297.95 298.- Zagreb. Berlin 1354:75-1357.75, Curih 1094.10 -<1007.10, Dunaj 800.70-803.70, London 275.80-276.60, Newyork 56.753—56.958, Praga 168.27— 169.07, Italija 296.97—298.97. Belgrad. Berlin 135475-1357.75, Budimpešta 990.85—999.85, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 800.7-803.7, London 270.58-2176.78, Ne\vyork 56.81-57.51, Pariz 221.24-223.24, Praga 108.27— 169.27, Trst 296.80-298.90. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.80, Budimpešta 90.55, Dunaj 73.20, London 25.205, Ne\vyork 519.30, Pariz 20.28, Ptaga 15.39, Italija 27.20. Dunaj. Devize: Belgrad 12.47125. Valute: dinar 12.48. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 1% invest. posoj. 88 bi., Celjska 156 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 170—175, Vevče 105—110, Ruše 365-285, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 432— 482.50 (430-481), kasa 430.50-432 (430—131 — 432), termini: sept. 435.50—436 (433—434—435.50) dec. 446.50—447 (446.50), 7% invest. posoj. 87.75— 88.50, agrari 55—56.25 (55). Bančni pap.: Hipo 58.50-50.50, Poljo st. em. 18.25—19 (18.25-19 in 18.25), uov. em. 16.75—17.25, Hrv. 50 den., Kred. 85 den., Jugo 88.50-89 (88.50), Lj. kred. 126—130, Medjun. 57.50 den., Nar. 6650—6800, Prašted. 925 —.930 (925), Srpska 149—149.50 (149), Zem. 130 150. Ind. pap.: Gulmann 205—210, Slavonija 7.50 —8, Slaveks 102—105, Danica 137 den., Drava 455 —4)60 (460—465), Šečerana Osjek 500-520, Brod. vag. 87—90, Union 240 den., Ragusea 407 den., Trbovlje 475-482.50 (480), Vevče 105-106 (105), Nar. šum. 16 den., Nar. mlinska 19.50 den. Belgrad. Narodna banka 5670, vojna odškod. 426-431 (1800), sept. 434.50, dec. 447-449, Tobačne srečke 94, 1% invest. posoj. 88—88.50, agrari 53-54. Dunaj. Podon,-savska-jadran. 85.45, Hipo 7.40, Alpine 45.30 .Greinitz 3.20, Leykam 9.32, Trbovlje 59.80, Slavonija 1.01. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske smreka-jelka 3 m monte 24, 38, 48" mm fko vag. meja. 3 vag. po 520; trami merk. od 4-5 do 7-9 fko vag. meja, 1 vag. po 3CO; deske smreka-jelka 13 mm fko vag. meja 1 vag. po 625. Zaklj. 5 vag. Tendenca neizpreme-njena. Dež pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob prompt.) Pšenica baš. nova 79—80 kg, 2%, 287 50—290, za september 290— 292.50, ia oktober 302.50—305, moka nova, 0 g, bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 435—445, ba-ška koruza 350—352.50, ameriška koruza La Plata, promptna, zacarinjena, Iko Ljubljana 300- 302.50, oves, novi za avgust 265—270, ječmen baški 70— 71 kg, nov, rešetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 325—327.50, rž, uzančno blago, mlevska tarifa 300—302.50. Zaklj. 2'A vag. pšenice. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca omahujoča. Pšenica okt. 27.06, 26.96, zaklj. 27.04- 27.06, marec 29.58, 29.45, zaklj. 27.52—27.54. maj 30.38, 30.26, zaklj. 30.28—30.30, rž okt. 25.70- 25.72. zaklj. 25.70— 25.72, marec 27.80, 27.76, zaklj. 27.72-27.74, koruza maj 28.16-28.44, zaklj. 28.42—28.44. Novi Sad. Pšenica bač. 237.50- 240, gor. bač. Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrla naša predraga sestra, teta in svakinja, gospodična DOSiPiNA KOKBAR katera je danes po daljšem trpljenju, večkrat previdena s tolažili sv. vere izdihnila svojo blago dušo, — Pogreb se bo vršil v nedeljo 2, sept. iz hiše žalosti Spod. Hrušica na pokopališče k Božjemu grobu v Štepanji vasi. Sp. Hrušica - Ljubljana, 31. avg. 1928. Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. MUDI PO IZBEDNO UGODNIH CENAH KNJSGO^EZNGCA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE najbolje, Se se poslužito inventurne prodaje, ki s« tt$ pri tvrdki A SIN« KOVEC nasl. K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 18—19, ta sicer od 1. do 15. septembra. — Tvrdka Vam nudi blago po do sedaj nedosegljivo nizkih —• _ — cenah. — — — Zidarje in zidarje akordante sprejme takoj STAVBENA TVRDKA SLOGRAD, Ljubljana VII. Pravkar sem dogradil deseto nouo hišo dvodružinsko, z vsemi pritiklinami in jo poceni prodani. Hiša stoji na lepem prostoru ob Dunajski cesti v Stožicah pri Ljubljani. Franc Jerko, Črnuče 10, p. Ježica. 240—242.50, ječmen 255-260. pol. '295—305, bač. potiska 240—242.50, ban. 230—23250, srem. 232.50 —295, oves bač. in bau. 21.7.50—220, koruza bač. 300—302.50, ban. 297.50—900, moka 00 gg 370— 375, št. 2 350-855, št. 5 330-835, št. 6 270-275, otrobi ban. 180—185, seno fko bač. post. 110—115, fko bos. post. 90—92.50, Promet: 18 vag. pšenice, 10 vag. koruze, 8 vag. ovsa, 2 vag. moke, 8 vagone otrobov, 4 vag. sena. HMELJSKA TRŽIŠČA. Žalec, 31. avg. Obiranje se večinoma končava. Prodanih danes do 300 stotov po dosedanjih cenah 30—36 Din pri stalno rastočem ponujanju izvensavinjskih hmeljarjev. Trgovina je rezervirana, dober del savinjskih hmeljarjev upa na zboljšanje položaja. » fspreci sodišča Napad s solno kislino pred vzklicnim sodiščem Včeraj se je vršila pred deželnim kot vzklicnim sodiščem vzklicna razprava v zadevi znane afere s solno kislino. Kakor že znano, se je 30. aprila letos izvršil na članico opernega ansambla, gdč. Z. Florljan-čičevo na Ižanski cesti napad s solno kislino. Zločin jc izvršil Avgust Kopitar, ki je brizgnil solno kislino Florijančičevi v obraz tako močno, da je obstojala resna nevarnost za njene oči in j jc F. morala za 11 dni v bolnišnico. Kopitar |e i izpovedal, da ga je k dejanju nagovorila Pavla Kregarjeva, soproga ing. Kregarja. Svoječasno se j jc tozadevna sodna razprava že vršila pred okrai. sodiščem. Tu je bila gospa Kregarjeva obsojena ■ ui i4 dni zapora, Avgust Kopitar pa na 3 meseci; upora Kregarjeva, ki je ves čas preiskave, I kakor tudi pri razpravi, odločno zanikala vsako zvezo . zločinom in logično temu tudi vsako krivdo, jc proti tej razsodbi vložila vzklicno pritožbo zaradi krivde in kazni. V tej pritožbi sc pravi med drugim, da je Kopitar dedno obremenjen, ter da je enkrat bil že pred poroto zaradi zločina uboja, ko jc neko 12 letno deklico udaril s kladivom dvakrat po glavi tako zelo, da jo je spravil ob življenje. Tedaj jc bil Kopitar star 15 let in od tedaj obstoja fakultetno mnenje o njegovi slaboumnosti, zaradi katere je bilo takrat tudi kazensko postopanje proti njemu ustavljeno. Jasno je, da se takemu človeku nc more dati verodostojnost, najin,-in j pa taka verodostojnost, da bi iz nje mogli črpati dokaz o krivdi Kregarjeve. Poleg tega je Kopitar trikrat menjal svoje izpovedbe glede podrobnosti dejanja. Na drugi strani pa je znano, dn je imel ing. Kregar mnogo sovražnikov in je upravičena domneva, da je tu vmes še tretja oseba, katera se je na ta način hotela maščevali nad Kregarjem nc pa n^d Florijančičevo. Če bi bilo dalje prvo sodišče upoštevalo velik alekt. ki ga nam daje ljubosumnost, bi tudi sicer — da ic n. pr. krivda Kregarjeve absolutno dokazana - moralo razsojati drugače. Treba jc bilo sicer dati zakonu vsaj formalnega zadoščenja, toda pri tem naj ne trpi družinsko življenje, niti družabni ugled Kregar-jeve. Kazen nai bi sc morda spremenila vsaj v denarno, Zagovornik dalje navaja, da je gospa Kregarjeva močno živčno bolna in predloži senatu dvoje takih zdravniških mnenj Predlaga torej, da se obtoženka sploh oprosti krivde in kazni. — Državni odvetnik nasprotno ugotavlja, da od 15. leta dalje ni sploh nobenih dokazov o slaboumnosti Kopitarja. Je sicer propal človek, toda kl|ub temu jc lahko pameten dovolj in še celo prav zelo pameten: takih slučajev je zelo mnogo. In rnvno takega jc morala Kregarjeva poiskati, ker bi drugi kaj takega pač ne bil storil. Glede krivde tedaj ni nikakega dvoma. Glede kazni pa je mnenja, da bi obtožena zaslužila prav isto. kakor Kopitar. Ona je namreč inteligentna ženska in bi pač morala vedeti, kaj pomeni nekoga napadali tako nesramno, vlivati strupeno kislino v obraz, v oči. .. zakaj le slučaj in sreča je, da napadena Florijančičeva ni ostala brez oči. Predlaga torej potrditev sodbe. Vzklicni senat, ki mu je predsedoval v. s. s. Mladič, je po posvetovapju objavil sklep, f katerim se sodba prvega sodišča potrjuje v polnem obsegu. li : . V ii. i tli M jLE&^i kamnoseški mojster v i\mm Res #rva c. 35 ppiporoea bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za gpob-niee, marmornate plošče za mobilije po najnižjih eenah PRESELITEV PRESELITEV a. n\mi u um se je preselil iz Dunajske c. 31 na MIKLOŠIČEVO CESTO 14 ♦ Prlporoia svojo bogato zalogo vseh v to stroko spadajočib predmetov po najnižjih cenah Popravila se izvršujejo solidno proti garanciji. jTroqot?qo^kega in reklamnega značaja v»ka vrvica| le.čejgpnložcnaznanika.gek.racunliubl|anal0.3 l9.Tel.^.Z3 2Ž rrrr«rnn Zidarski preddelavec in zidarji sc sprejmejo pri stavbenem podjetju U. Nassim-beni, mestni stavbenik v Mariboru. Zidarski polir samostojen, verziran na visoki stavbi in želczo-beton, se takoj sprejme. _ Ponudbe upravi Slov. pod šifro; »Za Maribor«. Mesarski pomočnik spreten, se takoj sprejme. — Naslov v upravi lista pod št. 8150. Več čevljarskih pomočnikov Tabim takoj. Stanovanje in hrana preskrbljeno. Ješe — Tržič. Pletilke dobijo takoj večjo rano žino raznega dela na dom. Ponudbe na upravo Slov. pod: »Nujno delo« Več vezilj lii so že izdelovale masno obleko, se sprejme. -Prednost imajo one, ki znajo tamburirati. — Ponudbe pod Vezilja« na upravo Slovenca. Tamburiranja popolnoma izvežbana moč sc sprejme. — Naslov v upravi pod št. 8142, \lurbe iščejo Pošteno dekle starejše, samostojno v vseh delih, išče mesta k boljši manjši rodbini. Ponudbe pod »Takoj« 8201. Stanovanje s štirimi sobami, kopalnico in drugimi pritikli-nami, se odda. - Več se izve na Dunajski cesti 25 v pisarni. Mizar, pomočnika starejšo moč, za pohištvo, sprejme R. Mikulič, Vinica pri Črnomlju. Knjigovodja dobi stalno službo, kateri lahko posodi proti osiguranju 20—40.000 Din ter je samostojno zmožen vseh pisarniških del pri mali industriji. — Ponudbe na podružnico »Slovcnca«, Celje, pod v.Osiguranje«. 22 letno dekle ki zna tudi šivati, išče primerne službe. Naslov povg uprava »Slovenca« ped št. 8203. Kupiiitb Mlado srnico ali srnjačka, kupim. Cenjene ponudbe na upravo Slovenca pod št. 8216. Lepa bukova DRVA in lep KROMPIR kupim vsako množino. -Ponudbe pod »Zagreb St. 8073« na upravo Slov. sJSSH Lepe hrastove deske. večja množina, 30 do 50 mm močnih, 3 do 5 m dolgih, ie naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek Slovenca pod št. 8097. Opremljena soba z dvema posteljama, se ugodno odda enemu ali dvema starejšima in solidnima gospodoma. Naslov v upr. Slov. št. 8211. Mesečno sobo išče gospod. — Ponudbe na upravo Slovenca pod »Stalnost«. Sprejme se hišna ki je \ajena vsaj malo gospodinjstva ter zna ne koliko šivati. Starost čez 20 let. Plača dobra. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v upravi lista pod št. 8172. Stanovanje (soba, kuhinja, shramba), oddam takoj snažni, mirni stranki v bližini bolnišnice. . Istotam oddam dve prazni ali meblovani sobi z elektr., parketom in posebnim vhodom. — Naslov v upravi Slovenca pod štev. 8219. Zastopnike prvovrstne, iščem v vseh večjih krajih Slovenije! Prodaja državnih vrednot na obroke! Najvišja provizija! Uradniki, upokojenci prednost! Ponudbe na upravo Slovenca pod »Jorastr« — 8000. i!/S5J5ul Velik lokal lep. suh, primeren za skladišče, za shrambo pohištva ali delavnico, cv. za stanovanje, se odda. Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 8212. Mlečna čokolada kilogram 75 Din razpošiljam po povzetju, dokler je zaloga. Naročila poslati na upravo Slov. pod štev. 8126. Stanovanje sobo in kuhinjo s priti-klino iščem za dve osebi, kateri sta čez dan odsotni. Naslov se poizve v upravi pod št. 8096 mm Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje, eventualno tudi na hrano. Naslov v upr.i- vi Slovenca pod št. 8205. Dva dijaka se sprejmeta na hrano :n stanovanje. - Nadzorstvo dobro, razsvetljava električna. — Naslov pove uprava pod št. 8209. Hotel z dobroidočo restavracijo v prometnem mestu Slo venije oddam pod ugod nimi pogoji takoj v na jem. - Naslov pove Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru, Palača Pokojninskega zavoda, telefon št. 467, Darujte Podpornemu društvu sle' pih, Ljubljana, Wolfova ulica it. 12! RaSo, jeSprcnj, ajdoTo inoko nifiini« sv«io uihlaja uudebe veletrgovino \. VOLH. LJIIBI JANA Resljeva cesta 21. Nogavice D- M;f ■ damskih gumbov za plašče, veliki, ter krojaške krede, belo ru-deča in mod m po zelo nizki ceni pri OsvaldDobaic, Ljubljana Pred Škofijo 15 Ne zainuililp ugodno prilike! Flor. svilene, cviroate. pavoloate, volnene v veliki izbiri in na ceneje pri tvrdki Otvald Oobeic, Ljubljana Pred Škofiiu 15 Na debe'o' Blago dobro! Na drobno! znamvanec, Perl-preji-ca. kvn kanec in Moulirč v raznih barvali ter najceneje, kupite le pri tvrdki Osvald Dobeic, Ljubljana Pred Škofijo 15 Velika zaloga Na debelo! Nadrobno! Volna io bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po j«- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4. Otomane v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din. oto- manska pregrinjala, r.io-droce itd kupi Je najboljše. - Rudoll SEVER, tapetništvo, Marijin trg 2. pozarjamo na JUI oglasnik' v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki ljubljanski velesejem od i. do 10. septembra Kmetijska razstava Kmetijski pridelki, stroji! Posebnost v nedeljo dne 9 septembra Razstava plemenske goveje živine (Vse pasme Slovenije, 150glav.) Tekma slovenskih harmonikarjev Nastopi preko 60 harmonikarjev. Lepe nagrade. Sijajno zabavišče. Polovična vožnja. I Posestva Posestvo z gostilno in trgovino naprodaj ali v najem; nahaja se tik farne cerkve in šole, 5 minut od kolodvora, blizu Ljubljane, proti Doleftjskem. Kupcc lahko kupi ali vzame v najem tudi samo gostilno in trgovino. Naslov pove uprava pod 8091. Pošteno dekle ki je žc služilo, dobi slu-! žbo sobarice v trgovski j hiši v Ljubljani. Prednost oni, ki zna šivati. Naslov v upravi Slovenca aH pa ponudbe pod »Zdrava« štev. 8169 na upravo Slovenca. Išče se mlinar za umetni valjčni mlin v Sloveniji. Ozira se samo na prvovrstno kvalificirano moč. Ponudbe pod »Valjčni mlin« št. 8175 na upravo Slovenca. Pisalni stroj Mignon prodam. — Žandarmerija Ikocijan pri Mokronogu. Radio-aparat pelelektronski, pleten, uoodno naprodaj. Polhov gradeč, šola. Kratek glasovir in pianino se proda. — Sulzer, Maribor, Vojaš-niška 7. Dijaka sprejme na stanovanje in hrano mirna družina. — Naslov v upravi Slovcnca pod št. 7179. Vinski sodi vseh velikosti, se poceni prodajo. Sulzer, Maribor, Vojašniška 7. Dve dijakinji i i boljše hiše, sprejme rc.dbina drž. profesorja v vestno oskrbo. Na željo nemška konverzacija. — Klavir na razpolago ev. tudi pouk. Poleg stolnice. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 8176. Cenjen, občinstvu, sosedom, prijateljem in znancem vljudno naznanjam da vodim svojo gostilno sedaj sani Točil bom vedno le pri stna vina in postrezal vedno 7. gorkimi in mrzlimi jedili po znižanih cenah. Za obilen obisk sc toplo priporočava Ivan in Alojzija Mulier. Pazite na obleke ker si veliko veliko lahko prihranilo, ie i« daste (••istiti in barvati v ko mif-no pralnico, kjer ie celin ualnižjn in najbolj solili na postrežba. Anion Doc Ljubljani! Selenbursova ulica 4. Tovarna: VIC-GLINCE klobuke modno blago in telovadne potrebščine priporoča trg. »Pri AnrniHANCi IjnDllana Start trg 10 VACLAV SCHRAMM LASTNA IZDELOVALNI CA OODBENIH INSTRUMENTOV Specialna trgovina za Popravila vseh vrst go- godala vseh vrst in c/OteS^^^ dal sc izvršujejo točno godalnih potrebščin, nfZsJ? slro8° s^okovnjaSko strun itd. ln P°ceul SPICIJALIST ZA MIDENA GODBENA GLASBA* lastna Isdelovalftica CEUE, KRALJA PETRA CESTA 14 Pozor! Pozor«. Sejmarji in trgovci, ki obiskujete podeželske sejme Priložnostni nakup! Lo pri nas dobite razne svete in tudi druge SLIKE ns platno izpod lastne nabavne cene. »Special-import«, Ljubljana, Vošnjakova št. 4 (pri gostilni »Novi svet«). Kopalne banje in peči klozeti in lijaki najceneje pri Fr. Slupici, želez-nina, Gosposvelska c. 1. Visokošolec išče sobo samo zase, najraje s hrano. - Ponudba sprejema Slovencc pod »Visokošolec << št. 8130. Itanoi/anjar Stanovanje treh sob se išče v bližini Križank. - Ponudbe pod »Valvasor« upravi Slov. Volnene kapice in šale dam par tisoč delati. - Ponudbe upravi Slovenca pod: »Kosmate pletenine« št. 8125. adio Nank o radiolehniki Spisal Leopold Andreo Broširan Din 60—, ve^uii Din 76- Jugoslovansha knjigarna v uublfani. Obiskovalcem velesejma se priporoča RESTAVRACIJA »BAVARSKI DVOR« 31 DUI1A]SKA CESTA 31 poleg glavnega ko'odrora povsem novo renovirana priporoča «e ljubljanskemu iu potujočemu občinstvu. Točijo se pristna da^atinska, štajerska in dolenjska vina. Mrzla in topla jedila ub vsakem času. Vedno sveže pivo v vrčkih. HH Naznanjamo tužno vest, da je naša blaga gospa Marija SCunšič vdova učiteljeva v četrtek dne 30. avgusta po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 1. septembra ob '/,(>. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta 12, na pokopališče k Sv. Križu, Ljubljana, dne 31. avgusta 1928. ŽALUJOČI OSTALI. lleslui pugtci.nl zavod. Henrik Sienkievvicz: 83 Na polju slave Povest iz časa kralja Jana SobiesUega. . Pokazati nehvaležnest? No! saj vam vendar ne dolguje prav nobene hvaležnosti, gospodje.'*; Na to se je Luka hudo razvnel: Kako da nam ne dolguje? Mar ga mi ne bi bili lahko na kose razsekali? Kdo pa mu je podaril življenje? Prvič je bila to pani Kšepecka, drugič pa naša prizanesljivost. A le mu povejte, gospod, da se moti, če misli na njo vedno računati.« »Pa še to mu povejte, da bo prej videl lastna ušesa, kakor pano Sieninjsko, je dodal Marko. Jan pa je sklenil: Zakaj pa ne? Saj odsekanih ušes ni težko videli. Pri tem se je razgovor tudi končal, bratje so ga ponovili še panni Sieninjski, da bi jo pomirili. Sic< r pa je bilo lo čisto odveč. Gospodična sploh ni bila plahega značaja. Čeprav se je prej v Beleotički bala Kše: peckih, posebno pa Marciana, je bila vendar trdno prepričana, da ji v Jedlinki prav nič več ne grozi. Odkar je bila zagledala skozi okno, Usti dan po svojem prihodu v Jedlinko, Marciana v perju, v podobi pošastne zverine, ki so jo podili Bukojemski z biči, je bila no prvi trenutni grozi, zavzetosti, deloma tudi začudenju* in celo usmiljenju, tako prepričana o mogočnosti in moči štirih bratov, da si sploh ni več megla misliti, kako naj bi se jih kdorkoli ne hal Marcian je veljal vendar za nevarnega človeka in pretepača, in glej, kaj so storili ž njim. Re3 je, da je bil Jacek vse brate svoječasno hudo razpraskai, a Jacek je bil v njenih očeh zdaj zrastel nad vsemi navadnimi ljudmi. Pri zadnji ločitvi se ji je sploh prikaza! v taki, poprej neznani luči, da sploh ni vedela, s kaki n vatlom naj ga meri. Vse, kar .-o o njem govorili sami Bu-kojemski in pan Ciprianovič iri obenem župnikove besede, kajti ta se ga je največkrat spominjal, — vse to je le povečalo njeno občudovanje do tega prijatelja iz otroških let, ki ji je bil nekoč tako blizu, zdaj pa je postal tako oddaljen in izpremenjen. Ti razgovori so še podžigali njeno hrepenenje po Jacku in z hrepenenjem vred tudi ono, še slajše čuvstvo, ki ga je bila nekoč v trenutnem razburjenju odkrila gospodu proštu Vojnovskemu, zdaj pa zopet zaklenila v globino srca, kakor leži biser zaklenjen v školjki. Obenem pa je bila neomajno, z vso dušo prepričana, da mora srečali Jacka in du pa bo celo prav kmalu videla. To prepričanje je zdaj z veseljem in upanjem napolnilo njep.i življenje — saj je ušla iz hiše Kšepeckih in zdaj se je čutila pod močnim varstvom dobrih ljudi. Povrnilo se ji je zdravje, brezskrb-nost in vnovič je razcvetela kakor cvetica spomladi. Njena navzočnost ie razsvetlila vso, poprej »ako resno jedlinjsko graščino Izgubila je bila že vsak strah do pani Dzvonkovske, pana Ciprianoviča iri Bukojemskih. Bila je povsod zraven — in_ kjerkoli se je pri