7 ^« v. y CELJU. četriefeu dne «5* esrosinca 3920. LETO !J. Ixhaja «sak toi>ek, četrtek in •oboto. - Cena i Za celo leto 56 K, za pol leta 28 kron, za četrt lela 14 K, za 1 mesec 5 kron. Potameina *t«vllka »tane 60 vfnarjov. JNa pismene naročbe brez pošiljatve denarja se na moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštnl nakaznicJ. Reklaniacije glede Hsta so poštnine proste. Ne- franklrani doplsi se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa se ne ozfra. Urednistvo in upravnistvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Strosstnajerjeva ulica st. S. Ogtosi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 45 v od 1 mm, za poslana, na- znanila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd. 71 v od I mm, z* reklanme notice med tekstom Š ¦ od vrste, Mali oglasi (največ 4 vr«te) 6 II. Pri večkratnih ob ja v ah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon St. 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARWA V CELJU. IS) CD (Hl 0DG0V0RNI UREDNBK VEK08LAV SPINDLER. ^_____ / ___ Veliit uspeli demokratov. Krona, priznana in prevzeia od države in Narodne batike, se z amen ja al pari z Rovim bankovcem, Kazmerje med kror.o in dinarjem dc- loč! bodoči parlarncnt. Država ga- rantira za krono z vsern fmctjern. Dne 2. tm. so siovenski demo- kratje v Ljubijani odločno dvignili svoj glas proti neopravičeni rešitvi valutriega vpraSanja na naän, kakor ga je pred- lagal finančni minister dr. Viljkovk', nanireč proti zamenjavi krone za dinar v razmeriu -1 : I. Dne 11. tm. so isto storiii hrvaški demokratje v Zr.grebti. Oboji so odločno zahtevali, da se mora konečna rešitev relacije med k.ono in dinarjem brezpogojno odgoditi, zahte- vali pa so obenem, da se nemudoma uvede namesto avstrijske krone nov bankovec. Vaiutno vpražanje je ?.e. cele me- sece vznemirjala našo javnost in časo- pisje nospratnih st rank je z neverjeino hudo'onostjo in potvarjanjem resnice že tedne seni trobilo v svet, da derno- kratskn stranka hoče uničiti krono in s tem vse naše gospodarsrvo v kron- skih pokrajinaii. V svoji hudobnosti so zamolČali, da ie radikalec or. Ninčič, zaveznik dr. Korošc.a, še pred nekaj meseci v Ljubljani izjavil, da bi o1 dal za 5 naSih kron I dinar. Zamol- čali so, da jo bivSi min. piedsednik dr. Protič, tudi zaveznik dr. Kerošca, daia! kroni veijavo 5 stotink. Zamo!- čali so, da so se klerikalci sami So pied meseci izjavili v Beogiadu za izmenjavo v razmerju 1 : 3. Zamolčali' so, da je demokratska vlada takoj po nastopu vzela vaiutno vpraSanjo z naj- več;o resnobo v pretres, da je dfila kronske bankovce kolekovati, da töko naSo krono vsaj za nekaj Časa odcnpi od tuje krone. Zamolčali so, da je krona takoj po tem kolekovanju na- rasla v vrednosti in da se je že pred dnevi dobilo na Dunaju za 100 naših 190 avstrijskih kron. Ostalo je odprto le še vprašanje : ali takoj izenačiti in izmenjati stari dinar in krono za nov denar, uli pa samo krono izmenjati za nov papir in določitev razmerju med krono in di- narjem prepustiti poznejši odločitvi v parlamentu. In lu sta si stala v ministrskem svetu že več tednov sem dva tabora odločno nasproti : tabor fin. ministra dr. VeljkoviCa, ki je hotel takojšnjo zamenjavo v -razmcrju 1 : 4, na drugi strani pa tabor našega slov. demo- kratskega ministra dr. Kramerja. Dr. Kramer je bil do zadnjega časa v ve- iiki manjšini, vkljub temu pa je vodil bcrbo za obrambo krone mirno sicer in brez trpkosti, pa vendar z vso od- ločnostjo. Na strani mu je stal odločno minister Pribičevič. Vrnes sta posegla, kakor že omen- jeno, dne 2. in 11. tm. slovensko in hrvatsko krilo demokiiit^ke stranke s svüjimi /namcnitinii sklepi. Opri na argumente teh sklepov je vodil dr. Kra- mer boi 7. vso neizprosnostjo naprej. In tako je prlftlo do z^odovinske seje minislrskega sveta d;ie 12. tm. N.-.stop dr. Kramerja, ki je celi dan vzclržal ves naval nasprottith argu- meiituv, je bil tako preprfccvak'ii in njegovi razLgl tako močni, :'a so prepriCali Uončno veüko večino mi nlstrskega sveta. Storiii so se slcdeči sklepi: Re- organizirana Narodna banka nnj stare (avstrijske) krone potegne \?. prometa s torn, da jili zamenja z novo krün- sko novčsiiiico. V to svrho naj se uporabi xa sedaj novonati?neni državni dinar, ki se inora s posebnim natisom na obeh straneh označili kol krona, in sicer, ker teh novčanic še ni dovolj natisnenih, najbi 'Sena vsako taksnonov- Čanico nntisnil štirikratni iznos v kronah. V garancijo za nove. bankovce d:i država Narodni banki državne bone in pre- vzame na ta način držnva jamstvo za nove krone. T:\ j-nrancija bo podprta zlasti s tern, da se zastavi del držav- nih šum, kojih čisti dohodek bo deloma služil v sukcesivno kritje novčanic Na- rodne banke. Sedajno kritje, "ki ga Narodna banka še ima, bo služilo kot kr.tje y.n nove kronske novčanico. Raz- merje med novo krono in r.jeiiO zlato podiagc rc5i bodočt parlament, istotako zlato podlago za dinar in končno raz- merjc med krono in dinarjem. Sedajna zlata podia&a dinarja se dotlej ukine. Za začasno razmerje med krono in dinarjem sc obdrži dozdajni uiadni kurz 4:1. Na kronskem ozemlju plačuje in sprejema plaala država le v kronah. Tudi 2O'Vone prizuatiice se odplačajo al pari z novo novča^^ico. Tako je torej zma^alo demokratič- no stalizc'e, kroni se pusti prosta pot do razvoja, naši kroni se je pri/nala enakopravnost, zakaj država garantira z njo z vsem premoženjem. Žaupanjt» v krono bo zraslo, in že danes prihaja poročilo, ia so dobi na Dunaju za 100 naSih že 210 do 220 avstrijskih kron. Ugled naše države v inozemstvu bo rastel, rasla bo naša politična moč. Demokratski vladi bo ljudsto hva- ležno, da je uvaževala njegove želje, da je uvaževala gospodarske potrebe i celega troimenega näroda. Naši bratje Srbi, ki so nam Slovencem in Hrvatom na ljubo dali našemu denarju enako vrednost v skupni liiši, bodo si pri- j dobili nakljenost mnogih zakrknjencev. Demokratsua politlka bo rodila b!a- goslov! EM. LILEK: """ lugoslovanska poli- Mka celjskiii grolov Celje je bilo najprej keltsko mesto. aLhI n,PrVega rimskega cesarja, ö"fust» Oktavijana (30 pr. Kr.-14 po Četrti^1- °, -je P0d oblast Rimljanov. Po ?r/mskl cesar' Claudius (41-54 ^cipi a ?rz?ignil ^ ie do časti mu. i» lakoien *°,Se samostojno llPravo) m^to uroP0StaIa Claudia Celeia glavno R°spod?tvomClje .Norika- pod rimskim v»jalo: 7.idali se Je Ceije jako lepo raz- PaIaCe 'n kanaliSe Iepi hramov', krasne časom razni obrtiP-°V2diKnili so se s polovici četrtega stn. ^v'^a. V drugi Claudia Celeia že s!ja*po Kr. bila je Skofa. Ali ves ta sijaj * ka*o!iškega stvo, vSa ta politična 'in ku,h° b°ga" jemtost - vse to je propi S T" go-Rermanske selitve (375-5« toK^ skozi Celje v Italijo. uničili so straSni požari in velike povodnji. Ko so Langobardi odišli iz teh krajev, naselili so se v Savinjski do- lini Slovenci (okoli leta 568 po Kr.), ki so ime Celeia spremenili v Celje. Slovenci so v novi domovini hitro prišli pod neinško oblast. NemSki cesar Oton I. ustvaril je po porazu Ogrov pri Augsburgu na Bavarskem (955 po Kr.) Veliko Kanntanijo (Veliko Koroško) kot obrambni zid proti temu narodu. V njej so bile združene vse slovenske deželo. Izprva je bila ta Velika Karan- tanija* spojena z vojvodino Bavarsko, a nemški cesar Oton II. odcepil jo je I. 976 od te vojvodine ter jo povzdignil v samostojno vojvodino, katero so imele na vzliodu, jugu in zapadu bra- niti vojaško urejene mejne grofije ali marke. Ob Savinji in Savi do Sotle najdemo v tem času Savjnjsko marko. Upravitelji te marke iz koroške slo- *xOd nje so sp pozneje odcepüe Au- strija, btajerska, Kranjska, markgiofija Istra, Veroneška marka in PustriŠka grofija s Fur- lansko. ! Dr. V. Kukovec: „Straža" in uloya Nem- C8V pri. volitvah. Nikdar še ui bila kaka 5e pred kratkim mogočna stranka v tako ob- upnem položaju, kakor so naSi kleri- kak.i, \/. udeležbfr na vludi so se izlo- cili, demokratov note vrag vzet», kar se jim dan na dan prerokuje, zavez- niki radikalci so v smrt obsojeni, hr- vaški separatist v zadnjih zdihljajih. V notranjosti je klerikalna stranka istotako v obupnem položaju. Samo- stojna kmetijska stranka je nevaren in neizprosen uasprotnik. Kar bi mo- glo pornagati, so 5al-.ove poteze. Omot- na beda stalnih nameččencev pclitično klerikalcem prav pride, via država se mora za vsako ceno braniti elemen- tov, kakoršni je zagrebški dr. Benko- vič, in tre/.tii uradniki misüjo na jutri. Nezadovcljnih Ijudi je ninogo, pa to : so dvomljivi zavczniki. Vse nade raz- padajo. Za občinske volitve so kleri- kalci posebno v mestih popolnoma ne- pripravljeni. Ker vedo. kak grozovit udiirec je za klerikalno stranko, ako se izka2e, da so v naših kulturnih centrili, v mestih in trgih, peto kolo, zato hočejo — slovensko slcgo zoper socijaüste in Neince. Kakor zaboden vol divia »Straža«, ker smo mi zapi- sali, da bi bi!o najpametnejše za na§e Nemco, če bi srnatrali narodno vpra- j šanje^kot rešeno in bi ne šli v občin- ! ske volitve na narodnem programu. S tern združijo zopcr sebe slovenske stranke in zopet smo v starem narod- noÄtnem boju. A!i je ta bo j za Nemco praktičcu z ozirom p.a zunanji položaj, morajo oni presoditi. PraktiČen je za kleiikalce, da se ne izkaže njih popol- na onemoglost v mestih, kar bi vp!i- valo na dcželi, kjer tudi ni več", kar je bilo. Nespameten je tudi zakon med socijalisti in nemškim meščanstvom, koükor ni opravičcn v razrednih inte- resih. Stvar s*. razvija prav zanimivo. POLITIČNE VESTI. Minister PriblCevič o »krizi«. Na- pram nakemu časnikarju se je mini- ster Piibičevič izjavil sledeče: Naši po- , litični nasprotniki v svoji slepi opoziciji | trosijo vse mogoče vesti med narod. Nešteto člankov bavi se s krizo, ki je baje nastala v vladi radi valutnega vprašanja. Te vesti so popolnoma iz- mišljene in tendenciozne. O kaki krizi v tem smislu ne more biti govora, ker ministrsk! svet o tern vprašanju še nlti skiepal nJ, saj se §e ne ve točno, kdaj se bo o tem razpravljalo. V tem smislu je g. Davidovič zanikal vse zgo- raj omenjene vesti, kakor tudi vest, da ie minister financ g. dr. Veljkovič za- grozil podati demisijo, ako ne obvelja njegova relacija v izmeni kron za di- narje 1:4, tcr pripomnja, da gospoda, ki trosi take vesti, nima pojma, kako se parlamentarno vlada. Ako bi Davi- dovi^ev kabinet padel zbog valutnega vpraSanja, morala bi pač opozicija na isti pödlagi sestavili nov kabinet, kar pa ie nemogoče, ker so poedine struje takozvanega opozicijonalnega bloka rav- no v temvprašanju v diamontralneni r.a- sprotju. Kako bi mogla taka opoz'cija sestaviti kabinet na podiagi valutnega vprašanja? Gotovo bodo v naziranju o relaciji tudi med nvinistri vladala razliüna mnenja, vendar pride to vpra- šanje pred ministrski svet in se bo tarn ra/.pravljalo. — Vsi glasovi in vesti o krizi obtajajo torej le pohlevna želja opozicijonalnih politikov, ki streinijo za tem', na dejstvu razliünih naziranj posameznih ministrov skovati krizo ka- bineta g. Davidovic'a. Icalijani zahtevajo Vis. Vse ita- lijansko časopisje zahteva, da se pri- klopi otok Vis Italiji, ker se je pojavil predlog za neutralizacijo Visa. PiSejo, da Vis mora postati italijanski iz stra- tegičnih lazlogov, ker se Italijani ne zanaSajo na zvezo narodov, katere §e ni, niti na neutralizacijo Visa. Nai> Vis r.i samo geografično del dalmatinskega ozemlja, kakor kaže to vse ostalo dalmat:nsko otočje, rnnrveč, in to ie bistveno, ta otok ima 12.000 do dn?,e verniii J; goslovanov, ki na no ben na- Čin nočejo pod tiiji jarem. Seveda bi našim lačniin sosedom bilo prav" dobiti ob naši obali okence, skozi katero bi lahko giedaii nam v skledo., vendar niti strategično ni Vis pomenljiv, ker se v tako pomorsko postojanko radi prirodne lastnosti ne da vporabiti. Na lem otokn tudi ni bogve kaj izdatnega, ni polja, tie rudnikov, ne duizega, edino viško vino bi pa bilo le kapljica v morju italijanskih vin. Vsem ltalijanom na Visii — katerih ni niti ena ce!a obitelj — pa bo daia naša država po- polno saiTiüstojnost, niti las se ne bo nobenemu skrivil. Vis pa je bil od nekdaj kos našega telesa. Ne moremo dopustiti, da bi se nas s tem na novo ranilo; nažega morja, naših pljuč in žnjimi na Sega Visa ne damo za nobeno ceno iz rok, bodisi da nas vi>ja süa v to pripravi. Narod, ki živi na Visu, v svoji pristni CaikavCini, ne bo priše! s svojo posestjo, s svojimi vinogradi, gozdovi z vso svojo naravno lepoto, s svojim morjem nikdar pod valpeta. Nikdar ne bodo izročili ViSani svojega Pirova in Muštera z grobovi svojih prednikov, ki čakajo tarn »dan Uskar- snutja«, tujeu. Oni so in ostanejo Ju- slovani, pa bodi tudi, da najdejo naši požrešni sosedje še na štotine praznih, nevzdržljivih rn zahrbtnih vzrokov za njih pohlepne namene! ČthoslovaŠko - italjanska poga- janja. V Trstu so se pričela 7. tm. po- gajanja med čehoslova.^ko in italijansko delegacijo v štirih odsekih in sicer: venske rodbine Seliči-Breže so imeli svoj sedež v celjskem gradu, sov- neSki plemiči pa, njihovi sorodniki in poznejši nasledniki so upravljali marko iz sovneškega grada blizu Braslovč, od katerega so tudi svoje ime dobili. Friderik I. Sovneški si je po hjdih bo- jih in pogajanjih prilastil mesto in grad Celje in bil leta 1341 od nemškega cesarja Ludovika povzdignjen v gro- fovski stan ter tako postal prvi ce'lj- ski grof. Kot rodbinski grofovski grb si je izbral tri zlate zvezde na modrem polju. Pod njegovimi nasledniki se je množil ugled in oblast celjskega rodu tako silno, da je kmalu postal naj- uplivnejSi in najmočnejši na jugo- vzhodni Evropi. Njegov zgodovinski pomen pa je v tem, da ni samo spa- jal raznih slovenskih (Stajerske, koro- ške, kranjske) in hrvaäkih krajev (Za- gorje, Medmurje, Samobor, Trsat in dr.), ampak da je tudi stopil v sorodstvo z gorižkimi grofi, z ogrsko-hrvaškimi kralji, s hrvaškimi Frankopani, z bo- senskimi Kotromaniči in srpskimi Bran- I koviči ter po teh rodbinskih zvezah in pridobitvah na Hrvaškem pripravljal od severa proti jugu neko vrsto Jugo- slavije. Že tretji celjski grof, Herman I. (t 1385.), je pričel širiti celjski vpliv na slovanski jug s tem, da je vzel za svojo ženo Katarino, hčer najslavnej- šega in najmogotxnej5ega bosenskega kralja Stjepana Tvrtka I. (+ 1391.), ki je že ujedinil pod svojo oblastio velik del srpskih in hrvaških pokrajin in ki je še želel, da razširi .svojo vladavino vse do Drave, ter tako prvi od jugo- siovanskih vladarjev vstvori državo, v kateri bi bili združeni ne samo Srbi in Mrvati, ampak tudi Slovenci. Iz tega vidika imamo presojati njegovo rod- binsko zvezo s celjskimi grofi, ki so biii takrat Že najmogočnejši grofi v slovenskih dc-želah. Ker Bosna po smrti Tvrka I. ni imela vladarja, ki bi bil sposoben za nadaljevanje te jugoslo- vanske politike, je njegov zet, celjski grof Herman II. njen jedini močni za- stopnik in nadaljevatelj. Najprej jo je poskuša) podpreti z rodbinskimi zvezami z močtiimi dinasti Stran 2.____________________________»NOVA D O B A« Sk v 7 železniško-prometni in poštni, odsek za železniške tarife, odsek za telegrafski in telefonski promet in odsek za pro- učevanje vprašanja pristanišča in po- morstva. — Predsednik je gen. civilni komisar Mosconi, ki je otvoril, povdar- jajoČ tradicijonelne prisrčne simpatije med obema narodoma, prvo sejo. Od- govoril mn je predsednik čehoslovaške vojaßke misije, polkovnik Seba, pov- darjajoC zaupanje v popolen uspeh po- gajanj v korist obeh narodov-pobrati- nov v orožju. Po pozdravih in preči- tanju došlih brzoiavk, so se vrsile'vo- litve predsednikov in sicer za Čeho- siovaško gen. inšpektorja Pohla in za ItaÜjansko comm. Camicia, gen. konzula v zunanjem ministrstvu, potem gener. tajnikov in tajnikov. Razpravni jezik je italijanski, ker Čehi večjidel znajo italijansko. Dodan je tudi toimač za eventuelno potrebo. Po zaključku seje povabi! je izredni komisar za niesto Trst, comm. Noris, udeloznike na ban- ket, ki ga je priredil tržaški municipij v hote'u Savoia. Mosconi jih je pova- bil na čaj. Odseki so žačeli z delom 8. tm. V soboto je b:l pri Mosconiju in njegovi soprogi sprejom. (Čudne misü nas navdajajo o Mosconijevem govorn o tradicijonelnih prisrCnih simpatijali in o bratstvu! Op. ur.) OdEočilni b»j v Parizuc — Tik pped a*eäitvo jadranske- ga vprasanja. - Po rvojem po- vratku v Pariz ie ital. min. predsednik Nitti povabil našega ministra za zu~ nanje zadeve dr. Trumbiča na sesta^ nek in razgovor o jadranskem vpra- šanju. Za ta sestanek je poslala naša vlada jugoslovanski delegaciji potrebna navodila. Sestanek se je vršii 9. t. m. Nitti je podal svoje predloge glede re- šitve jadranskega vprašanja, dr. Trurn- riČ pa protipredlogc. Pri razpravi vr- hovnega sveta o jadranskem vpraša- nju 10. tm. je bila navzoča tudi naša delegacija. Dr. TrumbiČ je obrazložil stališče na*e vlade. Kolikor je mogo- če iz doi:dajnega poteka razprav sodi- ti, je gotovo, da bodo Itaiijani pristali na Wilsonovo Črto kot rr.ejo mcd na- šo državo in Italijo. Reka pripade skoro gotovo Jugoslaviji. Bije se še boj za rektiUkacljo Wilsonove črte v našo korlst. Poviv.tek našlh ministrov. Mini- • stra Milorad Draskovic in Kosta Sto- janovič, ki sta se udeležila pariških pogajanj glede odškednine Srbiji, se vrneta prihodnji t?den v Beograd. Isto- tako se poroča iz Toulona, da bo ju- gosiovanski poslanik v Parizu Vesnič zapustil Francijo in se vrnil v Beograd Dr. Švegel, narodni poslanec in izve- denec naše dolegacije, na mirovni kon- ferenci v Parizu, je dospel v Beograd. Re :a svobodno rnesto v avto- nomnl državi. Kakor se javlja iz Pa- nza, so po izmenjavi ratifikacije, mini- strski predsedniki zopet imeli zboro- vanje, na katerem so razpravljali o jadranskem vprašanju. Jugoslovanski minister za zuuanje stvari dr. Ti'umbic je izjavil, da nameravajo napraviti Re- ko za svobodno mesto v posebni av- tonomni državi. i V Bolgariji je stavka, ki je ime- la popoinoma boljševiški značai doži- vela poraz. »Politika« javlja iz Pirota, da so vojaki žel. polka prevzeli ves promet na železnicah in vojaki brzo- javnega polka celi promet na poštah. Vsak mobiliziran vojak je dobil od- vlade 20 levov dnevnine. in dostojanstveniki na Slovenskem in Hrvaškem. Svojega sina Friderika je zaročil z nedoraslo Elizabeto, hčerjo krškega kneza Stjepana I., svojo naj- starejšo hčer z goriškim grofom, mlajšo pa s hrvaškim banom Nikolom Gor- tanskim, ki je pozneje postal palatin ogrski. Leta 1390 je postal Herman II. kranjski deželni glavar. Ali odločilno v njegovem Življenju je postalo leto 1396, ko se je s slovenskimi četami pridružil križarski vojski, ki jo je zbi- ral ogrsko-hrvaški kralj Žignuind proti Turkom. Po nesrečni bitki pri Niko- poliu na Bolgarskem je bil on, ki je rešil kralju življenje. V zahvalo mu je Žigmund podaril Varaždin in hrvaško Zagorje. Od tedaj se zovcjo Celj.ni tudi grofi »zagorski«. Ko Je Herman II. teta.'¦ 1401 teilX krai^ jz, jLče,.Y fcätero sb ga ' v'rgli ogrski velikašT, z'al'pzil mii je'kra'lj 'Medmurje 5 Čakovcem m mu pfytf'Öi;t';ili m:.;(->;k'i t7i;igrik'tf1Tn tfrVaWi velika5i:. (Pal|q prih.) V Romuniji vre. Stavke v Romu- niji se vedno bolj Sirijo. Došlo je do ponovnih spopadov med delavci in vojaki. Delavstvo vstraja pri svoji za- | htevi, naj se izvede sploSna demobili- zacija in preti s splošno stavko. Pri- čakovati je nadaljnili dernonstracij. Naša delegaclja pri premljerjih. Ministr. predsednik Clemenceau, Lloyd George in Nitti so due 10. tm. zvečer sprejeli poročilo zastopnikov jrgoslo- vanske države dr. Trumbiča in dr. Žol- gerja. Razdelitev Albanije. Albanski de- legati so nepričakovano zapustili mi- rovno konferenco v Parizu, ter so dospeli v Rim, kjer jih je v soboto sprejel zunanji minister Scia- !oia. Italijanski listi pišejo, da so bili Albanci primorani zapustiti Pariz, ker namerava mirovna konferenca žrtvova- ti albansko neodvisnost grškim in ju- goslovanskim aspiracijam. F.ntenta je baje odobrila načrt, po katerem bi pri- padla severna Albanija Jugoslaviji, }u2- ni del pa Grški. Listi pripominjajo, da Italija o tern načrtu od zaveznikov ni bila obvoščena, akonwno je ona s to rešitvijo najbolj oškodovana. NJzozemska ne izroči Viljema. Listi javljajo, da je Nizozemska odklo- nila zahtevo izročitve bivšega cesarja Viljema ; ponudila pa je ententi, da istemu odkaže bivaliSČo na otoku Javi. Vest! o padcu Odese — preura- njene. Različna poročila so pravila, da so zavzeli boljseviki Odeso. Reuterjev biro pa poroča sedaj iz Odese. da so se 7. t. m. iis'drale pred Odeso zavez- niške vojne ladje irv da se za izpraz- nitev mestn ne delajo nobene priprave. Prva seja zveze narodov je skli- cana za petek 16. tm. dopoldne v Pa- riz. Vrši se v poslopju ministrstva za zutianje stvari. Sejo bo otvoril zu- stopnik Francije Leon Bourgeois. An- glijo zastopa lord Curzon, Italijo De Martini, Belgijo Hymans Ameriški po- slanik je zaprosil Wilsona za navodila. Clemenceau je d-al takoj po uveljav- ljenju versaülsko mirovne pogodbe pri zastopnikih Argentinije, Čila, Kohimbi- je, Danske, Španske, NorveSke, Para- guaya, San Salvadorja, Nizozemske, Švedske, Švice in Venezuele povpra- sati, da li hočejo njih države vstopiti v zvezo narodov. IZ KOROTANA. »Planinski pies« prredi podruž- nica SPD za RoŽ v Borovljah dne 1. februarja 1920. Velikovec. »Zveza ženskih druStev na Koroškem« priredila je Solski mla- dini božičnico V to svrho se je na- bralo v Velikovcu pri Slovencih 8275 K, pri Nemcih pa 448 K. — To pa ve!i- kovških Nemcev ni prav niČ oviralo, da ne bi razširjali po mestu - ieiakov, v katerih pravijo, da so Jugoslovani med Nemci pobiraü darove za boz'.C- nico. Ti Nemci so priredili svojim o- trokom, kolikor je bilo mogoče, to nernSko božičnico. Nemški Velikovčani so otrokom to priredili! Zvesti KoroŠci v Velikovcu želijo otrokom srečno bo- božičnico in upajo, da bodo dečki in deklice iz Velikovca ravno tako dobri Korošci, kakor tisti, ki so radi ljubezni do svoje dornovino morali iz Veli ovca pobegniti ali pa v današnjih razmerah žnjimi ne morejo govoriti tako, kakor ČLitijo v svojih sreih. Take nesram- nosti so pač zmožni samo velikovški Vsenemcl in renegati. Ni dovolj, da hujskajo na vse načine med sodržav- ljani, spravljajo se še posebno naotroke inzastrupljajo njih nežna srca. Ožigosali smo že dovolj takih lopovščin in bilo bi želeti, da se takirn brezvestnežern kratkomalo stopi na prste. Iz Beljaka se poroča: Tukaj so pri51i na sled dvem tatinskim družbam, ki sta skozi mesece kradli na beljaškem kolodvoru. Zaprli so 13članov, po ve- čini železničnih uslužbencev. Svoj sedež so imeli ti zlikovci v beljaškem držav- nem kolodvoru in so spadali v kate- gorijo carinskih in železniskih uradni- kov, poduradnikov in delavcev. V dru- sNovicami« pa so hoteli osre- čevati inteligenco, — tri kolone dolgi slavospev za njegove velike 'zasluge v prid slovenskemu narodu. Istočasnoso ti dični narodnakarji dan za dnem pso- vali mariborskega vladnega kornisarja, če so pri kakem mariborskem Nemcu še zasledili na stopnicah pisemski ria- biralnik z nemSkim napisom. Zadnje dneve napadajo zopet načelnika JDS, ker je izjavil, da se nam ni več bati nemskutarjev; isti castiti gospodje jem- ljejo pod svoje okrilje ves narodni boj na meji. HinavŠčina torej cvote bohotno. Kajti ista gospoda podpira in slavi mariborskega škofa, ki 0 Božiču ni hotel imeti v stolnici slavnostne maše, ker so znali pevci samo slovensko niašo, Njega prevzviJenost pa spoštuje samo latinščino, ki ne žali internacijo- nalne narodnosti. Časlita «öspoda iz Cirilove tiskarne, Vam je v«ndar to dobro znano, čemu molčite? Da, da, klerikalizem je internacijonalen, tega se zavedate in za to toliko kričite 0 narodnosti, katero je proglasil ustano- vitelj Vaše stranke, škof MahniC, za poganstvo. Našo vlado pa pozjvljamo, da napravi red v mariborski Skofiji! Odvetniško uradništvo in dvojna novoletna plača. V smislu pogodbe med šefi in uradništvom bi se imela izpia- čati tudi novoletna nagrada. Izvemo pa, da nekateri šesi tega uiso storili. Zato prosimo vse cenj. tovari.^e in to- varišice, da nam nemudoma naznanijo vse takSne slučaje. Tudi vse slučaje, v katerih bi §«?fi ne bili s 1. pros. 1920 zvižali plač v smislu dogovora. Rabi- mo to nujno, ker priredimo v drugt polovici jauuarja vecje zborovanie. Pri posredovanju siužb se borno samoob- sebi umevno morali v prvi vrsti ozi- rati na Sefe, ki s svojo'koncilijantnostjo ! in razumevanjem naSih težcnj to za- služijo. Vabimo obtnem vse se neor- ganizirane tovariše in tovari^ice k pri- stopu. ~ Društvo odv. in not. uradnikov za marioorsko okrožje s sedežem v Mariboru. Iz Jugoslav, dem. wim Seja oübor.i krajevne orguiilzu- cije JDS za Celje in okoiico v če- trtek 15. tm. ob 2. uri pop. v uredtii- štvu »Nove Dobe«. Žalec Tu se vr5i v Četrtek 15. tm. ob 8. uti zvečer v restavraciji g. V. Kukca zbor krajevns organizacije JDS za Žalec in okohco. Imenorn okrožne organizacije se zbora udeležita g^. dr. Kalan in lv. Prekcršek iz Celja. Kraj. organizacija JDS v Šoštauju je pri svoji odborovi si-ji dne 2. jan. 1920 sklenila, da se ima sledeče ob- javiti v strankinih organih ^Slovenski Narod« in »Nova Doba«: Schmautz Hans, tehnik iz Šoštanja, užsva pod- poro kraljevine SHS, letmh 4000 K za študije na tehniki v Gradcu Notončno pa je, da je bil vedno nemško-radikal- nega mišljenja in da se sedaj po pre- obratu izdaja kot strogega Nemca, dasi je sin slovensk'h stanSev in niti noče slovenski govoriti. Vpraša se, če so bile te okolSčine znane, ko se mu je podelila omenjena državna podpora in če nc, se predlaga, da se mu saj sedaj podpora odvzame in podeli vrednejže- mii državljanu. Sokoisfvc». Občnl zbor celjskega Sokola da- nes 15. tm ob 20. uri v mali dvoranil Narodnlm damam, ki so sodelo- vale pri sokolski prireditvi na Silve- strov veČer, izreka otibor celiskega Sokola najlepšo zahvalo. Uspeh njihb- vega truda je .bil sijajeu. ¦'" Omlzje bratov Beriiardi, Jug, Re- pic, Cize), Zorman in Mnr§, zbrano1 dne 13 Jan. 1920 pri »Belem.yplu« v CgIIm, j^ däroVäfo celiskemii' Sokolu ' I6Ö1K. Hvalal^ravol CEÜSKE NOVICE. Tajne konventiklje si privoščijo včasi na§i celjski nemški someSčani. Smd demokratie in jim priznavamo pravico shajati se tudi na politične po- govore, v kolikor se vodijo v okviru n-iSega državnega programa. Čudno pa se nam vsekakor zdi, če se razni nem- ški advokati in trgovci shajajo v lo- kalu kake obrtne zadruge, odkoder jim mora policija pokazati pot na zrak. Kar je pošteno, ni treba skrivati. DramatlČno druStvo v Celjw sklicuje svoj redni občni zbor v petek 16. jaiuiarja ob 8. uri zvečer v hotel »Pri Kroni«. Vse Clane in članice ter prijatelje druStva vnbi k udeležbi odbor. Celjskemu i urada, pač pa niso ko- lekovaui kakor bankovci višje vred- nosti. Pevska vaja. V sredo, due 14. till in v petek, dne 16 tm. cdpade pevska vaia in sicer v prvem slučaju radi vo- jaSkega koncerta v hotelu »Unions, v drugem slučaju radi predpriprav za »Planinski p!es«. Odbor CPD. Plesna vaja, Kdor hoče ponovili četvorko in češko besedo, ki se bode plesala v soboto, dne 17. tm. ob prili- ki »Planinskega plesa«, n-ij pride v petek, dne 16. tm. ob 20. uri v ma!o dvoranotukaj5nJGga»NarodncKa doma*. Celjski odsek ŠPD. DNEVHE WOViCL Subskripcljo novih delnic v zne- sku 10 mil. kron oziroma zvižanje del- niške glavnice od 20 mil. na 30 mil. K razpisuje Ljubljanska kreditna banka. Glej danaSnji razglas! Himen. Poročila sta se v Slovenj- gradcu due 11. tm. odvetnik dr. Jakob Riijh in Malčka Šket, bivša učiteljica pri Sv. Jurju ob juŽ. žel. ObMo sreče! Poslanec Pišek se na svojih sho- dih poslavlja od volilcev, če5, da ne bo več kandidiral, ker je baje že pre- star. Nam pa se zdi, da je postalo go- spodu poslancu grozdje prekislo, saj so mu celo v njegovi lastni občini 1 judje obrnili hrbet. \z ruskega ujetništva sta sc vi- nüa kot legijonarja minulo soboto s češkim transportom gg. Julij Sevnik, učitelj na Vranskem in Avgust Lukačič, , žel. uradnik v Maribos«, rodom od Male Nederje. Pnhajata iz Tomska v'Sibiriji, kjer je še več naših legijonarjev, ki tamkaj pod francoskim vodstvom stref1 Žijo želežriico. Vozila sta se od 25. no{ vembra z jäponsko ladjö \t VladivO.-^ stoka: Pozdravljena- y d^movlni! :' 7 »NOVA D O B A«________________________________________________Stran 3. Oblačllnlca za uradništvo imamo v področju poverjeništva za socijalno skrbstvo že par mesecev tf Ljubljani. Podjeiie je ze'o koristno in delavno, samo da nam bivšim Štaiercem ne gre rav v glavo, čemu bi imeli od te ¦¦'.-'ačilnice korist predvsem Ljubljan- .'•ni, in ne ttidi mi deželani. Kadar biago pride, zvedo za isto seve takoj Ljubljančani in si je !epo med seboj razdelijo, po de'eli pa izvemo za to še If} čez par tednov, ko ie že vse raz- prodano ali pa je na razpolago samo Se ostanek, ki gz ijubljanska gospoda ne mara. In še za ta ostanek mora doplačati uradnik za vožnjo, prenoČišče in hrano dveh dni vsai 200 K. Ko pride v Liubljano, itua še to prijetnost, da se mora po!eg domačinov postaviti v dolgo procesijo in par ur milostno cakati, da pride na vrsto. Gospodje namreč ne poznaio nobene obzirnosti, če tudi pride deželan iz najskrajnejše meje. Ali ne bi bilo primerno, da bi poverjeništvo tuintam poslalo kak va- gon blaga na primer v Celje ali druga oddaljeiia središča? Sedaj bo seveda že precej pozno, ker je blago med tern skrajno poskočuo, vendar boljše pozno, kot nikoli. Ravno tako se ram zdi umestno, da bi bilo deležno dobrot oblačilnice tudi zasebno uradniStvo, ki je danes materijelno mnogo na slabšem, kot pa državni uradniki. Uparno, da bodo te vrstice zadostovale, sicer bi moraü o stvari obširneje govoriti. NajnovejSe klcrlkalno orožje Kierikake spravlja bližnji volilni boj ob ves razum. Sedaj Že vidijo, da je niihova premoč enkrat za vselej ugas- n!la in zato se ta koniptna stranka poslužuje v svojih zadnjih zdihljajih že prav otroČje smeSnih bojnih sredstev. Neki žuonik je Mote! neklerikalni Ijud- sk\ shoe! na prostem na ta način pre- prečiti. da je poslal mežnarja v zvonik med govori poirkavat. Drugi župnik je zopet nategnil maSo, ki bi morala kon- čati ob pol 11. uri, do pol 1. lire v pre- pričanju, da potem ne bo noben kri- sfjan 5el na shod. Oba navedena shoda pa sta seve kljub temu sijajno uspela. Drugič bodeta morala gospoda župnika eeli dan mašo brati in potrkavati. Pa soinca vseeno ne bodeta mogla za- u-mniti, je že prepozno. ker Ijudstvo vstaja in nobeno nasilje ga ne bode moglo več potlačitj. Krona se dvlga. Na dunajski borzi narašča vreduost jugoslovanske krone in devize. Minuli teden se je plačalo rs 100 naših kron 170 avstrijskih, pred- včeruj->n|im pa je dosegh naža deviza 2\0 do 220 K za lOO'jugoslovanskih Vseljevanje v Jugoslavijo. Muii- ¦ '.rstvo za ygrarno reformo je v minu- ¦ i-r» lein naselüo okrog 2000 rodbin iz ".rnegore, Hercegovine in Like v Stari ¦.rbiji in Macedoniji. \i ozeir.lia, ki je .ripadlo K'umuniji, so prišii odposlanci Malorusov, k> prosijo dovoljenja za na- .-?iltev. Enako je dospelo v Beograd idposlanstvo lužiških Srbov, ki so do- •iej živeli v Nemčiji. Hočejo prepoto- vati naSo ciržavo in se na lastne stroške r.sseliti tam, kjer jim bode najbolj ugajalo. Imenovanje v železnišltf službl. G. Ignacij Šega v Ljubljani, načelnik strojnega oddelka pri ravnateljstvu juž. '¦oleznice. je imenovan za centralnega nadzornika. Izgiiba vojašklh d.kumentov — se bo kaznovala. Ker se je v zadnjem ¦*asu pojavilo več slučajev, da odpu- •Ceni vojaki izgubljaio svoje vojaške iokumente (odpustnice itd.), s katerimi w potem drugri okoriSčajo, je koman- ¦lant LV. arniijske oblasti odredil, da se v bodoče taki slučaji — izguba doku- nentov -- strogo k'aznuje. Gordon Smith za Jugoslavijo. ^nani angleški časnikar in veliki pri- •atfclJ naSegit naroda, Gordon Smith, ^odeljen je naSemu poslanigtvu v ¦'asnmgtonu. Isti namerava prirejati po ¦¦menskii, mestih predavanja o jadran- rigkTcrn PiaSanju in ° »nvesticijah ame- Uverjen \?*t\ V naŠih PodJetJih- velik uspei, temh J? niG^va akcija Ja, celo slabo poSf' P^anjkljivo, «zgredi v \LZ KankorhDteŽfh> awtfeSkljlisti, nastali s« « hP,-?*ai° ^fmfriji^e pobuha v veliki meri "I b.a|hni!^^j|jftko da je morala posredo- DOPiSI, Sv. Jurij objuž. ž. Joško Levanič je imenovan ?a strokovnega učitelia na državni kmetijski Soli v St Jurju ob juž. železnici. Iz Braslovč. Županstvo prosi, da se depis v »Novi Dobi« od 6. t. m. v toliko popravi. da se krivec drugje išče, ne pa pri občinskem uradii. Ob- činskemu uradu ni bil nikakSen slad- kor nakazan za ubožne sloje, ampak dotični trgovec je dobil iistmeno na» ročilo od gosp. urada v Celju, naj poslje po sladkor, če ga hoče za praz- nike razdeliti, kar je tudi storil. Dne 23 decembra je poslal voznika po sladkor in dne 24. decembra 1919, to je dan pred sv. dnevom. ga je začel razprodajati, in ker ni ime! nikakor- Snih informacij ga je delii povprečno I na osebo 10 kg. Tisti dan, 24. der. 1919, pa je sprejel občinski urad na- ročilo od gosp. urada iz Celja, kdo naj siadkor dobi. Takoj je §e! občinski uradnik k dotičnemu g. trgovcu z na- ročilom, kako je s sladkorjem posto- pati, uslužbenec g. trgovea pa se je izjavil : je že prepozno, ker je sladkor že deloma razprodan. \z zgorajšnjega je razvidno, da občinski urad ni mo- gel storiti svoje clolžnosti in tudi ni nastopal na svojo pest preko okrajne- ga glavarstva. Prosimo pa obenem gosp. urad v Celju, da nas v takih slučajih pravočasno obvesti. — Kar se tiče mleka, pojasnimo dopisniku, da občinski urad nima pravice mleka re- kvirirati in med uboge deliti, Iz Ljubnega. Projeli smo : Krivda glede bankoveev ui na moji strani. Jako mučno mi je odpraviH stranko v. izjavo, da ne sprejmcm denarja. — Pr! odvodih na poštno blagajno v Ce- lje sem dobila nazaj tisočak in tudi druge bankovee s pripombo »za pro- met neveljavni«. Pri kolekovanju so odtegnili 20 odstotkov z namenoni, da • pride slab denar iz prorneta. Zaka'j pa potem kolcknjejo bankovee, kateri so zalepljeni na vsch konrih in krajih, pa niso za promet, ter se jih ob^in- stvo brani ?prejeti? Povejte mi, kaj naj nanraviffi s takimi bankovei, ki niso za promet in ne za občinstvo; naj li dam svojo borno plačo nazaj v blagajno'in živim cdzraka? — Po5t- na admin'stratorica. Dijašk«. tnhinja v Celju. Danes, ko smo dosegli Slovenci po dolgotrajnih polJtičnih bojih s po- ' močjo bratov Srbov svojo svobodo in lastno kulturno življcnje, premotrivamo s srHom v svojih sreih one case, v katerih smo so motali boritf za vsako mrvico v kulturnem, gospodarskem in soeijalnem napredku. M.ilenkostna na- ša zahteva pi) narodnem šolstvu je ogrožala celo ncmštvo, če ne obstoja cele dižave. Koliko bojev in časnikarske pole- mike je izzvalo tudi celjsko srednje- šoisko vprašanje, dasi mora danes, ko je beseda meso postala, priznati vsak pošten Nemec, da je spadal v Celje od nekdaj Že le siovenski srednješol- ski zavod. Dejstva kriče v nebo ! Po razpadu avp.trijske države celjski Nem- ci z najhujso agitaciio niso mogli rc- šiti nemških paralelk, katere je vi§ja šolska oblast vsled premajhnega števila dijakov razpustila. Siovenski zavod pa šteje letos okoli 380 dijakov in im a najlepšo bodočnost. In ko gledamo nazaj na naše na- rodno trpljenje in strastne boje za na- še primitivne pravice, med drugim tu- di za celjske gimnazijske razrede, ne smemo pozabiti človekoljubnega dru- štva, ki je bil otrok bede in naše sti- ske. Brez Dijaške kuhinje v Celju ne bi bili mogli držati težko pridobljenih, a vedno ogroženih paralelk. Avstrijska vlada je skrbno opazovala število na- šega dijaštva, katero je mogla držati na tako častni višini Ie Dijaška ku- hinja. Priskočila je na pomoč meščan- skim in kmečkim sinovom, ako so Študirali v slabih gmotnih razmerah. Takih pa je bilo Že pred vojsko nad i 50. Med vojsko je svoj delokrog znat- no skrčila. Ko se je po probratu iz- polnila naša srčna želja po celem slo- venskemi zav0di|,. ijv, mogU^WVtto ve- getirati, izpiiemestjtfrte ra'^ntti^"**o jo klicale še k intenzivnejšemu delu, da preskrbi vse one siromašne dijake, ki "V^te'är neznösne~člräginje "ne""5T<^^^m] StHdJratL, U skromnegpa Jok^^^vbwSP rodnem domu, kjer je imela dolga le- ta svoje zavetišče, se je preselila v le- po gimnazijsko posiopje, gostilniško iirano pa je zamenjala s solidno do- mačo kuhinjo, ki nudi mnogo cenejšo, a tečnejšo hrano. Vse bi bilo v naj- Iep5em redn, ka bi bila 5ir3a javnost ohranila napram Dijaški kuhinji isto naklonjenost, s katero jo je podpirala pred vojsko. Ima sicer zelo mnogo starih prijateljev, ki v svojih skrom- nih razmerah velikodušno podpirajo DijaSko kuhinjo. Vsa cast jim ! Moj poziv velja v tern članku vsem onim, ki ne živijo ravno v sla- bih gmotnih razmerah, ki bi pa s svo- jimi prispevki zagotovili delokrog Di- jaške kuhinje v obsegn, ki ga je od- bor določil začetkom šolskega leta. Ako ne dobi v najkrajšem času izdat- nih podpor, mora najmanj polovico dijakov odpustiti, mogoče celo svoje delovanje za nekaj časa sploh usta- viti. Ogromni izdatki že danes prese- gajo v izdatni meri dohodke. Te dni razpošlje odbor na denarne zavode in druge korporacije prošnje za podporo, v kratkem namerava v Celju prirediti večjo zbirlco. Tudi po deželi je napro- sil zaupnike, da pobirajo prispevke. Sila je velika. Slovenska javnost, za- vedaj se važnega kulturnega pomena DijaSke kuhinje, ne pozabi tudi njene preteklosti. Denarne prispevke spreje- ma prof, Franc Mravljak, t. Č. blagaj- nik, živila prof Jožef Kožuh, t. Č. pred- sednik. — vlj — Pravosodne razmere. V nadaljevanju mojih pod enakim nadpisom v »Slovenskem Narodu« z dne 14. dec. 1919 St. 243 objavljenih vrstic pripomnim z ozirom na n a red bo poverjenii5tva za pravosodje v poprav- ku v slovenskem besedilu X. poglavje Kriminalnega zakonika za Kraljevino Srbijo razvidno v Uradnem listu de- želnc vlade za Slovenijo St. 175. točka 798, da se mora tudi v smislu po- pravljenega prevoda cit. srbskega krim. zakona kaznovati vsakogar, ki 2ali uradnika o priliki službenega posla izključno z zaporno kaznijo ali z v popravku uavedeno omejitvijo, da za- dene omenjena kazen žaljivca le tedaj, če je žalitev izrekel v pogledu na službeni posel vobče. Na podlagi tozadevne -poprej za Slovenijo veljavne kazenske določbe § 312 kaz. zak. je zapadel v njej na- vedeni kazni vsak žalitelj uradujočega uradnika ne glede na to, je-1i bila iz- rečena žalitev v pogledu na njegov , uradni posel ali ne (glej razsodbo kasac. dvora dto. 12. jan. 1888, št, 13 871 ex 1887.) V recipovanem srbskem zakonu označena omejitev na žalitve v pogle- du na uradni posel je gotovo umest- na, ker se s tern izjemno stalisče uradnika koiikor mogoče utesni in se bo moral v bodoče tudi on za žalitve, ki ne zadevajo uradnega posla, zateči k zasebni obtožbi zaradi razžaljenja časti. Vendar je pa obvezna zaporna kazen za Salitev službujočega uradni- ka v pogledu na uradni posel — še vedno prestroga določba, ker je treba uvaževati, da se žalitev službujočega uradnika itnk veČinoma nanaša na nje- gov uradni pose1, ker daje običajno način dotičnega uradovanja povod k žalitvi. Priporočljiva bi toraj bila zapor- na kazen, ki se more tudi spremeniti v denarno kazen. Pri tej priliki bodi dovoljeno iz- reči obžalovanje, da se edini siovenski pravniški strokovni list »Siovenski Pravnik» že od časa ustanovitve Ju- goslavije, torej že več ko leto dni, ne izdaja več, dasi veljajo za slovenskega pravnika po ogromni večini drugi pravni predpisi kakor za ostalo kralje- vino SHS in bi torej bilo baš za nje- ga razpravljanje pravniških vprašanj v lastnem listu bistvene važnosti- Pomanjkanje lastnega lista je tem- bolj obžalovati, ker s tem ni samo prizadeta naša strokovna izobrazba, temveč se nam deloma s tem tudi iz- vije iz rok orožje, s katerim naj po- bijamo trditev nam nenaklonjenih so- sedov češ, da od časa združitve z ju- goslovanskimi brati pada naš kulturni nivo. J Sernec. Plan ins KI ples v Narodnem domu v Celju se vril v soboio, 17. f. m. Sodeluje vojaška godba iz Maridora. 2*sdnja porG&ila Italijani odhajajo Iz Dalmaclje. Split, 13. jan. (LDU). Predvčeraj je zapustilo Šibenik okoli 400 demo- biliziranih italijanskih vojakov. Tudi mnogo vojaStva iz okolice je odkora- kalo. Ostali so le še karabinijerji. I Pogajanja med Avstrijo In Cehoslovakl. Praga, 13. jan. (LDU,) Čehoslo- važka in avstrijska vlada sta se do- govorili, da stopite v redne diplomatske stike in izpremenjte zastopstva v obeh prestolnih mestih v redna poslanstva. Zastopnik ČehoslovaSke republike na Dunaju bo dr. Robert Flieder. Praga, 13. jan. (LDI?.) V tukaj- šnjem min. predsedstvu se je vršila danes od 10. do pol 13. ure skupna kabinetna konferenca. Dr. Renner je poročal o položaju, v katerem se na- haja avstrijska republika, opisal zlasti stanje prometa na avstrijskih železnicah in stiske, v katere so zašle plinarne in vsa industrijalna podjetja v Avstriji. Pomanjkljiva dobava premoga v no- vembru in decembru je imela kata- strofalen učinek, ki ga treba nemudoma odpraviti, oko se hoče preprečiti splošni polom gospodarstva. Po govoru so se Čehoslova5ki ministri sestali k poseb- iiemu posvetovanju, ki je trajalo eno uro. Ko je bilo končano, se ie zopet pričela skupna seja, in je čehoslo- vaški minister za javna dela Hampl stavil nekatere predioge, ki jih pa dr. Renner ni mogel sprejeti. Nato so imeli avstriiski zastopniki posebno posveto- vanje. Pogajanja so se ob pol 13. uri prekinila in se pričela znova ob 16. uri. Bavarc! nočejo diplomatskega zastopstva v Parizu. Lyon, 13. jan. (LDU.) »Berliner Börsenzeitung« poroča, da je bavarsko ministrstvo za zunanje stvari sklenilo, odpraviti bavarsko diplomatsko za- stopstvo v Parizu. Ameri canci bodo Še naprej dajail živila. Washington, 13. jan. (LDU.) Reuterjev urad poroča: Kakor je Hoover izjavil v proračunski komisiji reprezen- taeijske zbornice, ne pomeni preskrba Evrope z živili do prihodnje žetve no- bene prevelike obremenitve Amerike. Dozdnjn) stroški znažajo 21/2 milijardi dolarjev. Avgusta Sfrindberga deio „Omama" se predvaia od petka, 16. t. m. naprej v K*nu v Gaberjah. Ker občinstvu rii dana priložnost, uži- vati del tega ženialnega Šveda, ki so na dnevnem sporedu največjih svetov- nih odrov, v celjskem gledališču, naj nihče ne zarnudi vprizoritve na projek- cijskem platnu. Grozljivost Strindber- gove vivisekcije človeške duše in oso- bito njegov boj z žensko psiho je ne- kaj edinega v svetovni literaturi in slehememu zrcalu njegove notrajno- sti. — Vprizoritev je prvovrstna, v glavni vlogi igra slovita Asta Nielsen. Cent, naročnike opozarjamo, da botno s 24 Ian. ustavill list vsem. kl niso poravnall zaosiale na« roCnlne In list plačall v»a| za mesee vnaprej. Upravnišivo. Priljubljena je Iepota obraza pri vsch go- speh, kajti lepo obličje je najdragocenej- še in najmočnejše sredstvo žene. 2ene, ki hočcjo biti in ostati lepe, nporabljajo za nego svojega obraza, v obrambo zoper sojedee, mozolčke, pegc, kožne napakc, gube, poteze, zoper kožno nečistoto in škodljive uplivc vročine, mra^|, veö^, vremena ter v dosego in ohranitey leß^e obraza, vratii in nük-;lc,^cllepj|jo B(J^- pomado za varstvo obra^jj&n^ozs.;— "lekaniarju Eugen V. Feller, Stubic.rD^- Stran 4._________________________»N O V A D O B A« Stev. 7 Iltisse boEeČIRC ! V obrazu? v celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpo- vedujejo? Poizkusite pravi Fellerjcv Elza Fluid ! Bodete se čudili ! d dvojnatih ali 2 veiiki steklenici 27 K. All frpite aia počasni prebavi ? Na slabem apetitn ? Zaprtju? Proti temn pomagajo prave Fellerjeve Elza-kropljice! 6 škatljic 12 K. Prava, želoder. krepčujoča švcdska tinktura 1 steklenica 12 K, omot in postnina posebcj a najccncje, Evgen V. FeKe»*, Stubica dolnja, Elza- trg St. 356. Hrvatska. 1590 A 15—3 Dobpi miziirkifi poraačniki proti plačiiu 4 K od tiro se sprejmejopri Baumgas'tf?^r;n Welettje. 80 3-1 \ Kontoristinja / / popohioma zniožna slovenske \ V in nemške korespondence in ) ) knjigovoüstva se takoj sprejme ( / v veletrgovlnl \\ \ Pet or Ea jc, 78 l\ I Celje. \\ pRIPOROČAm SEURADOM,ŠOLAM INPISARNAMZVELIKO ZALOQO VSEH VRST PA- PiRJA IN PIS. POTREBŠČIN JANKO BOVHA KBALIA PETRA CELJE CESTA ST. 31 V zalogi velika izbira vsch vrst šolskih potrtbSčin kakor: svin- čniki, peresa, zvezki, črnilo, radirke, tablice, baryice itd. Postrežba točna in so- lidna, ccne nizke. ^------' 10- 9 llPlIp Samostanska UUljUg ulica stev. 16. Štev. 10057/1919. Razglas Na podlagi dopisa komande drav- ske divizijske oblasti z dne 14. dec. 1919, L:. Br. 12798, se razglasa: Na pilanja kdta jedns puk. okr, kmde, imajo li ovogodišnji regruti, kada budu pozivali na službu u kadar oziroma na sedanje priiike sobom po- nesti 6 riinara na nabavu sitnih stvari, shodno članu 40 pravila o regrutovanju, ministar vojni i mornarice sa F. Dj. O. Br. 88120 od 27. nov. 1919 god. Objasnjava: U sadanjem prilikama nije po- trebno, da regruti prilikom uputau kadar nose 6 dinara za sitnicu- Mestni magistrat celjski, 9. jin. 1920. Za vladnega komisarja: Dr. Poljanec I. r. Hlapec h konjesn z dobrimi spričevali se išše. Sv. Peter v Sav. do!. 71 Spediteupna vox v dobrem stanu za 20 q je takoi po ceni za prodati. Vpraša se v pekarni Antlej, Celje, glavni trg St. 7. 73 1 ŽeSezna poatcljs za zložiti, eie- gantna garnitura za umivati, oblačilni model .za šivilje in 100 palic za fižoi : se prav po ceni proda v čr«tu št. 37. ^ Yec viaičarskih družin ^ ; z močnimi deiavci se sprejme [• pod zelo ugodnimi pogoji. : !' 4-1 Naslov pove uprava 79 ,' „Ftujskeya lisfa" ;| NaSel se je /4 lovski pes z znamko žt. 16. Nahaja se pri: Jprnel Šnrlah v Dnhprin St 7A. Solidna gospodiČE-ičt išče stanovanje in hrano. Pi.nu:.be v upravništvu. 47 3-3 Par «jiw ivied Žalcem in Sv. Petrom se da v najem ali proda. Naslov se izve v upntvniStvu. 53 3—3 Iščem qcsfiino v Majem v celjski oko- lici. — Naslov se izv?. v upravništvu. 41 3-3 { sUilbit* podi«!j« in trgo^ina zkSörü ] Us* %kt U m Celjn •v Rmstsko pssEsfuo *m približno 40 oralov njiv, vinogradov in gozda se takoj proda. Vpraža se 2-2 (Foi-sthof) 61 f Ksaligovodja 1 si all Hnji^ovodkinfa 6-1 se takoj sprejme pri l-l ui lesnl trgovec \ \»l v Celju, Kocenova uJica. JJJ Siole9 žumnsse, razno pehišti*i> in tttpetiiiake izdellie in:a v 287156 33 fflOPIlB DBUillSBFTKiiP Narociia se izvršujejo točno in solidno. Ktini qp h^a ali se pa v naJem vziune 11II|l! UU hiiU mala trgoviiia / gostiliio ali brez isle v bliZini ?.i-iezjiiškc pioge. Po- nudbe na E. Suster, Kaplja vas, Sv. Pavel pri Preboldu. 55 4-3 I Zenifso penudbs. Siimec, 35 let star, se Želi seznaniti s poStcno gospodično, ali vdovo, tiidi ?. em'm otrokom, s premoženjem a!i kakšno obrtjo. Ima premoženja v vrcd- nosti 45.000 I(. Ponudbe s sliko do 20. tm. na uprav. »Nove Dobe« pod || ät. 2O3. 68 "-2 E> —. .J Učesica, 56 pridiu'ga in poštcnega sprejme v trgovino s papirjem fanko Bovlia, Cefije Hral)a Vetrn cesta: 31. IzcieioviSDJ^ vseh vrst oe^lj^w od pripiMiaiih do nasiie-.^l&h 6*a dfsetfRBS-s cenah 45 150-4 Celje (blb.u koloclvorr' Kocenova nHca *ttv. ?,, dirs&viiih ceejahs iSče delniška družba dobro moC, stro- kovnjaka. Znati mora posiaviti poljske peč». Služba ie dobra in stalna. Ponud- be naj se poSljcjo na 44 3-5 Blocknerjev anončni zavod Zagreb, JnrlevsSxa ullca &t. 31 pod šifio »Vapno« 781. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Poziv k subskripciji nowih deinii^. N Vsled sklepov občnih zborov delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubijani z dne 5. rna;a in 21. decembra 1919 v to po- oblaščen je sklenil upravni svet na temelju odobrenja Poverjeništva za notranje zadcve deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani od 27. oktobra 1919, St. 90o8 v svoii seji dne 21.dece»nbra 1919 provesti zviSanje delniške glavnice od SHS K 2O,OOO,OOO#- na SHSK 3©,O©O.OO©'- z izdalo 25.000 novlti delsaic po SHS K 4OO*- nom. v skupnem znesKu K 30,000.000" ~ pod sledečimi pogoji: 1. Subskripcija novih delnic se vrši od 15. do 31. januapja 1920 a) pri Ljublianski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Matiboru in Borovljah; b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku; c) pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Čehoslovaški in d) pri podružnici Živnostenske banke na Dunaju v Nemški Avsšriji. 2. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsakih 5 starih 2 novi delnlci ä K 400*— nom. po SHS K 700— tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tern ne vpoštevajo. 3. Novim interesentom se ponudi ostanek 5000 delnic ä K 400 — nom. kakor tudi morebitni ostanek dosedanjim delni- čarjem pripadajočih delnic, ki jih isti ne subskribirajo. po SHS K 900"— tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji. 5. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1920 ter opremljene s kuponom za leto 1920. 5. Pri subskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih delnic v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnlh zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravicö do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih p.ismenih priglasnic in začasnih* potrdil o vplačanih delnicah. 6. Od ažijskega kurznega dobička nove emisije se dodeli po odbitku stroškov in doklad te emisije SHS K 1,000.000 — pokojninskemu zakladu banke, ostanek pa pripade ažijskemu rezervnemu zakladu banke. 7. Nove delnice se izroče subskribentom tekom 1.1920 proti izročitvi začasnih potrdil ozir. obračunov v subskrib. delnicah. 8. Reparticijo delnic, določenih za nove delničarjo, si pridržuje upravni svet po končanem subskripciiskem roku. V Ljubljatii, dne 29. decembra 1919. ........ . . UpPBvni suet Liubljanshe ftpetSitne banne. 70 2--1