Zanimive vesti iz življenja naših ljudi v Ameriki, Konvencija KSKJ bo imela 249 članov
Na 19. konvenciji Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, ki ie najstarejša slovenska podporna organizacija v Zedinjenih državah, kar se tiče nas Slovencev in Jugoslovanov sploh, bo navzočih skupno z glavnim odborom 249 zborovalcev. Izmed teh je 24 glavnih odbornikov. Konvencija se vrši v Evelethu, Minn. Pričetek bo drugi pondeljek dopoldne v avgustu.
Chicaška naselbina se ponaša z novim slovenskim zdravnikom v osebi dr. Franka Grilla, ki je 8. junija dobil diplomo na Loyola univerzi v Chicagu. Ves čas svojih študij je dosegel visoke in odlične rede. Sedaj je nastavljen kot internist v bolnišnici sv. Ane v Chicagu. Oče mladega zdravnika, Mr. Frank Grill, je bil rojen v Dol. Bušincu pri Toplicah na Dolenjskem, mati Mary, rojena Strugar, je pa doma iz Črnomlja.
Za okrajnega šolskega nadzornika v Gilbertu, Minn., St. Louis county, kandidira naš rojak Edward Hribar. Primarne volitve se vršijo danes.
V	Pueblu, Colo., je te dni umrl rojak Feliks Rigler. — V istem mestu se je ponesrečil pri delu rojak Anton Znidaršič. V je-klarni se je močno pobil in se sedaj zdravi v bolnišnici.
V	Chicagu je umrl rojak Math Škrinjar, star 50 let in doma iz Senožeti pri Kamniku. Bil je bivši vojak v ameriški armadi in 16 let je bil uradnik na pošti v Chicagu.
Pred nekaj dnevi je vlak udaril v Strabane, Pa., Barbaro Horvat in je na posledicah poškodbe nekaj ur pozneje umrla. Poke j niča je bila stara 55 let in
doma iz Sombora. Zapušča moža in štiri otroke.
V	Lloydell, Pa., je umrl za rakom rojak Valentin Kržič, star 52 let, doma iz Borovnice na Notranjkem. Bil je samec. V starem kraju zapušča eno sestro, ki živi v Dolu pri Borovnici.
V	Loma Negrad, Argentina, se je poročil Jože Vukšinič, doma iz Svržakov pri Metliki, po domače Pehurčev, z Mimico Štu-larjevo iz Metlike. Svatje so bili vsi Metličani.
Na dvotedensko študijsko potovanje po Ameriki je dospel dr. Božidar Lavrič, slovenski kirurg splošne bolnišnice v Ljubljani. Potuje s skupino nemških zdravnikov, ki si ogledujejo ameriške bolnišnice in njih sisteme. Doktor Lavrič je bil rojen v Blokah, žal, da ni obiskal tudi Clevelan-da.
V	Si&n Franciscu, Cal., je umrla rojakinja Mary Judnič, stara 74 let. Rojena je bila Rožancu pri Črnomlju v Beli Krajini. V Ameriki je pokojna živela 52 let in zapušča tu moža, tri sinove in hčer.
Pred nekaj dnevi je v Ely, Minn., umrl rojak Anton Burja, star 40 let in doma iz Brezja v cbčini Mekinje pri Kamniku. Pokojni zapušča tu soprogo, dva sinova, dve hčeri in brata.
V	Chicago je dospel dr. Ivan Slokar, ravnatelj Zadružne gospodarske 'banke v Ljubljani. V Chicagu se je ustavil za nekaj ur. Bil je na potu v San Francisco kot zastopnik mednarodne "Rotary" organizacije. "Rotary" organizacija je razširjena po vsem kulturnem svetu. Dr. Slokar je kot "governer" te organizacije za Jugoslavijo.

Abesinec v Rimu je naglo-ma znorel
Rim, 18. junija. Neki Abesinec, kateremu se je nagloma zmešalo je ranil s svojim dolgim nožem včeraj pet oseb, štiri nevarno. Nahajal se je v središču mesta Rima. Policija je kmalu prišla na sled Abesincu in so ga z revolverji ustrelili. Vse ranjence so odpeljali v bolnišnico.
V Geauga Lake
Dne 4. julija bo velika slavnost v Geauga Lake za vse one, ki so tekom zadnjega termina pohajali državljanske šole v Clevelandu. V parku bo igrala dobra godba, razne zabave so na vrsti, govori od strani višjih uradnikov in končno dobi sleherni veliko diplomo s podpisi direktorja in učitelja, kot v nekak spomin za pohajanje v državljansko šolo. Sleherni učenec in učenka bo pismeno povabljen na to državljansko proslavo. V pismu so navedene vse podrobnosti Iz državljanske šole, ki se je vršila na 55 cesti in St. Clair Ave. je letos graduiralo 359 učencev in učenk, in med njimi so že mnogi državljani.
Listnica urednšitva
A. P. Ako niste ameriški državljan, tedaj ne morete dobiti starostne pokojnine v državi Ohio. Ako ste pa popolnoma brez sredstev, tedaj lahko dobite podporo od privatnih ali javnih dobrodelnih organizacij, če ste državljan ali ne.
* Postava države New Jersey prepoveduje delavcem, da bi kadili v tovarnah. Kazen je $10.
Narodne noše!
V torek 21. junija se vrši seja St. Clairskega okrožja narodnih noš pri Mrs. Mary Mali, ob 7:30 zvečer, 1105 E.^63rd St. Prosi se vse žene in dekleta, da pridejo gotovo na sejo, da se pogovorimo in pripravimo za parado, ki jo priredi Al Sirat Grotto, ki sodeluje z mestno vlado tozadevno. Bolj natančno se bo poročalo na seji.
-_o-
Poroka
Mr. Frank in Mrs. Angela Susman naznanjata da se bo poročila njiju hčerka Margaret z Mr. Frank Novoselcem, 19808 Cherokee Ave. Poroka se vrši dne 25. junija v cerkvi Marija Vnebovzete ob 8. uri zjutraj. Prijatelji so prijazno vabljeni k poročni sv. maši. Naše iskrene čestitke mlademu paru!
Manj hiš prodajajo
Home Owners Loan Corporation, vladna organizacija, ki po-sojuje denar na hiše, poroča, da je bilo letos mnogo manj hiš prodanih nasilnim potom kot v istem času lansko leto. Omenjena korporacija posojuje denar na hiše za 15 let po 5 odstotkov obresti.
Društvo Kraljica miru
članice društva Kraljica miru št. 24 SDZ. se prijazno pozivlje na sejo, ki se vrši v torek 21. junija. Na tej seji bo izvoljena društvena delegatinja. Ena bo tudi srečna, da dobi na seji dolar, ako bo navzoča. — Frances Petrich, tajnica.
40 ljudi zgubilo življenje v železniški nesreči
Miles City, Montana, 19. junija. Vlak "Olympian" od Milwaukee železnice, ki je poznan kot eden najboljših vlakov omenjene železnice, se j« ponesrečil, ko se je porušil most nad Montana potokom, ki je radi deževja silno narastel. Vozovi vlaka so padli v deročo vodo. Pri tem je zgubilo življenje najmanj 40 oeb, dočim trdijo poznejša poročila, da je 67 oseb mrtvih. Tekom prvih par ur po nesreči so potegnili iz vozov v vodi 17 trupel. Večinoma so bili potniki iz Seattla in Tacome, Wash. Na vlaku je bilo vsega skupaj 160 oseb, in med temi jih je gotovo najmanj 40 mrtvih, dočim jih, je 65 dobilo težke poškodbe. Tragedija je najsilnejša v zgodovini ameriških železnic tekim zadnjih let, in prva nesreča na Chicago, Milwaukee & St. Paul Rd. v dvajseti hletih. Montana potok, ki je bil še par minut pred nesrečo skoro suh, je nagloma narastel, in most se je začel nevarno majati, ko je težka lokomotiva pridirjala mimo in se v istem trenutku zvrnila v divjo vodo. Nesreča se je zgodila ponoči, ko je večina potnikov spala.
Novi naročniki
Tekom, zadnjih par tednov smo dobili sledeče nove naročnike za "Ameriško Domovino": Mike Ifsic, Jos. Kurent, Mary Fink, Mrs. J. Vencel, Mary Jerman, Terezija Šega, Jos. Medved, Johana Oster, Anton Mar-tinčič, Jos. Jezeršek, John Prebil, vsi v Clevelandu. Nadalje: Mrs. Frances Unetič, Salem, Ohio, Frank Antončič, Hines, 111., Jerry Petrich, Nacogdoches, Texas, John Habjan, Cleveland, Martin česnik, Indianapolis,, Indiana, John Kovač, Oak Grove, Louisiana, Anton Ožbolt, Kansas City, Kans., Josephine Troek, John Šivec, Mary Maglič, Frank Ponikvar, Frances Jud-nich, Anton štibil, Mestna občina ljubljanska, vsi v Jugoslaviji, John Košuta, Geneva, Ohio in Mary Osvald, Francija, skupaj 27 novih naročnikov, za kar gre iskrena zahvala zavednim rojakom, ki znajo upoštevati časopis kot je "Ameriška Domovina." -o-
Shod
V	torek 21. junija se vrši javni shod ob 8. uri zvečer v srbski cerkvi na 36. cesti in Superior Ave. pod avspicijami Workers Alliance, članstvo okraja se zbere pri Hrv. Narodnem Domu na St. Clair Ave. in odkoraka ob 7. uri z godbo na čelu na prostor, kjer se vrši shod. Vabljeni so zlasti brezposelni, da se shoda udeležijo. Vs topnina je prosta. — Odbor.
Novi predsednik
Claude Baker iz Californije je novi predsednik tiskarske unije. Porazil je Charles How-arda, ki je bil za C. I. O., dočim je Baker za A. F. of L. Baker je zmagal z veliko večino.
Miss Olga Belaj
Preteklo soboto je odpotovala v New York Miss Olga Belaj, hčerka dobro poznanega trgovca Mr. Frank Belaja. V New Yorku ostane Miss Olga dalj časa.
V bolnišnico
V	St. Alexis bolnišnico je bila odpeljana v soboto večer Mrs. Josephine Z or ko, 19861 Ty-ronne Ave. Odpeljala jo je Svetkova ambulanca.
Ženitovanjsko kosilo
Nahant, Mass., 18. junija. Ko se je danes poročil Mr. John Roosevelt, sin predsednika, so imeli svatje, katerih je bilo 400, sledeče ženitovanjsko kosilo: mrzel lososov (riba) prigrizek. Solata, paradižniki in kumare. Kokošja pečenka, grah in kruh. Vanilla sladoled z jagodami, torta in kava. Prav tako ali pa še malo slabše kot imajo naši slovenski poročni pari. Manjlcalo je namreč krofov in potice.
-o-
Shod za Sawyerja
Odbor za izvolitev Charles Sawyerja za governerja države Ohio, priredi v torek večer v dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. javni ljudski shod, tekom katerega nastopi Mr. Sawyer, bivši podgoverner države Ohio. Mr. Sawyer je velik prijatelj našega sodnika Frank J. Lauscheta. Poleg Mr. Sawyerja bodo govorili tudi Harold M o s i e r, kongresman države Ohio, William M. Boyd-Boič, državni senator, naš slovenski odvetnik Mr. Ralph Butala, generalni državni blagajnik Mr. Knisely in Mr. Anton Vehovec iz 32. varde. Igrala bo tudi izvrstna godba. Volivci 23. varde, pa tudi drugi so i prijazno vabljen}, da pridejo na shod. Primarne volitve, ki se letos vršijo 9. avgusta, so v prvi vrsti namenjene za to, da volivci odločijo, kdo naj bo kandidat stranke pri novem-berskih volitvah. Torej vi imate besedo in pridite, da slišite, kaj vam povedo kandidati in njih prijatelji.
Franciji preti nov štrajk radi vlade
Paris, 18. junija. Ker je francoski ministerski predsednik odredil, da mora parlament prenehati z zborovanjem do novembra meseca, so francoski vladni uslužbenci zagrozili z generalnim štrajkom. Francija živi danes v nenavadnem položaju, ko se vlada prepira z lastnimi uslužbenci. Slednji so potom svojih zastopnikov zahtevali zvišane plače, česar pa vlada ni mogla dovoliti, nakar so se uslužbenci obrnili na parlament. Parlament je začel tozadevno debatirati, ko je minister- i ski predsednik Daladier razpustil zasedanje parlamenta in tako uničil vsako debato. Računa se tudi, da je bil Daladier prisiljen k temu koraku, da ubije agitacijo, katero so razširili komunisti in ki je ciljala za tem, da Francija gre na pomoč socialistični španski vladi. Ako sedaj nastane generalni štrajk v Franciji, tedaj bo Francija brez poštne, brzojavne in telefonske postrežbe. Tudi železnice ne bodo vozile. In Hitler v Berlinu se smeje ter čaka svoje prilike.
Banke bi morale bili bolj liberalne v posojilih, se je izjavil visok vladni uradnik
Washington, 18. junija. Mar-riner Eccles, načelnik federalnega rezervnega odbora, je izjavil, da sedanje postave glede posojil, ki jih dajejo banke, so prestroge in bi se morale oblažiti, da bi banke lahko obilnejše in na bolj lahek način posojevale denar businessu in industriji.
Načelnik rezervnega odbora je s to izjavo prinese! na dan težavno finančno vprašanje, s katerim so se finančni izvedenci pečali že mnogo tednov. Roosevelt je pri volji, da se tozadevne postave omilijo.
Tudi zakladniški tajnik Mor-genthau se že dolgo peča s tem problemom, toda clo odločitve še ni prišel. Federalni rezervni
odbor je pod njegovo kontrolo. Obenem se pečajo tudi z idejo, da nadomestijo bankovce za vladne bende.
Eccles je dejal v pismu, ki ga je napisal senatorju Vanderber-gu: "Po mojem mnenju je vzrok, da ne prihaja denar v industrije, podjetja in business, dejstvo, ker so zvezni kot državni pregledovale! bank prestrogi in ne dovoljuje bankam posojila investirati v industriji, razven pod težkimi pogoji."
Mnogi so mnenja, da bi se morel federalni rezervni odbor popolnoma odpraviti, ker banke nimajo od njega nobenega dobička, pač pa morajo plačevati pritajene davke. Kongres naj bi imel kontrolo nad bankami.
Odbor za Daveya
Na pretekli seji demokratskega kluba 23. varde se je izvolil sledeči odbor, kateremu je poverjena kampanja za izvolitev Martin L. Daveya governerjem: predsednik John L. Mihelich, prvi podpredsednik Harry Hoe-ner, drugi podpredsednik Mathew Matoničan, tajnica Miss Josephine Mcdic in John Simon-čič je blagajnik. Kdor se zanima za vstop v Klub, se lahko zglasi pri predsedniku na 1200 Addison Rd., ali pa pri precinktnih načelnikih.
Amerika podpira 2,200,-000 oseb v New Yorku
New York, 1,8. junija. Vladna pripomoč pomaga k življenju 2,-200,000 oseb v New Yorku. Deloma so na relifu, dobivajo starostno pokojnino, so pri WPA ali dobivajo brezposelno zavarovalnino. V javnih bolnišnicah se nahaja 26,700 oseb, ki se tam zastonj zdravijo. Pri WPA delih je 400,000 ljudi. Mesečno ve-Ijfi javna pocjpora v New Yorku državno in zvezno vlado $50,-000,000.
-o-
Delegat je!
Dr. sv. Jožefa št 146 KSKJ je izvolilo sledeče delegate za konvencijo: Rudolph F. Ke-nik, Jr., Jos. Lekan in Matt Zupančič. Namestniki so: Joseph Kenik, Anton Skufca in Joseph Hrovat.
Zahvala
Ivana Zadnik se zahvaljuje za darovani denar, ki se je daroval ob priliki smrti njenega moža Jakoba Zadnika. Vsem skupaj prav iskrena hvala!
"Novi Svet"
Vsebina šeste številke "Novega Sveta," slovenskega katoliškega mesečnika za pouk in izobrazbi), ima sledečo vsebino: človek svoboden, članek. Pregled dogodkov, Prijateljstvo, članek, Potrtim in otožnim, pesem, Ivan Zupan, 1834 in njegov firundrajsiger. življenjepis Rev. James Černeta. Tihe ure, spisal Rev. Trunk. Iz narave. Slovenski pionirji. Dom in zdravje in lepa črtica pod naslovom Slovenska posebnost. Ta izredno zanimiv mesečnik velja samo $2.00 na leto in se naroča na 1849 W. Oermak Rd., Chicago.
-o—
Sedanja delavska postava ni popolna. Delavske organizacije so za spremembo postave
Washington, 18. junija. Naglica, s katero je kongres sprejel precej spremenjeno postavo glede minimalne plače in maksimalnih delovnih ur, je presenetila delavske voditelje, ki s postavo niso kaj zadovoljni.
William Green se je izjavil, da bo nasvetoval spremembe, kakor hitro bo slišal od onih, katerih se postava tiče. Ne ugajajo mu spreminjajoče plače, ki bi morale biti stalne in povsod enake, in tudi uprava postave mu ne ugaja.
Green, ki je predsednik American Federation of Labor bo poslal spremembe k delavski postavi najbrž prihodnjemu kongresu. Ako bi bilo po njegovem postava v sedanji obliki sploh ne
bi bila sprejeta.
Uprava nove postave se nahaja pod jurisdikcijo treh oddelkov vlade, kar bo na vsak način povzročilo zmešnjavo in zavlačevanje, kadar se bodo delavci pri-tcžili glede krivic.
Upravo nad delavsko postavo ima delavski oddelek vlade, potem posebni delavski odbor in končno tudi justični tajnik vlade. Green se boji, da bo med temi vladnimi oddelki večkrat prišlo do prepira in nesporazuma.
Kongresmani sami so izjavili, da postava ni nič kaj ugodna, toda boljše je nekaj kot nič. Gotovo je, da bo postava zvišala stotisočim delavcem na jugu njih plače. Nedostatki postave se lahko pozneje popravijo.
Na obisku
Iz Ely, Minn., sta včeraj dospela Mr. Frank Hren in hčerka, ki sta na obisku pri sestri Mrs. Mary Sodnikar, 1125 Norwood Rd. Obenem je Frank obiskal svojega brata Jožeta Hren, 1084 E. 71st St., s katerim se nista videla že 30 let. Sinoči sta se s sorodniki udeležila očetovske proslave, ki se je vršila v šolski dvorani sv. Vida. Enako je bila navzoča naša dolgoletna Naročnina Mrs. Terezija Suštar-šič iz Canon City, Colo., ki je prišla sem na obisk bratov in sester. Prav dobro zabavo želimo vsem skupaj v našem Clevelandu.
Zaslišanje za državljanstvo
Na zvezni sodni j i v Clevelandu se bo vršilo zaslišanje za državljanstvo dne 24. junija, dne 1. in 8. julija, potem pa tekom julija meseca nič več. Tudi v avgustu ne bo zborovala sodnija glede podelitve državi j anskih pravic. Prihodnje zaslišanje po omenjenih dnevih bo 9. septembra, potem 16. in 23. septembra.
Smrtna kosa
Danes zjturaj je umrla Mrs. Helen Klisurich, 3429 Superior Ave. Pogreb bo vodil A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
Seja Slavčkov
V torek 21. junija se vrši seja Slavčkov in sicer ob 6. uri zvečer, za starše pa ob 8. zvečer. Prosi se: starše, da so gotovo navzoči.
Ne bo še denarja
Prihodnji mesec bi morala telefonska družba The Ohio Bell Co. začeti vračati denar gotovim odjemalcem telefona, ker je za rabo telefona preveč računala. Tozadevno je bilo pripravljenih $7,200,000. Originalna svota, ki bi jo kompanija morala vrniti, je znašala $14,500,000. Toda kompanija se je pobotala z uti-litetno komisijo, ki je privolila, da znaša povračilo le sedem milijonov. Sedaj so se pa oglasile štiri delavske organizacije v Clevelandu, ki so vložile tožbo na sodniji, češ, da je svota prema-lenkostna. Zadeva se bo sedaj seveda dolge mesece vlačila po sodniji.
Volitev delegatov
Društvo Blejsko jezero št. 27 S. D. Z. ima v torek 21. junija ob 8. uri zvečer redno mesečno sejo, pri kateri bodo izvoljeni trije delegati za 9. redno konvencijo S. D. Zveze. Razpravljale se bodo tudi razne točke pravil, želja odbora je, da je navzoč sleherni član na seji.
"Igre" otrok
Na farmi v bližini Mt. Vernon, Ohio, so se te dni farmar-ski otroci igrali s tem, da so eden druzega "linčali." Pri tem je pa v resnici obvisel neki 14-letni deček na drevesu in je umrl, predno je prišla pomoč.
Prodajni davek
Država Ohio je dobila letos že za $5,400,000 manj prodajnega davka kot ob istem času lansko leto. Ni čuda, da ni denarja za relif, kajti prodajni davek gre v pomoč brezposelnim.
Ljudje za farme
Farmarji v Lake, Ashtabula, Trumbull, Erie in Lorain okrajih trdijo, da bi potrebovali najmanj 5,000 ljudi, da bi pomagali pri delu. V mestih je pa mnogo tisoč ljudi brez dela. Zglasi se sicer na farmah precej ljudi, ki prosijo za delo, toda končno se pronajde, da ti mestni pomočniki vse preveč radi pijejo in premalo delajo. Za zanesljive ljudi imajo farmarji dober dom in dobro hrano in še kak dolar zraven, toda na ljudi, na katere se ne morejo zanesti, nikakor ne računajo.
Dr. Copeland umrl
Iz Washingtodna se poroča, da je tam v soboto umrl dr. Royal Copeland, znamenit zdravnik, zvezni senator iz države New York, demokrat, toda velik nasprotnik idej predsednika Roose-velta. Star je bil 69 let. Umrl je na posledicah preobilne aktivnosti. še preteklo sredo, 15. junija, je skoro eno uro govoril v senatni zbornici za predlog, da se nad 50 let starim tujezemcem podeli ameriška državljanska pravica.
Delegati
Društvo sv. Jožefa št. 1§9 K. S. K. J. je izvolilo sledeče delegate za konvencijo: Lovrenc Leskovec, John Pezdirtz, Frank Matoh, John Terček, Frank Ko-vačič, Chas. Terček, Ana školar in Anton Tekavec.
Smrtna kosa
Danes zjutraj je preminula Mrs. Mary Ozimek, rojena Per-ko, 3816 E. 142nd St. Pogreb bo vodil Louis L. Ferfolia. Podrobnosti jutri.
AMERIŠKA* DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	r^H/JO
IN LANGUAGE ONLY '	» n nnrM^, i vr » » ~ » »i-,	SLOVENIAN MORNING
AMERICAN HOME__^t«™™.
NQ- 143___•__CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 20, 1938	LETO XLI. — VOL. XLI.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
9117 St. Olair Avenue
__________Published daily except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Oblo
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c______
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
p83	No. 143, Mon., June 20, 1938
Kongres o komunizmu
John O'Connor, kongresman iz države New York, in Rev. Charles Coushlin, znani radio pridigar, si nista nič kaj dobra prijatelja. Toda oba se absolutno strinjata v tem, da tvori komunizem največjo nevarnost za demokratsko Ameriko. Komunisti so zadnje čase postali precej drzni, oziroma so spremenili svojo taktiko nasilja in ne "vrtajo" več od zunaj, pač pa od znotraj, kot pravijo to ameriški poznavalci razmer. Toda silovito se motijo, ako mislijo, da bodo pridobili Ameriko za sebe, Mnenje povprečnega Amerikanca o komunizmu je precej dobro povedal kongresman John O'Connor, ki je imel sledeči govor v zbornici poslancev pred nekaj tedni:
"Gospod predsednik, kot član zbornice poslancev kongresa Zedinjenih držav, si vzamem to priliko, da odgovorim na radio govor, katerega je razposlala komunistična stranka v Ameriki tekom svojega 10. letnega zborovanja v New Yorku. Upam, da je ogromna večina ameriškega naroda zavedna dovolj, da se ne bo dala zapeljati po širokogrudnih apelih v prid "demokracije" in "miru," ki so zadnje čase prihajali od strani voditeljev neke organizacije, ki je posvečena s svojimi cilji revoluciji, da poruši in uniči vse oblike vlade, razven one, katero imajo v sovjetski Rusiji.
"Povem vam, tovariši v kongresu, da si je komunizem v Ameriki pravkar umil svoje lice, pripel si je svež ovratnik, primešal je nekoliko bele in modre barve svoji rdeči zastavi in se v splošnem "sifksal,'" tako da zgleda bolj amerikansko in skuša priti v stoprocentarske vrste amerikanizma. Vse to je za lahkoverneže, ki se zlahka dajo premotiti, dočim pravi Amerikanec sovraži enako hinavščino, ker dobro ve, da tako obnašanje ne prihaja iz iskrenosti in iz srca, pač pa je namenjena za one ljudi, ki se radi dajo "potegniti."
.........——...............
BESEDA IZ NARODA
. . i » . m-a-»...»««»»	» » »—»»»««««--•-1«
še bomo korakale
"Komunistična stranka je na svojem zborovanju v New Yorku izjavila, da se bu borila za ameriško ustavo, da "spo štuje" ameriško demokracijo in da se bo borila za "splošno svobodo." Kolikor besed, toliko laži! K sreči, ameriški narod ne veruje takemu humbugu! Mi hočemo imeti dokaze! Do danes nismo videli druzega kot da komunistična stranka tepta naše ustanove, paradira z rdečo zastavo, zasmehuje ameriško, in ker so voditelji komunizma dognali, da s tem ne morejo naprej v Ameriki, so vrgli volčji kožuh s sebe in se preoblekli v kožuhovino jagnjeta.
"Zdi se mi, da je povsem času primerno, da vam podam nekaj iskrenih dokazov o hinavščini in nezvestobi komunističnih voditeljev v Zedinjenih državah. Dejstvo, katerega ne more nihče zanikati, je, da je Earl Browder, generalni tajnik komunistične" stranke v Zedinjenih državah, in ki je bil glavni govornik na konvenciji komunistov, pred kratkim spisal knjigo, v kateri pravi med drugim tudi to-le:
"Revolucija ne pride sama od sebe, revolucijo moramo mi narediti . . . Komunistična stranka kot predstraža zavednih proletarcev, mora biti organizatorica in straža revolucije, do katere mora priti!" In nadalje je Browder zapisal v svoji knjigi sledeče: "Vojaki in mornarji prihajajo1 iz vrst delavcev. Te vojake in mornarje moramo v prvi vrsti pridobiti za revolucijo ... In končno zopet: "Vse revolucije so bile ustvarjene z orožjem, katerega so se vladarji posluževali v svojo obrambo!" . . .
"Kdor ni slep, temu mora biti jasno, da Browder, generalni tajnik komunistične stranke v Zedinjenih državah stremi za revolucijo in da se mu poljubi pretakati človeško kri, da bi prišel do vlade in moril ostale svoje tovariše kot to delajo danes boljševiki v Rusiji. Zakaj bi sicer učil svoje ka-merade, da naj rabijo orožje in da je treba sedanjo ameriško vlado uničiti? Zakaj pozivlje delavce k klanju, če ne iz vzroka, da bi on rad z nasiljem in krvjo prišel do predsedništva?
"Well, reči se mora, da danes na svetu ni dosti demokracije in miru. Pripovedke o "demokraciji" in "miru" šo kot trojanski konj, darilo Dimitrova, s katerega pomočjo skušajo komunisti doseči politično moč v Ameriki, ko obenem skrivajo svoje prave namene. Ker vedo, da s svojo krvavo akcijo ne bi uspeli, so se začeli posluževati besed in fraz, s katerimi skušajo zapeljati narod. Toda povem vam, tovariši v kongresu, da imajo komunisti v Ameriki opraviti z inteligentnim ameriškim narodom, ne pa z nerazsodno maso, s katero razpolagajo v Rusiji in ki hodi na povelje komunistov v klavnico.	i, j. % '
(Dalje prihodnjič.)
Cleveland, O. — Že zopet smo prejele slovenske narodne noše povabilo, da se udeležimo slavnostne parade, katero priredi organizacija Grotto z sodelovanjem mestne vlade v sredo 29. junija. Ob devetih zvečer se prične parada pomikati od Euclid Ave. v mestni stadion.
Naš.e slovenske žene in dekleta so v svojih elegantnih kostumih in s svojo neprekos-ljivo korajžo dosegle veliko priznanje. To je razvidno od tega, ker nas vabijo na vsako parado in ker nas poznajo, da se vselej odzovemo v velikem številu. Odkar je dobilo mesto Cleveland kip Slovenke v narodni noši, ki ga je darovalo mesto Ljubljana, bomo Slovenke tukaj gotovo še veliko bolj upoštevane in spoštovane. Lahko smo ponosne in si štejemo v veliko čast, da ima mesto Cleveland' kip Slovenke *v naši narodni noši. To je edini slučaj, da je bil kak kip izdelan v ženski narodni noši. Gotovo nas niso mogli bolj povzdigniti, kot so nas tam v stari Ljubljani s tem, da so dali napraviti kip Slovenke in ga poslali našemu Clevelandu. Ta kip naše Slovenke bo še stal, ko že nas več ne bo.
In v resnici smo to tudi zaslužile. Nismo samo v dežju in mrazu pomagale povečava-ti slavnostne parade, ampak smo tudi morale marsikatero požreti radi dolgih in širokih kril. Toda me smo ostale neustrašene in ako smo bile vabljene, smo tudi šle, pa naj bo dež ali mraz. Ostale šifro zveste narodni noši in dokler se bomo udeleževale parad, bomo v narodnih nošah, pa amen. Dokler nas bodo vabili, se bomo tudi odzvale.
Ker se je naša dosedanja predsednica pretekli mesec odpovedala radi preobilega domačega in društvenega dela, smo imenovale na njeno mesto prejšnjo podpredsednico Mrs. Julijo Brezovar.
Naše žene zaslužijo, da so v javnosti omenjene, katere so pri tem krožku narodnih noš, namreč: Mrs. Frances Ponik-var, Mrs. Julija Brezovar, Mrs. Helen Mally, Mrs. Rozi Zupančič, Mrs. Frances Brancel.i, Mrs. Dorothy Strniša, Mrs. Mary Gornik, Mrs. Rose Ver-bič, hčerka in njeni otroci; tukaj kar tri rodbine zastopajo našo narodno nošo, Mrs. Mahne, Mrs. Velikan j a, Mrs. Gredenc, Mrs. Strnad, Mrs. Tramte, Mrs. Mišmaš, Mrs. Brinšek in sin. Vidite, tukaj imamo tudi enega fest fanta med nami, ki vedno koraka s svojo mladostno mamo. Le škoda, da ni dosti takih fantov, da bi šli v parado v narodnih nošah delat narodu čast. O večjih slavnostih se tudi Mrs. A. Grdina in Mrs. Joe Grdina in njena sinkota udeležita parade, kjer starejši nosi zastavo. Mrs. Raušel se tudi udeleži parade, ako ji je mogoče. Tudi Mrs. Tomažin in Mrs. M. Gregorač se včasih udeležiti. Za dekleta vem pa samo za par njih imena, namreč Miss Požar, Miss Gornik in Miss Hudolin.
To so imena, katera imam jaz vpisana. Seve sem bila tudi jaz vedno zraven. Ako je kako ime izpuščeno, ni to moja krivda, ker ne vem za njih imena.
V torek 21. junija, zvečer ob 7:30 je seja pri naši gostoljubni Mrs. Helen Mally. Ona ima veliko in krasno stanovanje in ga nam da na razpolago za našo sejo. Pa se nič ne
boji, da bi ga ji pomazale, ali pa da bomo preglasne. Le pridite vse in tudi dekleta so prijazno vabljena. Med nami jo veliko deklet, katere imajo narodno nošo doma spravljeno, mesto da bi jo oblekle in ž njo delale narodu čast in ponos. Zato pa prosimo, da ve matere vplivate nanje, da pridejo vsakokrat, kadar smo vabljene na kako slavnost. Pa svoje fante pripeljite v narodni noši, potem bo parada v resnici veličastna. Zdaj bodo gotovo raj-še prišle, ko imajo narodne noše svoj spomenik.
Naj iskrene j še zahvala gre g. županu dr. Adlešiču in ge. županji Adlešič, ki sta prinesla in izročila ta dragoceni dar mestu Clevelandu. Čast mestu Ljubljani, ki je dalo to soho izdelati. Posebno priznanje pa gre slovenskemu umetniku Tonetu Kralu, ki je kip izrezljal iz lesa tako mojstrsko. Slovenske narodne noše v Ameriki vam ostanejo za vedno hvaležne.
Mrs. Rosalie Streiner
-o--
Spominčice Č. sestri Dominiki
i..........................■
Euclid Rifle and Hunting Club
Kaj pravile!
Earbičev France prizna v Proletarcu, da se s takimi nasprotniki, kot so pri Ameriški Domovini lahko debatira, ker se ve, koga se ima pred seboj. S tem je hotel Barbič povedati, da stoji Ameriška Domovina vedno na istih principih, ki jih ne menja po vetru in prilikah. Je res, da ima človek več rešpekta pred političnim nasprotnikom, ki je sicer dosleden, kot pa pred lastnim pristašem, o katerem ne moreš vedeti, v katero stran ga bo sapa zanesla. Saj nazadnje v življenju šteje le karakter, cinglcongovci so pa kot piščalka iz repe.
Delo v samostanu ti si dovršila, zapustila sestre, drage in odšla, k Ženinu neba si se vrnila: srečna! Na božjem srcu doma.
Vse, kateri poznamo dobro Grčarjevo družino v Collin-woodu, nas je vse pretresla težka novica, da njihova hčerka, č. s. Dominika—umira . . .
Prav zdaj je dospela brzojavka, da že pojo zvonovi dobri sestri smrtno pesem . . .
V samostanu si vršila službo vrtnarice, a zdaj si pa na božji klic odhitela za vrtnarico v nebeški vrt. Tvoji malčki pa bodo krasili Tvojo gomilo in molili za Te in se Te spominjali.
Kolikokrat so hiteli blaga Grčarjeva mama na obisk v daljni Lemont, k Tebi, č. sestra. A tudi zdaj so bili tam, da so v neizmerni materinski ljubezni vršili delo, bili Tebi v pomoč: ljubeča materinska roka Ti je otirala mrtvaški pot ... v naročju ljubljene mame si izdihnila in srečna odhitela k svojemu božjemu Ženinu.
Tvoj dragi oče, ljubljene sestrice in dragi brat, vsi so hiteli k Tebi po težko, zadnje slovo, po zadnji z Bogom. Tam ob grobu se je kristalila vaša velika ljubezen.
Vesela si vsikdar pozdravila Ti, č. sestra, vse dobre znance iz Collinwooda, a zdaj pa prosi tam za nas, ki še potujemo v nevarnih nižinah ter se borimc za naš večni dom.
Gr car je vi družini globoko so-žalje! Počivaj v* miru, č. sestra Dominika!
Tam na večnem rajskem vrtu ti bodi naša v večnem kraju! Naj si naše srce pribori zmago večno v večnem raju.
Marija Kurnik. -o-
Srčna hvala našim trgovceem
Tukaj hočem predstaviti naši javnosti one naše slovenske trgovce, ki so darovali vse potrebščine za naše zgodovinske dneve 14. in 15. maja, ob priliki uradne otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta. Odkritosrčno povem, da sem se bala vas nadlegovati, ker vem, da so dnevno, ki vas nadlegujejo in prosijo podpoVe. Danes pa javno povem, da smo bile prijazno sprejete povsod in darovali so naši trgovci vsak po svoji moči.
Ako premišljujem, kako dobrodušni so. naši trgovci mi srce
Da ne pozabim, moram takoj omeniti važno stvar, da se naše streljanje prične vsako sredo ob treh popoldne in ne ob enajstih ponoči ali drugi dan zjutraj. Nekateri imajo lepo krščansko navado, da pridejo k streljanju ravno k povečerku, ko je že vse opleto. Za te namerava kupiti klub avtobus, da jih bo pobral in pripeljal na strelišče. Ali pa bi jim kupili roller skates, da bodo hitreje prišli, če bi bilo strelišče na koleščkih, bi jim ga nesli naproti, tako je pa nemogoče. Vsi bi morali posnemati Našega predsednika Jima, ki začne že zjutraj ob pol sedmih gledati na vreme in na uro, če je že čas odriniti na strelišče. On ima tako lepo navado, da malo prej pride, gre pa zato malo kasneje domov, pa se zgliha. Saj še naš tajnik Ferdo pride o pravem času, ki ima najdlje, pa še po bližnjici ne gre.
Torej fantje, bodite točni, da se kaj napravi, ko je naše življenje tako kratko, že od aprila meseca je na potu na strelišče tudi naš podporni član Jaka, ki bo zdaj kmalu dospel do nas. Bo vsak čas pritekel.
V sredo 15. junija smo jih pa takole klepali:
Sepic .................... 17
Gubane ................ 11
Mandel ................ 19
Serchen.........-...... 2
Lampe.................. 19
narekuje, da je naš narodni greh, ako gremo kupovati svoje potrebščine v tuje trgovine. Darovali so pa sledeči: Pintar Dratje, mesnica; Frank čebul, mesnica; Ralph Cebron, mesnica; Ažman mesnica; Trebeč mesnica; Mrs. Bukovec, mesnica; Kramar mesnica, St. Clair in E. 53d St.; Kramar mesnica, Norwood Rd.; Žulič mesnica; Križman mesnica; Lautižar grocerija in mesnica; Gregorič grocerija in mesnica; Ladiha grocerija in mesnica; Vidmar grocerija in mesnica; Martin-čič grocerija in mesnica; Ogrinc. mesnica; Trampuš grocerija in mesnica; Fajdiga pekarija; Pianecki pekarija; Novak pekarija ; Urbančič mlekarna; K n a u s mlekarna; žnidaršič mlekarna; Mačerol mlekarna; Malenšek mesnica; Meglič mle-karija; Zallar pekarija; Race mlekarna; Prime grocerija; Žnidaršič grocerija; Prijatelj grocerija; George Kuhar grocerija; Svete grocerija; Metlika grocerija; Bukovec grocerija; Tanko grocerija; Bartol grocerija; Mramor grocerija; Jerič Cafe; Lužar Cafe; Mrs. Knaus, 3916 St. Clair Ave.; Frank Suhadolnik, Norwood Rd.; Tone Baraga; Spech bratje; Slapnik cvetličarna, 6102 St. Clair Ave.; Laurič, 15601 Holmes Ave; Terček candy, Holmes Ave.; Bernot grocerija in mesnica; Asseg grocerija in mesnica; Slovenska zadružna zveza; Lah grocerija; Slapko grocerija; Vesel grocerija in mesnica; Perdan grocerija in mesnica; Tich grocerija; Jam-mnik grocerija; Starman, 20151 Arbor Ave.; Vavpotič, 4512 Superior Ave.
Sedaj, ko ste prebrali imena teh dobrih trgovcev, ki vedno žrtvujejo za svoj narod, pa glejmo vsi, da jih bomo podpirali v njih podjetjih in s tem jim bomo pomagali k napredku. Držimo skupaj in podpirajmo naše
trgovce.
Pri tem težkem delu sta pomagali Mrs. Mary Stanonik in Mrs. Johana Gornik, za kar sem jima hvaležna, ker sta imeli v oskrbi kuhinjo oba dneva, 14. in 15. maja v S. N. Domu. Srčna hvala tudi onim, ki so pomagale pri eni ali drugi stvari. Ravno tako hvala našim natakarjem, ki so bili res fest fantje. Hvala vsem in vsakemu posebej. Bog vas živi! Vam hvaležna
Marjanca Kuharjeva, blagajničarka JKV.
Poročilo iz West Parka
Jazbec ................ 18
Kastelic................ 21
Zabukovec .......... 20
Setina .................. 8
Močilnikar .......... 15
Tone »Baraga, ki to bereš tam v Grahovem, sporočamo Ti, da je bil sklep naše seje, da nam pripelješ enega živega medveda iz Javornika ali Snežnika. Naš klub se zanese na Te, da boš delo dobro opravil, ker Ti si bil z medvedi vedno tako prijazno na roke. Pa malo pazi nase, da se ne boš prevzdignil, kadar se boste nacejali pri Krajcu, ali pri Žumbru v Cerknici., če kaj vidiš Toneta Jermana, mu povej, da so mu zajci ves fižol požrli. Vprašaj ga, ali naj zdaj mi zajce pobijemo, ali naj vsadimo drugi fižol, ki bi dozorel ravno za božič. Vsako sredo se na vaju spominjamo, tje do petih popoldne, potem se pa vajini prisrčkani podobi izgubita v megli. Dobro se imejta in če kaj vidita vajini ženici, jima izročita naše lepe pozdrave. Kadar ne bosta imela ravno drugega dela, pojdita na Slivnico, tje do gradišča in se trkljajta do Šerkotove žage. Vama bo dobro storilo. Povpraša jta tudi, če je naprodaj tista bojna ladja na Cerkniškem jezeru, če je, jo kupita, se bomo peljali ž njo na izlet v Putin Bay.
Chas. Lampe, manager.
Take nedelje, kot je bila 5. junija v West Parku, še ni bilo in ne bo tako hitro pozabljena. Ostala bo v spominu vsakemu, ki je bil navzoč. Kaj tako lepega pa res nismo pričakovali.
Prijetna dolžnost me veže, da se zahvalim vsem, kateri ste se udeležili slavnosti 10-letnice SŽZ. Hvala naši dobri predsednici Mary Hosta, ki je odprla s tako lepim govorom naš program in potem izročila na-daljni program naši stoloravna-teljici Ceciliji Brodnik, ki ga je tako spretno vodila. Hvala za vašo požrtvovalnost, ki je ni bilo malo.
Prav lepa hvala našemu duhovnemu vodji, Rev. M. Slaje-tu, ki se je odzval in prišel na slavnost iz Loraina. Vaše besede, Father Slaje, nam bodo ostale v spominu.
Nadalje hvala naši nad vse požrtvovalni urednici Albini Novak. Draga Mrs. Novak, ne bomo Vas pozabile. Bog naj Vam stotero povrne za Vaš trud, ki ga tudi ni bilo malo. Želimo "Vam srečno in veselo pot v staro domovino in srečen po-vratek med nas.
Ravno tako lepa hvala Mrs. Tanko za tako lepe besede. In tudi Urni Nežiki, katero bi še večkrat rade imele med nami.
Hvala napi glavni podpred-
sednici, Mrs. Rupert. Hvala tudi drugim govornicam za tako bodrilne besede. Hvala društvenim zastopnikom in zastopnicam za vsa darila: društvu Delavec št. 257 SNPJ, društvu Maccabees št. 557, Društvu Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, društvu Zvonimir št. 590 CFU of A, društvu Kraljica Miru št. 24 SDZ, društvu Valentin Vodnik št. 35 SDZ, podružnicam SŽZ Št. 15, 47, 50, 14, 25, 10 in 41.
Lepa hvala vsem in bodite prepričani, da vam bomo poskušale povrniti. Hvala vsem vežbalnim krožkom. Njih nastop je bil nekaj krasnega. Le tako naprej, dekleta. Hvala našim domačim dekletom, ki so tako lepo zapele. Kako res lepo jih je pogledati. Upam, da ta pevski zbor ne boste opustile. Matere so gotovo ponosne na vas. Hvala naši kuharici Mrs. Frances Flis, ki je pripravila tako okusno večerjo. Hvala Frances Cimperman za vse telefonske klice. Kadar sem kaj potrebovala, sem šia kar k nji in mi je rekla, da ne stane nič, ker je za društvo. Enako tudi za pisanje nisem na pisalni stroj.
Hvala našim delavkam, ki so bile tako pridne? Mrs. Lah, Mrs. Kosak, Mrs. Mišmaš, Mrs. Zankar, Mrs. Koželj, Mrs. Kovač, Mrs. Tomažič, Mrs. Weiss, Mrs. šuštaršič, Mrs. Kožuh, Mrs. Zalar, Mrs. Šinkovec, Mrs. Felicjan. Hvala Mrs. Josephine Zupan za tako lepe šopke dekletom in uradnicam. Hvala Mrs. Škoda za taške. Hotela sem eno pokusit, pa mi ni pustila, češ, da je za zunanje goste.
Hvala možem, našim barten-derjem, ker brez njih ne bi mo-: gle vse tako urediti. Ti so bili: Frank Lah, Jacob šuštaršič, John Priselj, Eddie Zalar in J. Intihar. Hvala lepa Eli Priselj in Mrs. Pozelnik. Hvala dekletom, ki so pomagale servir^t večerjo. Hvala muzikantom. Hvala našemu časopisu Ameriški Domovini, ker brez njega ne bi imele tako lepega uspeha. Hvala gostom, ki so se v tako lepem številu udeležili naše slavnosti. Bodite prepričani, da vas ne bomo pozabile.
Hvala Mary Cimperman in Mary Hočevar za tako lepa darila. Hvala Ani Zupančič in Frances Blatnik. Hvala Tonetu Hosta st. in ml., Louis Šikovcu, M. Komačar in Jacob Gustinči-ču. če je pomotoma morda kako ime izpuščeno, prosimo opro-
ščenja in se ravno tako lepo zahvaljujemo. Sprejmite vsi skupaj najsrčnejše pozdrave,
Ann Palčič, tajnica.
-o-
—Izpiranje zlata iz dravskega peska naj se modernizira. Posebna komisija rudarskega glavarstva in savske banske uprave je preiskala področje Drave od Legrada do Virovskih jarkov, kjer že od dobe cesarice Marije Terezije tamošnji prebivalci na preprost način izpirajo zlato iz dravskega peska. Komisija je izjavila, da bi se moglo s pomočjo modernih naprav na tem področju izprati iz rečnega peska dnevno po en kilogram čistega zlata. To predstavlja pomembno količino in verjetno je, da bo uvedeno moderno pridobivanje zlata iz rečnega peska.
-o-
—Nesreča v Košani. — Koša-na, maja 1938 — V začetku maja se je zgodila v Košani nesreča, ki je zahtevala življenje petletnega D. Dolgana, sina Karla Dolgana, trgovca in posestnika iz Zg. Košane. Težka železna vrata so se zvrnila na otroka in ga tako poškodovala, da je podlegel posledicam.
Julij Brabec, generala konzul čehoslopaške, ki 3e precl kratkim donpel v York.
ŽUTI
Po nemškem izvirniku K. Maya
I.
Čakati.
Naše potovanje se je bližalo koncu.
Prepotovali smo skoraj vso evropsko Turčijo od Carigrada do Šar planine, bili smo v Odrinu, v Melniku, v Strumi-ci, v Radoviču, v Kliseliju, pre-bredli smo Vardar in krenili v predgorja mogočne Šar planine. Le še slabih sedem sto kilometrov nas je ločilo od Skadra, našega cilja.
Seveda le samo v zračni črti. V resnici bi poltrebovali gotovo še enkrat toliko.
Visoka Šar planina nam je zapirala pot k Jadranskemu morju s svojimi težko dostopnimi strminami, globoko zarezanimi dolinami in soteskami, gozdovi, reke in močvirja Albanije so nas čakala, ki jih je bilo treba obiti. Zadnji del našega pota nam je obetal največje težave in zapreke.
Pa tudi največje nevarnosti. Kajti dozoreli so dogodki, ki so nas napotili črez gore Balkana v Skader, in silili k odločitvi.
Bili smo na sledu tolpi zločincev, ki so imeli svoje zaveznike in zaupnike po vsem turškem Balkanu od Carigrada do Skadra. Zvedeli smo, da pripravljajo velik zločin, ogroženo je bilo življenje in premoženje skaderskega veletr-govca Galingreja. Za podrobnosti nismo vedeli, slutil pa sem, da pripravlja zločin sam vodja tolpe, Žuti, — Rumeni — Skrivnosten človek je bil, vedel sem o njem le to, da je po rodu Perz, da so mu radi tega in radi njegove črne brade nadeli ime Karanirwan, da ima han — gostilno —, ki so jo po njem imenovali Karanirwan han, in da leži han nekje v Šar planini.
Niso me brigale žalostne pravne razmere sultanovih dežel, ki so edine omogočale 2u-temu in njegovi tolpi delovanje, tudi nisem bil nikak policijski uradnik in ne detektiv, da bi bil moral izslediti Žute-ga. Toda skaderski veletrgovec, njegova žrtev, je bil dober znanec mojega prijatelja Hu-lama v Odrinu, in ta me je prosil, naj se pobrigam za zadevo in preprečim zločin, če je še mogoče. Razen tega sem bil itak namenjen črez Balkan domov in vseeno mi je bilo, ali sem potoval črez Sofijo in Beograd ali pa črez Skader. Izbral sem si pot črez Strumico in Skoplje k Jadranskemu morju in sklenil mimogrede obiskati Žutega.
Nekaterim njegovim poma-gačem smo bili že za petami, Barud el-Amazatu, Manah el-Barši, bratoma Aladžijema, Mubareku, strumiškemu "svetniku," in laži-krojaču Suefu. V Kliseliju smo naleteli nanje pri Murad Habulamu, doživeli z njimi zanimiv, pa nevaren dogodek, ušli so nam in sledili smo jih do Vardar j a in tam sled izgubili. Zvedeli smo pa, da so namenjeni v konak ob Treski, ki je desni pritok Vardar j a in ki izvira v predgorju Šar planine.
Dobili smo si domačina za vodnika in nemudoma krenili črez gorovje k Treski.
Israd, naš vodnik, je bil čeden fant in prijeten družabnik. Pripovedoval nam je o življenju in trpljenju hribovcev, svojih rojakov, in čas nam je minil, da niti opazili nismo kedaj.
Pot nas je peljala izprva še po dolini Vardar j a med nasadi bombaža in tobaka, ki v Makedoniji prav izvrstno uspeva, pozneje pa po travnatih pobočjih in pašnikih vse više
na gorske planote, ki na zapa-du strmo padajo v dolino Treske. Nekaj revnih vasi smo srečali, ki se npihovih imen ne spominjam več. Edini večji kraj je bila Banja, ki pa smo jo pustili na levi.
Cest in potov po hribovju Makedonije zaman iščeš, jezdili smo kar po celem. Israd nas je vodil v precej ravni črti, naših ubežnikov. Hiteli smo, zato tudi nismo iskali sledov iskanje bi nas bilo le zamudilo, koristilo pa bi ne bilo nič. Saj smo vedeli, kod potujejo in da so namenjeni v Konak ob Treski.
Pol poti približno smo prehodili, ko smo naleteli na sled samotnega jezdeca. Od leve sem je krenila v našo smer. Ogledal sem si sled. Jezdecu se je zelo mudilo, v skok je jezdil. Z gotovostjo nisem mogel reči, čigava sled je, verjetno pa je bilo, da je Sue-fova. Pomudil se je pri Murad Habulamu v Kliseliju, njegovi tovariši pa so jo popihali že ob zori. Srečali smo se s Sue-fom ob Vardar ju, utonil bi bil skoraj v narastli reki, pa rešil se je. Videli smo, da je od-hitel proti zapadu.
Suefu se je tudi mudilo in njegova pot je bila ista ko naša. Ob Vardar ju so mu pustili tovariši vest da bodo čakali na njega v konaku ob Treski. Prehiteti nas je moral in ne-sti svojim zaveznikom novico, da smo jim spet za petami in da vemo za Karanirwan han, za skrivališče Žutovo.
Tako sem ugibal in s precejšnjo verjetnostjo zasodil, da je najdena sled najbrž Sue-fova. In ker je ostala približno v naši smeri, smo jezdili za njo.
Črez nekaj časa pa je prišla cd desne nova sled. Topot sem razjahal, da bi jo bral.
Tako sled pravilno "brati" ni lahka reč. Treba je vaje, opazovanja, izkušnje. Ali je sled od človeka ali od živali, ali je od enega samega človeka ali od več ljudi, to še vsak ugane. Toda koliko jih je bilo koliko je sled stara in čigava je, to pa razbere le izkušen stezosledec.
Pri ocenjevanju sledi moraš uvaževati marsikaj. Predvsem kakovost sveta, ali je trd, skalnat, kamenit, peščen, ilovnat, prsten, ali je gol ali travnat, pokrit z listjem, igličjem, ali je suh ali moker itd. Tudi vreme je treba uvaževati, ali je bil moker, ali je deževalo, ali je sijalo solnce, ali je bilo črez dan vroče ali hladno, ali leži sled v senci ali na solncu itd. Na mehkem svetu in na vlažnem zraku ostane sled dalje časa nespremenjena, na suhem svetu, na solncu in na vetru se robovi sledi kmalu posušijo. Tudi na tistega je treba misliti, ki je sled izhodil, ali je bil lahek ali težek, ali je stepal rahlo, previdno in počasi, ali pa naglo in brezbrižno, ali je bil obut ali bos. Posebno težko je razbrati iz sledov število ljudi.
Sled pravilno brati je umetnost, ki se je nauči človek v visoki šoli divjine in borbe za življenje. Neuk človek se utegne pri ocenjevanju sledi usodno zmotiti.
Razbral sem, da je prijezdilo od desne v našo smer pet ljudi. Naših ubežnikov je bilo šest. Suefovo sled smo srečali že prej, zelo verjetno je torej bilo, da so njegovi tovariši prijezdili od desne. Saj so bili s Suefom vred namenjeni k Treski. Robovi sledov so bili že vdrti, zasodil sem, da je sled stara kakih sedem ur.
(Dalje prihodnjič)
1938		JUNE 1938			
Sn	Mo	Ta	We|	Th|i Fr|	Sa
		.....|	n	2(1:	41
5	6	7	8	9|(10	11
H	n	Bi	n	išNm	18!
19	20	21	22!	23||24	25|
(26	271	m	29	an	n
					
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JUNIJ
25.—Lake	Shore Post ima piknik na Pintarjevi farmi.
26.—Farni	piknik fare sv. Kristine na špelkotovih farmah.
26.—Podružnica št. 49 SŽZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
26.—Slovenski dom, Holmes Ave., priredi piknik na Močilni-karjevi farmi.
JULIJ
3.—Društvo Danica št. 34 SDZ ima piknik na Joe Zorn prostorih na Bradley Rd.
3.—Piknik Mladinskega pevskega zbora Slavčki na Stuškovi farmi v Wickliife, O.
10.—Zadružni piknik na Mo-čilnikarjevi farmi, ali piknik Slovenske zadružne zveze.
10. — Piknik mladinskega pevskega zbora Kanarčki na Zornovi farmi.
10.—Pevski zbor Sloga priredi izlet na Stuškove farme v Wickliffu.
17.—Zbor Slovan ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
17.—Društvo Vrtec št. 11 SSPZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
24.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev ima piknik na Pintarjevi farmi.
24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd.
24.—Društvo Washington št. 32 ZSZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O.
31.—Piknik skiiprtik društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
31.—Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
31.—Društvo Slovenski dom
št. 6 SDZ, piknik na Stuškovi farmi.
AVGUST
7.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, piknik na Stuškovi farmi. .
7.—Piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi.
14.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi piknik na Joe Zornovi farmi na Bradley Rd. v Brooklynu.
14.—Društvo	Napredek št. 132 JSKJ ima piknik na Stuškovi farmi.
21.—Društvo Brooklyn št. 135 SNPJ priredi piknik pri Zornu na na Bradley Rd.
SEPTEMBER
10.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Samostojna	Zarja, 10-letnica, opera v avditoriju S. N. Doma.
12.—Pričetek	konvencije S. D. Zveze v avditoriju S. N. Doma.
18.—Veliki koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave.
24.—Društvo	Martha Washington št. 38 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. \
25.—Podružnica	št. 32 SŽZ ima veliko plesno veselico v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd., Euclid.
1.—Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
OKTOBER
6.—White Motor Union Local št. 32 priredi ples v avditoriju S. N. Doma.
15.—Društvo	Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi vinsko trgatev in ples v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St.
15.—častna straža SDZ ima
plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
22.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
23.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
24.	— Community Welfare Club, privatna zabava v prizidku S. N. Doma.
29.—Društvo	Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
30.—Jesenski	koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
30.—25-letnica	Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.; program popoldne in zvečer.
NOVEMBER
5.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
6.	— Koncert Mladinskega pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
13.—Samostojni	pevski zbor Zarja, opera in ples v avditoriju S. N. Doma.
13.—Samostojno društvo Združeni Slovenci na Jutrovem priredi plesno veselico in igro v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
19.-—Carniola	Hive št. 493 TM, plesna veselica v avditoriju S .N. Doma.
20.—Podružnica	št. 25 SŽZ priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
11.—Društvo Ivan Cankar ima igro v avditoriju S. N. Doma.
17.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
18.	— Slovenska mladinska šola SND, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo	Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti.
16. "■■'m
"Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov!
"Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
"Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
"Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva."
31.—Klub društev SND priredi Silvestrov večer v avditoriju S. N. Doma.
JANUAR
1.—Maccabees Drill Team, ples v avditoriju S. N. Doma.
15.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
21.—Interlodge	liga, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Samostojna Zarja, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
-o-
—Posekani gozdi. Pivčani skoraj nimajo dovolj polja, vsaj rodovitnega ne, da bi pridelali toliko, kolikor rabijo za domačo rabo, zlasti kraji od Zagorja do Šembij, kjer nimajo tudi nobenega sadnega drevja. Zato je Pivčan povsem odvisen od dohodkov iz gozda, v katerega se zateka ob vsaki priliki in potrebi. Tako so v povojnem času svoje gozdove zlasti nekateri, prav za prav lahko rečemo večina, posekali. Danes pa, ko so se cene lesu od pohoda na Abe-sinijo stalno dvigale, skoro nimajo več kaj sekati. Tako se morajo zadovoljiti le z zaslužkom, ki ga imajo z izvažanjem lesa iz gozda in s prevažanjem ter delom v gozdu. Vse to pa jim ne da velikega zaslužka. --o--
DNEVNE VESTI
Jewell LaVerne, je bila aretirana v Los Angelem, ker je svoječasno skrivala bandita Alvin Karpisa, Ici je zda j na varnem v ječi Alcatraz.
James B. Cash, oče odpe-Ijanega in umorjenega Jimmy C as h a v Princeton, Florida.
Ženi in možu odsekana glava v Nemčiji
Berlin, 18. junija. V Ploet-zenstrasse zaporih v tem mestu je dala sodni j a včeraj odsekati glavo Georgu in Anni Schwit-zer. Oba sta bila spoznana krivim, da sta vohunila in da sta izdajala vojaške skrivnosti. V koliko je znano zgodovini je to prvič, da je bila zakonskemu paru odsekana glava radi vohunstva. Anna Schwitzer je tretja ženska v Nemčiji, kateri je bila odsekana glava, odkar je Hitler prišel do vlade. Zakonski par Schwitzer je bil spoznan krivim že novembra meseca, 1935, toda so odlašali z obsodbo vse dose-daj. Obravnava proti njima je bila tajna. Le toliko je znano, da sta oba se vozila po deželi in vohunila ter iakala vojaške tajnosti, nakar sta slednje prodajala poljski republiki.	i
-o-
Zedinjene države zgradijo nov zračni orjak
Washington, 17. junija. — Kongres Zedinjenih držav je zadnji dan svojega zborovanja odobril $3,000,000, da se zgradi nov zračni orjak Zeppelin tipa. Zrakoplov začnejo graditi takoj in je kongres za prva dela določil $500,000. Kot znano Zedinjene države dose-daj niso imele sreče z enakimi zrakoplovi in kongres več let ni hotel dovoliti nobenega denarja v te svrhe. Sedaj bodo zopet poskusili. j; -o-
Nemško časopisje slavi Haguea kot junaka
Berlin, 18. junija. Nemško časopisje in nemška radio gledališča slavijo župana Franka Hague iz Jersey City kot junaka v borbi za pravo svobodo. Pravijo, da prevladuje v ameriški demokraciji največja zmešnjava, kateri hoče Hague narediti konec.
Delavska tajnica Zed. držav, Frances Perkis, je odšla v Genevo, Švica, da se udeleži mednarodne delavske konference.
Kolera je ubila 12,000 oseb v Indiji
Luvknow, Indija, 18. junija. Najhujša epidemija kolere, kar jo pomni zgodovina indije, je povzročila tekom zadnjih sedem tednov 12,000 človeških žrtev. V enem tednu je umrlo 2,000 oseb. Kolera je najbolj razširjena v severnih provincah Indije. Angleška vlada je mobilizirala stotine zdravnikov in bolniških strežnic, da se borijo proti tej epidemiji. t -o-
Francozi so zaprli mejo napram Španiji
Paris, 18. junija. Francoska vlada je včeraj ponovno ukazala zapreti mejo napram lojalistični Španiji, da se ne bi pošiljala orožje in streljivo lojalistom preko meje. Ko j.e bil Leo Blum, socialist, kot francoski minister-ski predsednik, je dovolil pošiljanje orožja preko francoske meje, toda Anglija je bila radi tega nevoljna in Francija je sedaj na pritisk Anglije zopet zaprla svojo mejo. Lojalisti so dobivali največ orožja iz Francije.
-a-—
Usoda Schuschnigga skrbi angleško vlado
London, 18. junija. Angleške vladne kroge je začelo skrbeti, kaj se je zgodilo z bivšim avstrijskim kanclerjem Kurt Schuschniggom. Pravkar je prišla novica, da je umrl v nekem nemškem koncertracijskem taborišču bivši dunajski župan Schmitz. Kje je bivši kancler, nihče ne ve. Medtem so pa naciji zopet začeli s pogonom Židov na Dunaju. Samomori Židov se nadaljujejo.
MALfOGLAŠI
Stanovanje
se odda, 7 sob, za eno družino, vse udobnosti. Nizek rent. Vprašajte na 646 E. 160th St.	1^4
kami sklopljenimi na prsih je bil podoben mrliču.
—	Spavaj, ubogi Vladimir. Spavaj, sam Bog ve, kaj ti prinaša bodočnost.
—	Nekaj časa nato se vrne žena v sobo v spremstvu neke v črno oblečene velike dame, ki je z gostim pajčolanom skrbno pokrila svoj obraz. Skozi pajčolan se je videlo le dvoje bleščečih, črnih oči.
(Dalje prihodnjič.)
dov!
Žena se prime za glavo in ostane vsa prepadena.
—	Stari — reče, ko je prišla malo k sebi. — To je nevarna stvar. Za detetom se skriva velika tajnost!
—	Naravno! — reče resno
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska linijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
HEnderson 0628
6117 St. Clair Ave,
Najvišji policist v New Yorku, Carl V. Lagergren, kateremu pripenja župan LaGuardia medaljo odlikovanja, ker je rešil neko žensko iz vode in ki se je na vso moč otepala, da bi bila rešena.
Peggy Anne Landon, hči pogorelega kandidata za predsednika Zed. držav, je graduiralat na kansaški univerzi. V kampanji svojega očeta je bila zelo aktivna.
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUB LJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Zibajoč se na nesigurnih nogah sname Jankovič bič z zida in se okrene k detetu, ki je od bolečin in strahu trepetalo po vsem telesu.
Brez sledi najmanjšega človeškega čustvovanja je udarjal deteta po plečah, po glavi, po rokah in nogah, ne ozirajoč se, kam prileti ostri, kožnati bič, ne na vik in vpitje nesrečnega Vladimir j a.
—	Ubijem te, pes! — je vpil Jankovič s hripavim glasom prizadevajoč, da vzdrži ravnotežje z nogami. — Vzel sem te k sebi zato, da te pošteno vzgojim in da izbijem slabo kri tvoje zločinske matere!
—	Usmilite se me! — je vzdihoval ubogi deček. — Usmilite se me, atek, ne bij te me!
Deček pade na kolena in proži sklenjene ročice k neusmiljenemu človeku.
Toda vse Vladimir j eve sol-
Alois Strnad
SEDMA K
MOVING AND EXPRESSING Free Estimates and Low Rates 650G St. Clair Ave. HEnderson 1920
" august hollander
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnlke;
POŠILJA denar v staro domovino toCno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander ima v zalogi tudi
Jugoslovanske znamke.
ki nas je za vedno zapustil dne 20. junija, 1934
V spomin na Tebe, dragi soprog in oče, četrto obletnico danes obhajamo; ob grobu Tvojem grenke solze vroče nas zalivajo.
louis oblak
TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo In vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978_
Kako pozabili bi gomilo, kjer Tvoje blago srce spi? O j, zbogom, dragi soprog in oče, veseli se nad zvezdami.
Žalujoči ostali ob Tvojem grobu:
JOSEPHINE STRNAD, soproga in OTROCI
Cleveland (Euclid), Ohio, 20. junija 1938.
VLOGE v tej posojilnic
■ '	zavarovane do
/■JyXwinY $5000 po Federal
rSmoirrrill Savings & Loan lrlKHlltHU'il Insurance Corpo-ration,, Washine-ton, D. C.
Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 6670
Rose Lolita Long, hči ustreljenega senatorja Huey Longa, se je poročila z mladim zdravnikom, dr. McFarlan-dom. Poročni poljub ji je dal governer Leche iz Louisiane.
ROJAKI.
podpirajte predvsem trgovce, ki oglašajo v
"AMEKJŠK.I -DOMO VIJVr
Trgovci, ki podpirajo vaš list, so vredni vaše podpore !
—	Oh, kako si zapuščen in zamazan — je nadaljevala gr-basta šivilja. — Pridi, hočem te temeljito oprati in umiti. Mislim, da bi bil najlepši otrok v Rusiji, če bi bil umit in oblečen.
In zares, povede ga do omi-valnika, sleče z njega krpe in ga začne umivati. Otrok ni bil samo blaten, marveč na mnogih mestih telesa je bil krvav od neusmiljenih udarcev, ki sta mu jih delila dan na dan Jankovič in njegova žena. Pe-trovna je vse oprezno očistila in ko je bila s tem poslom gotova, je počesala njegove svilene kodre ter na hitro uredila njegovo obleko. Nato ga je peljala pred veliko ogledalo.
—	Mar ne, da se sedaj še sam sebi bolj dopadaš kot prej — se veseli dobra, sočutna du-, ša. — Pridi, daj mi zvonki poljubček. — Tako, moje dete. O'd danes naprej bova to večkrat ponavljala, vode in mila imamo, hvala Bogu dosti! Sedaj pa pojdi, moj mali Vladimir, da se ne razsrde hudobni ljudje gori, ki imajo oblast nad tabo.
—	Lonec — reče s strahom mali. — Kje je lonec?
•— Tu je tvoj lonec z mlekom. Vzemi ga in oprezno hodi, da ga ne razbiješ.
Mali Vladimir se še enkrat nasmehne svoji dobrotnici in pohiti po stopnicah. Slutil je, da ni prav, da se je tako dolgo zadržal pri svoji nesrečni prijateljici.
—	Končno si vendar tu! — zakriči mu nasproti besen ženski glas. — Ti prokleti pote-
puh! kje si se zopet zadržal tako dolgo?
Neka grda žena iztrga detetu lonec iz roke in ga potegne s sabo v ozki, temni hodnik. Odtod ga sune skozi vrata v neko sobo, ki je slična razbojniški jami.
Ob zidu sobe so se razprostirale dve slanjači pokrite s pestro zakrpano prevleko. Celo nasprotno steno zavzemalo je veliko ognjišče in nad njim je bil širok dimnik. Kuhinjska oprava, neoprana in pokrita z ostanki jedil, ležala je v neredu okrog ognjišča. Na sredi sobe je stala miza z nekoliko stoli. V trenotku, ko je žen-šče porinilo dete v sobo, je sedel za mizo Stanislav Jankovič, zabavljajoč se s trebu-šasto steklenico, polno žganice.
— Noter, ti žaba krastača! — je vpila gospa Jankovič.— Počakaj, pokazala ti bom. V bodoče se ne boš več potepal in pustil, da te čakam!
—Žena udari tako jako Vla-dimirja, da je odletel v sredo sobe in padel pred noge pijanega Jankoviča.
Pijanec zamahne z nogo in sune deteta s čevljem. Nesrečni Vladimir je odskočil vsled bolečine. Jankovič vstane, za-škriplje z zobmi in gre z ne-sigurnim in težkim korakom do sosednjega zidu, kjer je visel bič za pse.
Stanislav Jankovič je bil star okoli trideset let. Njegov obraz je bil od pijače zabuhel in njegove vodenosive oči so izžarevale tope živalske instinkte. Njegova obleka je bila strgana in zamazana. Na glavi je nosil kučmo, katero ni nikdar odložil. Žena njegova, Hija-cinta, kateri to ime ni nikakor pristojalo, je bila utelešena zloba in pokvarjenost. Bila je mnogo starejša od moža, katerega je poročila šele takrat, ko ni bila več sposobna, kakor sama priznava, za "obrt," ki jo je imela po petrograjskih ulicah.
ze in . obupne, prošnje so bile zaman. Po njemu so padali težki udarci tako dolgo, dokler ni bedno dete napol onesveste-no ležalo brez diha na črvi-vem podu.
Šele takrat spusti pijani človek bič in se z zadovoljstvom odziblje na stol, da sam sebe nagradi za junaško delo z obilnim požirkom žganj ice.
Njegova žena je mirno gledala krvniški posel moža in ko se mu je roka utrudila od u-darcev, je vzklikala z grobim smehom:
—	Še, še! Nimaš boljše telovadbe nikjer! Stavim, da bi ti postal Vitek kakor mladenič, če bi le trikrat na dan tako telovadil !
In ko je deček slabo vzdihujoč ležal na tleh, potegne žena pločevinast lonec z ognjišča in ga vrže na deteta.
Deček z zadnjo močjo zakriči.
—	Molči, ali te zadavim!— vpije Jankovič.
—Daj mu malo žganjice! — se satansko zasmeje ženska.
Toda temu predlogu se Jankovič najodločneje upre.
—	Vraga, za njega bi bila prefina. Raje jo sam popijem. Ljubosumno potegne steklenico k sebi in zlije v sebe v dušku skoro polovico njene vsebine.
Tudi to mi ni prav, da ima otrok tak apetit. Pojel bi celo goro jedil. Premalo nam plačajo za dete. Treba bi ga bilo pustiti, da se posti vsaj tri dni v tednu. Samo na tak n: čin bi se moglo nekaj prihraniti.
Po teh besedah se žena približa možu s satanskim nasmehom in mu zašepeče v uho:
—	Veš, stari, ali bi ne bilo bclje temu piščancu zaviti vrat. Itak se nikdo ne briga za njega. Ko bo deček pod zemljo tedaj nas ne bo stalo niti ene kopejke, a vsctica, ki jo dobivamo mesečno za njegovo vzdrževanje, nama bo ostala cela.
Na te besede se strese pijanec, kakor bi ga kdo s šilom ubodel in zavpije:
—Deček mora živeti, razu-, meš, žena! Sicer bi morala mi-: dva oditi k vragu. Ti veš, kdo i nam je deteta izročil. Mogočen gospod je in naju more z eno potezo peresa prognati v Sibirijo. Zapovedal mi je, da mora ostati dete živo tako dolgo, dokler — razumeš! — dokler ne da nove zapovedi!
Hijacinta Jankovič povesi glavo in važno nadaljuje:
—	Pripovedal si mi o tem gospodu. Toda še danes' ne vem, kako mu je ime.
—	Pijanec prestrašeno pogleda okrog sebe, kakor vedno kadar se je govorilo o gospodu, ki mu je otroka izročil.
—	Vem za njegovo ime, — reče tiho. — Ali ne upam si ga imenovati, ker ve ženske ne znate hraniti tajnosti.
—	Toda, ako prisegam, da bom molčala kot riba?
Končno Jankovič popusti.
—Hočem ti zaupati tajnost. Ali pazi, da tega ne izdaš pred drugimi, ker nas bi lahko stalo glave.
Potegne jo v kot in ji zašepeče v uho:
—	Dete nam je izročil sam šef petrograjske policije, Kar-
in strogo Jankovič. — Ivardov hoče, da dete polagoma zgine s sveta, polagoma in neopaže-no, si razumela! Z detetom moremo še dosti rubljev zaslužiti.
— Tiho! — ga prekine žena. — Nekdo trka na vrata. Vrži deteta na slamnjačo in
ga pokrij. Zapovej mu, naj spi in molči kot miš. Medtem hočem pogledati, kdo je zunaj.
In ko je ona pohitela na hodnik, je Jankovič pograbil nesrečnega otroka in ga vrgel na slamnjačo.
— Obrni se k zidu, — zapo-ve surovo Vladimir ju, — in zaspi. Ako samo črhneš, te vržem skozi okno.
Nesrečni otrok poslušno zapre oči in nepremično leži. S suhim bledim obrazom, z ro-
1882
1934