Številka 252 Trst. v torek 12. septembra 1905. TeJai XXX. »liti atn. mob nedei;&h in tr&zmcih od 5. an. ob ponedeljkih ob ari nutraj. f»'».il^f ftertlke »e proasisjo po 3 novi. (6 Btotmk) ta ločin toratarnan ▼ Tr^tu in okolici. Ljubljani, Gorici, "k.l. Ž ran; a. .Mariboru. Celovcu. Idriji. ^L Peirn, Sežani. Nabrefini. NoTemme«;u rui. C-f ue In aaroibe ureit-ma uuravs lieta -Edinost", ailea r,., r^i® dtlattl «t. iS.'— I me? are «o oa 1 pop. 4e . sveeer. — Cene oeiasom 16 it ct vrsto petit; poslanic«, • enntcf. javne zuirue in domaći oriaai po pogodbi. TELEFON Mev. 1147. Edinost Glasil« Jruštvi „EdiMSt" za Primarsk«. V edinosti fe moć t ItroAnlnt snaift ta vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece <5 K. — Ns saročbe brez doDOHiane naročnine ae uprava ne ozira. Vsi dopiai naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrankoTaaa pisma ae ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, ogiase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Glorrlo Oalatti 18. CNarodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcij« lista ^Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Pošta o-hranilni 8nl račun it. 652.841. Položaj na Japonskem. (Brzojavne vesti.) Zaplemba ladij potrjena. NAGASAKI 11. Apelno eod sče v To-i: ;a je potrdilo konti kaeje zaplenjen h to gi« žkih ladij »A poli«, »We fiedc, »^elteana«, :n avstrij*kih parnikov »J> rmt« in »Siam« ttr noeemek.b paraiko/ »\V.ihelm ne« io »DJlar«. Demisija japonskega ministra notranjih stvari. lOKIO 11. (Rtuterjev birt). M niettr notranjih s var* je poial ostavko, kttere pa ar ni veprejel. Scd. se pa, da jo vsprejme pc.neje. Dogodki v Rusiji. PomilošČenje. MOSKVA 11. Morilec mastnega gla var, a Šivalova, Kulikovski, je b;l pomdošČen ni dosmrtno pr.s Ino delo. Carica-mati. PETROGRAD 11. Carica-mati Marja Feodorovna je včeraj v spremstva velikega £neca Ms glasov, da nisi mogel ničesar razumeti in nife3ar beležit-. Občinstvo je zahtevalo viharno, naj govornik preneha govorit'. Tu se je oglasil dr. R v b £ f za besedo, ki je razburjenim glas m svaril občinstvo, naj bo vstrpljivo. Tu imanco danes — je reke' — javen ehod — na kateri lahko priie in govori vsakdo. Tudi Italijani bi lahko pr š;i in govorili. Tu treba spoštovati svobodo govora. Govornika treba poslušati, a pct«m je svobodno vsakomur, da odgovarja. Pro« torej obSinstvo, naj ne moti govornika. G. K o p a S je nadaljeval, rekši, da hoče biti kratek. Kako Bi predstavljajo 81oveaci pridobitev Trsta ? Dr. Rvbar stoji pod duhovniško komando in istotako tudi njegova stranka. Tu ne more priti politično prepričao je človeka v p-štev, ampik le duh~jvnišzi komando. (Viharni mej klici: Idrija, Bavarsko ! !) Na te vaklike je govornik tolmačil, zakaj da ao sa tam scc jalni demokratj« eveztli s klsiisalno stranko. (Ponovni v barni mej klic). Govornik je irjavil na to, da sa ga preveč moti, da bi mogel nadaljevati svoja izvajanja, ter da je t) zadnjikrat, ko govori na takih shodih v svojem in v imenu proletarijata in svoje stranke ker vidi, da tu ni svobode govora. Ko je govornik stopil z odra, so navzoSi accjalni dem kratje zapustili dvorano ob viharnih prizorih ia Ij dvoran . (Pride še.) zahtevajo svojo prosvetj ? Mari ste zapustili dvorano neopisnem hrupu Na adreso slovenske socijalne demokracije. (Glas iz akademiške mladine.) Ljubezen nasproti človeku in pravičnosti vodita me v borbi za prava človeka in naroda, nikakor pa ne nacijonalna mržnja. Socijalna in naredna pravičnost je moj c Ij. Rea na sredstva, ki sicer nimajo tistega sjaja, ki je cačaano čudotvorno sredstvo za vse človeške boli in ki nam ga nudijo politiiki špirit sti, — realna sredstva, ki pomagajo, so moja src d *t v a. V principu Be strinjam z ono gospodo, ali če jm je ljubše, s eodrugi, ki ao oošii dne 8. t. ar. na veliai ljudski shod v »Narodnem domu« tržaškem, toda ne s namenom, da nam pomorejo v borbi za pega-žena najelensenUrneja prava naših »izrab'je-vasih« narodov, ampak da nas ovirajo in da — fcctć al nehofć — pomorejo tlačiteljem nwe svtbode ia našega prav . Ali tudi oni, doa'einji svojim duševnim očem, so se pokazali slaba in neodkčne v čt -1, ko bi trebalo, da brezobzirno izvajajo svoje principe, pak ae postavijo v jako nehvaležno službo — da branijo pravice Slovencev in Hrvatov do izobrazbe. Mesto, da bi bii rekli odkrito, brez ne doetojmh spiral, pred licem tiačiteljev naše svobode, pred licam n« prijateljev naše prosvete in pred 1 cem sveta : Podajte Slovencem ia Hrvatom nj hove šole, dajte jim prilike, da branijo svoje oškodovano pravo v jeziku slovenskem ia hrvatskem, pa deklami-rajo stare pesmi o topovih itd. Kruha ia iger so zahtevali Rimljani od svojih cesarjev. Kruha, to je pravica in prosvete zahtevamo mi od vseh narodov, zastopan h v državnem zboru. Mari sts vi, pro-povedniki dri š .vene in mednarodne pravifi-noeti prš i aa veliki Ijud^k: shod, da rads- d'šli, da pomerete neprijateljem teh šol: Netr.eam ia Italijanom ? Ali se ni ravno njim posrečilo s pomočjo vebke kulture, da so postali »trut «, ki jedo med neprosvetljenimi »čebelami« — alovensk mi in hrv. skimi delavci in kmeti ? ! Ni-li vaša dolžarst, da pomorete tem vihar po »čebelam« do prosvete in osvobojenja iz ekonomskega robstva ? ! Ako si ital'janski socijalni demokratje m .rejo boriti za italijansko vseučilišče, kjer se vzga'ajo »birokratje«, »truti«, ali se ne boste vi borili za ljudske šole siromašnim in neprosvetijenim Slovencem in Hrvatom ? ! Ne smejo vam biti v uzor socijalni demokratje nemškega naroda, ki mirno dopuščajo, da se kujejo politični in duševni okovi za naše brate Poljake!! Ne smejo vam biti za uzor socijalni demokratje v avstrijskem pariameatu, ki si stavljajo vate v svoja ušesa, kadar Nemci grme iz lopov Šovinizma proti pravu Slovanov do šole v svojem jeziku. Ne emajo vam biti usorom madjarski eocijalni demokratje, ki se, kakor nevešči, češejo za ušesom, kadar famozni madjarski »svobodnjaki« mečejo naše brata v okove radi vsacega najmanjega vzdiha p d stoiodi in radi najne-dolžneje želje po svoji prosveti ! Naj vam ne bodo uzori, ker bo nedosledni, v svojih prncipih ! Vi se morate odkrito izjaviti ea slovenske in hrvatike šole v krajih, kjer to aahteva pravičnost! Pozovite svoje Bf mišljenike in prijatelje v A vstro-Ogrski in Nemčiji, da se potegnejo ia tlačene Poljake, O.he, Srbe in Hrvate, pa vam odpustimo tudi oni komični eksedos s velikega ljudskega thida v Trstu . . . , na kateri so vaši somišljeniki med govorom dra. Ravniharja vsklikali, da Slovencem ne treba družbe sv. Cirila ia Metodija!! Pokažite, da so vam sredstva v borbi za socijalno in mednarodno pravičnost realna, pak se borite za tlačene Slovecca, Hrvata, Cehe, Srbe in Poljake, ker tako se boste borili za prosreto in ekonomsko svobodo. Ta poziv naš je opravičen vaaj toliko, kolikor vaš, ki ate ga naslovili na dra. Rybar j, naj stopi v vašo stranko! Kajti, da ae borite za tlačene — biii to razredi ali narodi — ne treba še radi tega, da sts nacijonalisti, marveč morete ostajati internacionalni in gltsjvati proti topovom. po Iakna. Japonci proti sklepu miru. Londonski »Daiiv Tclegraph-s poroča ?* Tokija : Mir ja vzpo tavljen. Na tisoSo vojakov z nasajenimi bajoneti je porazdeljen h po nlieah in trgih prestolnice. Park Hi brija služi vojakom za šot^rišče. Celo poslopja, namenjena za glasbo rabijo vojakom za stanovanje. V drugih delih mesta so vojaki nastanjeni v privatn h hišah. Pred stanovanji miaistrov so vojaške straž*, pred dr žavnimi in vladnimi poslopji :n pred odposlanstvi eo oddelki redarjev, ki pazljivo opazujejo mimrgredoče. Patrulje pehote in konjaništva korakajo po mestu. Marki« I to noče, da bi mu konjeniki straž li hišo, iatotako sta odklonila stražo generala Nogi in Nodzu. Iz pokrajin prihajajo ves:i o izgredih proti policiji. V vseh krajih se vršijo shod*', na katerih se drža ostri govori. 8klepajo ee resolucije proti miru. Cenzura postopa še vedno strogo proti vsem brzojavkam is inozemstva. Policijski načelnik v Tokiju se je svoji službi odpovedal. Sodi se, da poda ostavko tudi minister notranjih stvari. Ministarski predsednik Katsura ja obljubil Bklicati parlament mest ca oktobra. So ji ee, da odstopi tedaj skupno ministerstvo. Admiral Jamamoto o mirovnih poboji* Iz Tokija javljajo : Admiral Jamamoto Artur, kar bi stalo povrh tega tudi mn:go denarja. Zato se je treba zadovoljiti s sedanjimi mirovnimi pogoji. Admiral je tuliom:-nil, da bo Rusija zgradila veliko brodovje, zat} mora tudi Japonska od svo:e strani ukreniti potrebne odredbe. Cesar Viljem o žolti nevarnosti. »Xt\v-Jork Timfesc so priobčile neki razgovor, ki ga je caaar Viljem baje imel s členi ameriškega kongresa, ki jih ježa dne 4. t. m. vsprejel v avdijensi. Cjsar je odkrito govoril o žolti nevarnosti in izjavil, da utegae Japon?ka vsled vojnih vspehov Evropi zapreti »odprta vrata« na Vetoku, vs!ei cenih delavskih moč: prepoditi E-rropo in Ameriko iz trga vztočna Azije ter potem ea-aesti Kitajsko. Cesar je baje tudi naglasal. da ao Japonci odpustili svoje namške uSitelje in je dostavil, naj bi bo be.i narodi združili preti žolti nevarnosti. Japonska ae boji samo Amerike in zato ja dobro, da se Amerika nahaja ob (ni Ptrani Japonske. Finančni položaj Rusije. Rusko fi janSao ministerstvo je izialo o dohod k . h in stroških v prvih 5 mssrcih let \ 1905. nastopne podat ie : redni prihodki so znašali 787,678.000 rublje v, 1 696.000 več nego v enaki dobi minolega leta. redni Btroški pa 786.002.000 rublje?, 19,859.000 rubljev manje nego leta 1904. Izredni prihodki so znašali 445,741.000 rubljev, 162,632.000 rubljev več nego v m> nolem letu, izrtdai stroški pa 454 916 000 rubljev, 332 636.000 več nego leta 1904. ja izjavil, da treba, vzlic temu, da je ljud-šite te vzdiblja;« po kruhu ia prosveti samo stvo radi mirovnih pogojev nevoljno, pomisliti za to, ker j h zahtevajo vašim duševnim očetom 1 na dejstvo, da bi zavzetja Vladivoatoka z»-toli cmražsai Slovani. Mari ste vi, propoved- htevalo ša veliko veča žrtve, nego li Port Drobne politične vesti. Volilci-uradniki v Hrvatski. V podro5ju Hrvatske in Slavonije je deželnih in občinskih uradnikov skupno 6260, takoimenovanih državnih uradnikov (hrvatsko-ogrskib) 1648. Volilcjv svobedaih pok'icjv, to je s7eČen:kov, odvetnikov, banSnih urad nikov je 2304. Oi 52.000 volilcev, ki jih ima Hrvatska, je torej okroglo 8000 dažalnih in državnih uradnikov. Nemški kandidat prodrl v T o r u n u. Na nadomestni volitvi aa nemški državni zbor v Torunu v vatoČni Pruski je zmagal neizŠki kandidat, bančni nvnateij Ortel (narodni liberalec), ki je dob 1 14,803 glasov. Poljski kendidat Brejski je dobil 13.858, socijalist Sremski 460 g'asov. Pr\a volitev Brejskega je bila namreč razveljavljena. Volilni red za poljsko kralj e s t v o. Odbor pod predsedstvom grofa Šolske g i, ki ima izdelati volilni red za poljsko kraljestvo, je izulil poseben pododbor. Ukaz glede volilnega reda za Poljsko bo izdan koncem meseca septembrf. Kakor izvedenec je pozvan v odbor rnani rueofilni poljski politik Evtt.h Dobiecki, posestnik v Lopu^zni in predsednik km6tj*kega društva v Kielcih. Volilni gibanje v centralnih in južnozapadnih gubernijah je že pričelo. Socijalni demokrati v ve-4 i n i. Iz L:pskega javljajo, da eo na deželno-zborakih volitvah v nemški kneževini Schwarc-burg-Rudolfstadt dobili socijalni demokratje absolutno večino v deželnem zboru. V prvič bodo Eocijalni demokratje vladajoča stranka v nemški zvezni državi. Domače vesti. Slavnost odkritja Prešernovega spo meni ka ▼ Ljubljani. Na banketu, ki gaje v nedeljo v veliki dvorani »Narodnega doma« priredil ljubljanski občinski svet, ja župan Ivan Hribar odprl vrsto napitnic ter pozdravil abrane goste najprej v slovenskem, potem v ruskem, Češkem, srbskem in hrvatskem jeziku. Za njim so govorili dr. Karol Triller, dr. Herold, ki ga je poslal držav cozborski »Mladočeški klub«, da ga zastopa na slav-nosti odkritja Prešernovega spomenika. Dr. Herold je povdarjal slovansko vzajemnost in potrebo, da se Slovani spoznajo, zbližajo in ai pomagajo v vzajemnem boju. Napil je županu Hribarju in Ljubljani. Nato je dobil besedo župan beligrajsfae prestolnice g. K. Glavinić, ki je napil Ljub ljani. Za Glavinidam ;e govoril zegrebški 1 župan dr. Milan Amruš. Povdarjal je pomen žene v narodnem boju in v kulturnem razvoju slovanskih narodov in na to napil soprogi župana Hribarja. G. ravnatelj Subič je napil ustvaritelju Prešercovega spomenika kiparju, ki je bil navdušeno pozdravljen od vseh navzočih. Župan ja na tD dal bžsado gosprj Gabrijeli Preis^ovi, znameniti češki pisateljici in veliki prijateljici Slovencev, ki je bila navdušen j pozdravljena, to tembolj, ko je jela govoriti — slovensko. Gjspa PreisBOva je povdarjala, da Prešeren ni samo slovenski, ampak tudi češki ia da ridi tega ot haja današnji prazni;: tudi Češki naroi, kakor svoj praznik. Za gospo Preiaaovo je govoril hrvatski pigttslj Ljuba pl. Habić Gjalaki, ki ja v vznesenih besedah ilavil slovenski narod, ki je rodil veiik-ga Prešerna. Kiakor zadnji je govoril g. Šnvnik župan mesta Kranja, kjer poSivajo smrtni ostanki PreŠ9rnov;. Ob petih je žup»n Hribar zaključ i banket ter se se enkrat v pr«s enih besedah eahvalil vsem, ki so pohiteli od blizo in daleč, da se poklonijo velikemu duhu največega Slovenca. Med ban e-tom je svirala »Društvena godba«. Zvečer so bili komerei na vrtu »Nr. doma«, pri »L'ovdu«, »Novem svetu« ia v hotelu »Ilirija«. Vojaška glasba, ki — demonstruje. Lepo je zvrš lo ljub jansko slav^, dostojno velikega pesnika, dostojno — kulturnega naroda. Niti najmanja nepriličnost ni m< t U vseebče vebčanstvenosti. Celo ljubljanski Nemci, ki niso ravno zadnji v srioritOBti in izzivanju, so ae nekako |:oitgubili in so mar kirali svojo eksistenco le s tem, da se nieo udeležili slavnosti. Jedina ki je to pot napravila nečastno izjemo, je bila — c. kr. vojaška godba ! ! Na Koslerjevcm vrtu je bil koncert. Svirala je vojaška godba. I j glej, kakor čuden BluČaj : ravno ob tej priliki, ko je bilo navzočega polno tržaškega slovenskega občinstva, je ta godba svirala tržaške izzivalne ptsmi. To je tržaške g s e silno razburilo, a t > razburjenje ki bc je razš rilo tudi na drugo občinstvo. A nečuveno je bilo, da je godba, da-si je bila obveš5ena o fem razburjenju, zopet in zopet igrala iBte pesmi. Na to pa je zavihralo. Godci so morali z odra n niti pomoč nekih dragoncev jih ni reš la : Istrumenti in g)dci bo zleteli prbo O ograje vrta. Indignirano občinstvo, ki je polnilo vrt, je začelo takoj odhajati in četrt u e potem je bilo po mizah po vsem vrtu še vse polno čaš : polnih, na pol polnih in prazn h, g S-,0V pa ni b.b n č. L) iu pa tam je sa meval še kakov gost. Tega pa ne, da bi še od strani vojaštva, ki se vedržu e ob krvavih žuljih tudi Eašega naroda, mirno prenašali žaljenja. Ne, minoli bo tisti časi, ko emo b li aa tako — neumni Tržaški SlorencI: Kakor je že priobčila »Elinost«, aa prične prihodnje dni vpisovanje naša mlad ne v šdIo sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu. Zavedajte se t ga poziva ! Vsaki oče, ki se ve, da je slovenske krvi, ki ljubi svoj rod in — zarod, da svoje otroke vBaj od G. do 10. 1 i\ poučevati samo v matarinem jeziku. Tako ravna> vsi omike ni narod«, ker vsi bo prepričani, da je človeku treba najpoprej mialit , da bo gladko in pravilno govoril, čital in pisal v lastnem jeziku, in še le potem se je poprijemati ufea v kakem drugem. Neumnež ali pa izdajica svojih otrok je, kdor nasprotno ravne. Kako muko nalaga otrokom, kdor jih ža od 6. leta naprej pošilja v nemške a'i italijanske šole ! Vsaj 2 leti izgubljajo samo z učenjem trdega tujega jezika tsr eaoitajejo ia drugimi ; oni ne umejo učitelja, učitalj pa njih ne. Pišem to is lastne skušnje — poslušajte me! Roko na srce : s ovenska deca gre v aloven-sko, nemška v nemško šolo ! Vlada in ua-gitt-at, ako vidita na a o^ire slov. otrok, ia katere v šoli sv. C rila in Metodija in v šolah bi žnje okolice niti ne bo prostora, bosa pr'siljen*, da nam v neitu otvor ta vsaj 2 šoli. Naposled pa še dovolite opazko. V šolo sv. Cirila in Metodija, ki ima v deškem in dekliškem odde.ku po 5 razredov, pošiljajo ranogi stariši otroke le po 2—3 leti, mesto 8 ali VBaj 6 let. Prva 2 razreda eta prenapolnjena, 4. in 5. pa imata primeroma malo učencev. To je velika pregreha na otrocih, katero eo zidolžili — malovredni stariši. Mesto da bi še dtl;e v šolo hodili, so poBtali otroci morda — [ouličnjaki, tovariši laške »mularije«. Omika, znanje je dandanes krvavo po-! trebno — znanost je moč, nevednost pa slabost. Oče, ki ne daje otroka dovolj poučevati, se bo svoje dni bridko kesal ; s:n ali hči, ki še zase ne besta zna'a skrbeti, starišem ne moreta b ti v podporo in tolažbo; — a tudi za svoj narod estineta mrtva. Bibiči naleteli na plavajočo mino (in zleteli v zrak. Iz Ližnjana p šejo pui-sktmu >Omu\bu3u« dne 8. t. m. : Sinoči ob 8. uri na večir s'a ribiS Joaip Grekal'<5 &ejc, v kateri so odlcSno protestirali proti slovenski zastavi, ki jih je menda kruto bodla v oči. Neki posebno moder starček pa se ;e začel praskati za ušes-, češ, da je to škandal in men 1 je : weg mit die russ sche Fon! Sicer pa je mož pristne slovenske krv:. Med tem pa je pribitel, ves razburjen, obd iženi gospod župnik — figamcž. In zatrjal je slovesno, da ni velel cerkovniku, naj rez^beji slovensko, ampak zastavo Bplob. Ker pa ima cerkev le slovensko zastavo, je cerkovnik razobesil sloveoskc. D^lje pa je zatrjeval gcspcd župnik, da je bil dal cd-straniii t3 zastavo, ali ratd mašj da jo je »oni narodnjak« zopet razobesil. Na to ea je oglas 1 neki priletni mož, ki je menil pa* Iz Pule t rej al i %m> cd prijate/a,! m: Go.noda ! To ni nič krivega, če ki se je potrudil na Lee mfsta, še nast pao!*"* narodna ustava slovenski stolp. Saj podatke o sumljivem dogodzu v Ližnjanu. in Ein itpod Ližnjana, ravno tam. kjer je bilo pred dvemi let izkroavanje vojske povodom vaj, naletela ca p'avfjcčo m'nof ai je razpršila v z.ak — ladijo in človeka, ki eta zopet pad a v morje, ne da bi ee poškodovala, ladija pa ;e bila razbita. Ne ve se, ali je mina cfctsla cd radaj h vaj, tli pa jo je italijanski trt! aku! »Aurora« — izgubil. Ta trabakul je n^mre^ ma'o dn: poprej kr -žal v onih voiab. Tobko pa vemo, da ^o morska cbiaet n; t č tamanila, da bi se bila keka m na izgubile. To bi kaz&lo, da se nekie volijo eu In; računi o min»h, položenih v morje. — To bi bila nova nevarnost i bo g — vestnosti isvts ah kr g)v. tudi slovenski narod je pod istim cesarjem. S'cz grozne ki je gcvcrn ka z veliko pozornostjo po-g.ol i ie topet na ^.omirivšj se povr š no ' slušalo. morja. Kmalu se je pr kazala tudi berčiea. Brzojavk na Prešernovo slavnoet je še ct-ia a polna vode. O 1 straha in truda deš'o 245. samo iz 8rbije j:h je doSlo 50. obnemogla, klicila eta na potaoS tovar še, k — Tudi ameriški Slovenci so imeli na Blav- so ju kmalu rešili. Ćudndnji poslanski zbornici. Na več krajih je pršlo do izgredov. N > spopadu med protivnimi vr-lilci v Valenciji je bita neka mlada deklica ubita, več oseb je bilo pa ranjenih. Mir je bil zopet vzpostavljen. Po doslej zoanem izidu volitev je bilo izvoljenih 140 vladnih pristašev, 64 konservativcev, 23 republikancev, 6 pristašev neodvisne stranke, 2 regio-nalista in 3 k&rlisti. Dogodki na Ruskem. VARŠAVA 11. Glasim porečila lista »Kurier Varšavski«, bo vsi tovarn ški delavci acp£t pričeli štrajkati. Po sklepu miru. GODSIADAN 11. Za ruskega pooblaščenca ea pogajanja o premirju je bil imenovan GM Oranovski, generali i kvart;rmoj<-t?r štaba v rhnega poveljnika. L o n d o r. (3klet>l Konaolidiraa dole S313 ,đ Lombardi 41, «ebro ŽS.1^ Snaanka renta 92% i o Hjanska renir 105—, tržni diskont, manjiae i? Dauftj u —. —. Stalna. Tržnf. Đoročlla 11. septembra. _ K u d i ni p e S t a. PSecict rikt. K 15.7 A d 1 K 15 76; rž ca okt. K 12.7ti dn K 12.78 ; ovea z- okt-od K 11.38 do U.9J; koruza z* sept. K —.— do K--. F-Seuic* : panuJte zadostne, povpraševanj a are do 15 stot. znižanju. — Prodaja : 3.000 vrec. d »u u a . -op.' iva-" good Av-orag« za september :iS*/4 dec. z& marec 3!!.1/« za • »j & Stalno. —.— Kava t... vuUr (icu 40 - 41 nbVBilo. fodn. -J2 —44 i + » * drM 45 - 46 Hamburg. (Sklep.) Sladtor za septe nber 17.05, za cktober 17 65 za november 17 5j. za d«c. I7.ti0, za januvar 17 75, za febr 17?.-. — Vzdržalo. Vreme : oblačno. Sladkor tuzemaki Ceitrifjgal 5 protnti. tied K 74-— do 75-—, za maj-avgust Iv 71*— r.nje K 677 — — 67.J.- — državne ftele*nic6 K 673.50 - »75.5) - aimba" i* 4.--106 — Lloydo»e . 733 — 733 - Srećke: Tisa K 331.75 - 35.7> ta v zlatu , „ kronah 4'/. A vb t. investic- ska renta 3l/,"/, Ogrska renta v zlatu 4'/. „ ^ „ kronah 4% Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir 1 Cesarski cekini pred rčeraj danes 101.35 lol 3U 101 25 119.40 100.65 92.70 116.05 97.— 87 85 1610.— 676 50 240 — 117.45 23.47 19.12 95.41 11.31 101.25 119.55 10 J.65 92.55 116.- -96 70 87.75 1640.— 677.50 239.971,, 117.42 »/i 23 4« lit.12 95.40 11.31 Parižka In iondonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francoska renta 103 32, italijanska renta 105.25, Španski ezterieur 93 22, akcije otomanske banke 608 —. Menjice na London 251.70. Listnica uredništva. Gosp X- A' V. : Želite pojasnila! Dobro ! Na kratko za danes : to je najdrznejša izmišljotina, najnesramneja laž. In ako uvažujeino, da se tu zlorablja ime moža, ki uživa povsodi najveće spoštovanje, moremo reci, da je to najveća faloterija* Mi smo že storili potrebne korake, da se ta faloterija razkrije. N'ivtioviiln sl>reJme se tri den priSakujejo neke gutnajive italijai-JliiriV bencina. eke tral aknle. j B egan je b i opazen po rokah in po Pa morda S) tuli to le... Buben- glavi, a njegova vajenca brata Ivan in Ena-etre eba ali otroJtnje ! | nuel Scaleli, prvi 14- a drugi 16 letni, eta Nesramnost nemških oapredojakoT b la opečena de huje, nego ov Najhuje na k'oro^em- Iz Zahomci na Korakom bil opečen Emannei, in s cer po vratu, nim p:eej3 : Sanjalo se m: je, da je cesarjev praib, po glavi in po obeh rokah, rojstn dan. Vzbadi! eem se tsr videl, kako | V bolnišnici, kamor so biii odvedeni vsi obuvajo eolnčni žsrki podobD n&.-a h vL- trije, eo alravniki podel li Boeganu ia Ivana darjr. Sprav i sem ee iz postelje. S ;laka j Scaleli ramo najnujnejo pomoč dočim so mli iiaa ii nem^arske B etriee, na Čelu jej E aanuela pridržali v VIT. dermatologičnem oddelku. Vsled eksplozije je bil v hsrvarnici ae-htal pežar, ki so ga gasilei popa* 1:. Škode je ekaploeija napravila — s p žirom — za Na mestni višji realki v Idriji se prične šolsko leto 1905/6 dne 18. sept. s sv. maso v cerkvi pri sv. Trojici. Vpisovanje v I. razred se vrni od —15. sept. in sprejemne izkušnje bodo dne 16. sept. V I., II., III., IV. in V. razred se bodo sprejemali učenci dne 15. in 16. sept. Učenci, ki hočejo vstopiti v pripravljalni razred, naj se oglase 14. sept. Redni pouk se začne 19. sept. ob 8. dopoludne. Na idrijski mestni višji realki ne ' plačujejo učenci nobene sprejemnine niti z* a r i a. (8ki*t>. j Avstcijaa* dia^tfc« i drugih denarnih prispevkov; tudi ni na 70 P * . * zitk i zavodu nobene šolnine. Ravnateljstvo mestne višje realke v Idriji. po nsš nas irotniki, je ravnokar korakala po ulici »črnega Zahomca« v Gjrje k »cesarski maš t. Tudi jaz sem se napotil tjakaj. Sr. mje daroval neki narodni — tigamož. Ko »em dospel na v š no, eem asarl, da v hra 600 K. na atolpu Gorjanske oerave lepi nerodna zastava. V" eirkvi m3 je osupnilo, da niso č Uzi ctroei peli cesarske pesmi, ampak le orgams: ob sprtmljevaoju < rgelj. Zskaj niso p«.i oir ci ? Tega ne trt bi cVgo razmiiljat:. Ker bi ee bila cesarska pesem pela v s'.o-veafrkem jeziku ! To pa bi bilo naie gorjanske heilovce ob pamet spravilo ! Nerctko pa si le Li-o upali zahtevati od slovenskih ctrok. Tako je izostalo r-etje iz mlbdih grl na cesarjev g d, da je bij s ttm ustnisno njim, ki imajo na Duoaju veda) vso zi slembo in ki smo jim po vclji tega Dunaja izrečeni na milofct in nemilost. Drugače pa bi jim bilo ustreieno, ako b b:li neii otroci zapeli : »Die Wacht em Khein«. Hitro po ma^: so imeli t: srd:te£i Koledar ia vrame Danes: Macedonij. muce: e:: Večedrug; Pola. — Jutri: Virgilij, mućenec : Zreni'I : l'ovrSena. — Temperatura: ob 2. uri popo-ludne -f- "2H*5* Celsiua. Vreme: lepo. Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. J^* Provgroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačaj e orfranisem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh ^^ si^^ajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. 0 JI i »o v a.io a 16 kolajnami na raznih raztavah ia z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trs«. = Društvene vesti in zabave. * Tržaško podporno in bralno drodtro« pri8ae svoje obiSajae- plesne veje prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. ter se bodo iste nadaljevale veako nedeljo ia praznit in sicer od 4. do 8. ure zvefter. Plesne vaje, posebno za začetnike, se pričnejo prihodnji ponedeljek 18. t. m. ia bodo nadaljevale vsak pondeljek, sredo in soboto od T. do £♦. ure zvečer. Za mnogoštevilno v delež bo vljadno vabi veselifini odsek. Prednaznanilo. Z nastopi vsi m letnim časom se otvori nova prodajalna maiiifaktur - v ul Ponteroooo IO (»raven pekarne Hillebrand) = Podpisana lastnika si uljudno dovoljujeta to slavno občinstvo o tem obvestiti ter se priporočata za mnogobrojni obisk Fogar Sauhetti. |cpp cp postrežnica nekoliko ur na to l* O oC — Ni:-lov p .ve uprava A T Najbolje trgtivin~k: vinske ^tii-kalnic-e in mastilniee se dobivajo pri Živilo i dr.i ilioa ?t. J. m II#111 hektolitrov vinskih sodov v vsaki .UUU velikosti od 5f-T0 hektolitrov predaja p<» jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi. Krizevac. V novi prodajainici jestvin ir kolonija! pgt?a peternel r a lici Giulia At. 76 t* T.lt-I.iti Tjakovr'-tii'' jfrtftae Cikor: kavo. rii. test«*i»iTie . t.Ap '.jikel, »:a s ia}.»r;t-iii. Slikanj«* Jtj napisov v v««»h slogih In na vse najine. Po-Bvien in tinnuor. Barvanj:- pohištva, podov :td. Vse po luiertih ct-nah. tn^no In hitro. — Oslavn.ca: ulic* ",'50 Fosoalo štev. 13. Tovarna kisa BrnscMna & Hrovail Trst - Riva Grumula 6 Zaloga finske ga kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene. Podpisani priporoča «vojo »r NOVO PEKARNO iN SLADĆICARNO pri Sv. Jakobu totisKa ulica 12 cravea si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema naroČila in domači kruh v pecivo. Fc-strežba točna. Benedikt Suha a Išče se kmeta. asi«iv pove uprava M in« »-t i Proda se N »va s«»kolska . obleka. Xa>l«»v pri ..Edinosti". Štedilno ognjišče popolnoma v dobrem stanu, pri aierco /a gostilno, a!i tudi večo družino, -c pn*la, vsled p< »vezanja lokala, po jako nizki eeni. Oslabiti .-e je pri g. Fr. Marinšek lastniku gostilne »AH "Antika Pompei«, na Gol-< Ion i j« vem tr<^u št. 4 Štampilje iz kavčuka. I™. j>anstv(»m, cerkvenim pred^toj niš tvom, trgovcem in zasebnikom, nadalje zadrugam in denarnim zavodom prij»oroča se za izdelovanje štampilje v iz kavčuka i 11 kovine prva si. tovarna na Priraor- I |#rmnAllP -kem, katere je 1 a s t n i k IlipUlIV, Pola. Piazia Carli Št. I. — Cene zmerne, postrežba hitra. — Štampilje se izdelujejo v vseh oblikah, tudi v obliki ure, medaljona, svinčnika itd. Kot edini slovanski zavod te vrste na Primorskem, oziroma Kranjskem in Staj« r^kem, pr ^.roča h* toplo v podporo Si«>-vaiiom lem več, ker se vsa naročila izvršuje točno in v jezikovnem pogledu pravilno. — Odslej ni več potrebno slične reči na roče vati pri inorodcih. Coocooooooooooo Svoji k svojim ! Podpisani pnporoča sv« jo ralr^ro oglja. drva. premoga in druiro rasno kurjavo ter petrolf-j. Po3i-Ijanje na dom. Josip Muha, al C&vtiLa iun« d ulica Ca-vazzeni šu 3u ozoooooooooocco Iv. Kopač =]i tunela mila. p-trtl«-ja, Špirita tesiei za gorati. — Barvico za ćiSćeuje — —i---v: na. Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar F/a del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravila are n jamstvo. Prodajata jestvin založeno z vedno svežim Dlagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja, mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETRORIO 2 (vogal ul. S. F. v Bazovici v prostorih — g. Mahniča meso, sprednji V novi mesnici se prodaje goveje m< po 1 K 20 st., zadnji del po 1 K36 st. Dobiva se tudi vedno sveža teletina. Priporoča A. Spanger. Drogerija GUSTAV MARCO ulica Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepići, ščetke, mila, par-, fumi itd. itd. ' Zaloga šip in ateklenin. = Stavbinski materijal kakor koree, vsakovrstno opeko, pe-sek. apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah. da se ni bati kon- , kurenee.pri t vrdki ====== Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). Dobro znana zaloga manifaktur v partijah 31 ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-1 V^j ko,ek je »sto ulico št. 1, zraven „Kavarne f ' Metropole"* (vogal Corso). ^^ ^ ^ Svoji k svojim ! ^ Svoji k svojim ! r Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga MCroatia" stoječa pod pokrovltaljatvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Jrst --ULICA TORRE BI AN CA 20 " ^ Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in ^ Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoju Iiavrenčič Ma - Ljuliljma, Za večje pošilj itve p. n. gg trgovcem cene po dogovoru. ,.Trž. posojilnica in hran." reg. zadruga z omejenim poroštvom sklicuje izreden olifini zlaor na dan 15 sept. 1905 ob 8 uri in pol zvečer v posojilničnih prostorih Dnevni red: 1 Dopolnilna volitev narelstva. %J. Volitev nadzorstva. 3. Prememba pravil. 4. Raznoterosti. 'l rst, dne 7. sept. 1905. Odbor. 3oge za parkete hrastove ali jelove prve vrste zi=z prodaja pod jamstvom po tovarniški ceni. Zaloga lesa - Miclauz ulica Fonderia št. 7 Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom dn^T'' svojo v ul. GlOACHINO HObSIM št. -J4 (zraven cerkve sv. Antona no- ^^ vega>. na novo otvor jeno, z nnj moderne jši m blagom bogato opremljeno krojačnico. Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spada jočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. I >elo precizno, cene zmerne. Naroči ' se izvrše točno in se dostavljajo na dom. V nanje naročbe se -majo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je pris\ . podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči' za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR. fzvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) m^zz pivo ■ V sodček i h in v buteljkah, Kakor tudi — Ii7asa 1= iz tovarne Bratov R©intngjhjM.lne kuhinje v najmodernejšem tlttgu po konkurenčnih <*enah priporoča V. Doplicher = ulica Chiozza št. S pri tleh = (nasproti dvorani „Tersicore")* F.PertOturar TRST - ul. Poste nuore št. 9 priporoča velik' izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ar sa birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. . r r . r-. T T. . r—. r . r r r r v f., r ^ Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom. PiMMza Caaerma štev. m, 1. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 95*. mr Vhod po glavnih stopnicah. Hranilno ulog« sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4'/t. IVontni davok od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga Be lahko po 1 krono o zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5*/t°/«> na menjice ] po $•/„ na Posojila daja samo zastave po 51/,*/,. Uradno uro: od 9.—12. dopoludne in od 3.—i. popoludne. Izplačujo vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je ur&d zaprt, las asjmsderneje urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. — PiHai kranilalfini račua 81 #.004. --— pijancljivost se odpravi za vedno /. uporabo praha ,./oa*'. kateri je bil že preskusen v toliko slučajih /. izvrstnim vspehom Ta prah. ki nima nikake^a" okusa, se zamore nevidno natrositi pijancu mej pija<*o. — Kna škatljlca, ki zadošča za popolno odpravo pijančlji-vosti K 10 — franeo carine in diskretno. Mnogo ne.sroc-nežev, ki so imeli to bolezen, so se povrnili k obitelji in družbi in na miljone teh ljudi so bili odrešeni tega strastnega in grdega bremena. Neštevilno zahvalnih I pisem je na razpolago. Pošilja se po predpla-i čilu ali s povzetjem od glavne zaloge Lodovico t Pollak. 3lilan (Italija). Pisma v Italijo stanejo 25, dopisnice 10 st. Odgovarja se v vseh jezikih. „SLAVIJA" sprejema zavarovanja ćlo-iritrg* življenja po oajraznovr^tnejMh kombinacijah pod tazo ugodnimi pogoji, co Dut-rtit druga zavvovaloica. Zlasti jc ugmino uvitrovaDje na dofivetje m san t tmsnjiujoćimi se vpisćiii. Vsak Osa iaoa po preteku petih let pravico 00 mviaenoe. cc3ux. 1 „Slavij a" najemna zaramalia tanti ? Pran. — ficzermi [oni 31,865.386 80 1, izplačane cđMnine: 82.737.159-57 K. Po velikosti druga vsajemna zavarovalnica naše dršave a rseskomi slovansko-narodno opravo. ▼ss Hjtnttt tej*: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokDristne /crr.tffisg ammene. cc: