SREDA, 21. MAJA 2014 1,20 € Glavni problem je Dudu, ne Evropa Dušan Udovič Vsakdo je lahko v zadnjih dneh opazil, kako se toni volilne kampanje za evropske volitve v Italiji vse bolj bližajo vrelišču, vzporedno pa strmo pada raven civiliziranega soočanja. Nismo več v okvirih normalne razprave o vsebinah, temveč na ravni žaljivk in obmetavanja z blatom. Najnižjo točko sta v medsebojnem psovanju dosegla Grillo na eni in Berlusconi na drugi strani. Genovski komik je šel tako daleč, da je Berlusco-nijevemu kužku Duduju privoščil vivisekcijo. Na komentar bivšega viteza, da Grillo nastopa kot Hitler, je Grillo pred huronsko ploska-jočo množico odgovoril, da je on »preko Hitlerja«. Če bo v nedeljo zmagal, pravi, bo moral Napolitano oditi in bodo v državi nove volitve, nakar bo ( vedno Grillo) seveda zmagal, odpravil parlament in vse »gnile« institucije, razpustil stranke, mafijske politike pa spravil v zapor. Zanj je Demokratska stranka z Renzijem na čelu »rdeča kuga«. Berlusconi je včeraj ozmerjal Grilla z ubijalcem in davčnim utajevalcem, nazaj pa je dobil pomilovalno definicijo, da je on sam »ubogi človek«. O Evropi in realnih problemih ljudi ne duha ne sluha. Renzi se je znal obdržati iznad te žalostne ravni in je med tremi dejanskimi konkurenti edini, ki je ohranil konstruktiven in dialoški ton. Upati je, da bo ta bistvena razlika dovolj odtehtala med nedeljskimi volivci, da ne bodo nagradili vulgarnosti, ki jih imamo vsak dan pred očmi. italija - Berlusconi: Grillo je morilec - Grillo: Ubogi človek Volilna kampanja z nizkimi udarci balkan - Pomoč poplavljencem Solidarnost Pričevanje novinarja Walterja Skerka iz Obrenovca TRST - Položaj na poplavljenih območjih Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške ostaja kritičen, saj se naplavljene vode umikajo zelo počasi. O tamkajšnjem položaju smo se pogovorili z nekaterimi sogovorniki, med katerimi je kolega Wal- ter Skerk, ki se z Raievo ekipo trenutno nahaja v hudo prizadetem Obrenovcu. Medtem se na Goriškem in Tržaškem uspešno nadaljujejo solidarnostne nabirke. Na 3., 8. in 12. strani trst - Občina Obnova škedenjske šole je prioriteta TRST - Obnova stavbe Osnovne šole Ivana Grbca-Marice Gregorič Stepančič v Škednju je za Občino Trst prioriteta in to misli tržaška občinska uprava sporočiti tudi predsedniku italijanske vlade Matteu Renziju, ki je v prejšnjih dneh na italijanske župane ponovno naslovil pismo s prošnjo, naj vključijo izbrane šole v prednostni seznam. Na tem seznamu se bo znašla tudi ške-denjska šola, pri čemer sta veliko zadovoljstvo izrazila tudi slovenska predstavnika v tržaškem občinskem svetu Iztok Furlanič, ki je tudi predsednik občinskega sveta, in Igor Švab. Na 4. strani RIM - »Grillo je morilec, na sodišču je bil obsojen zaradi večkratnega nenamernega umora«. Tako je včeraj vodja stranke Naprej Italija Silvio Berlusconi napadel prvaka Gibanja petih zvezd. Ta mu seveda ni ostal dolžan: »Ubogi človek, oglaša se iz onostranstva,« je dejal. Kampanja pred nedeljskimi evropskimi in upravnimi volitvami se je očitno močno segrela in je mestoma tudi degenerirala. »Medtem ko se nekateri pričkajo, jaz skušan reševati konkretne probleme ljudi,« se je oglasil premier Matteo Renzi, ki je v polemiki z Grillom pristavil, da bo v nedeljo »der-bi med tistimi, ki grozijo s terorjem, in tistimi, ki skušajo spremeniti stvari«. Predsednik republike Giorgio Napolitano pa je posvaril pred populizmom in nacionalizmom. Na 11. strani Terpin: zakaj sem kandidat SDS Na 2. strani 84-letna voznica zbila fanta in dekle Na 5. strani Knjiga kot poklon Slovencem, ki so trpeli pod fašizmom Na 6. strani Zaradi tatvine ovadili štiri mlade Goričane Na 13. strani repentabor - Priprava Fernetiči: idejni načrt za ureditev prometa ■ s. ' \ JE ' tj t ■s" jíbkp?. m m 3» FERNETIČI - Repentabrska občinska uprava je pripravila idejni načrt za ureditev prometa na območju nekdanjega mejnega prehoda. Pokrajinski svet je za njegovo izvedbo nakazal 550 tisoč evrov, kdaj bo delo opravljeno pa je odvisno od cestnega podjetja Anas. Na 8. strani rusija-kitajska Putin na obisku v Šanghaju ŠANGHAJ - Rusija in Kitajska pozivata vse ukrajinske regije in politične skupine, da začnejo pogovore, sta v skupni izjavi po srečanju v Šanghaju včeraj dejala predsednika Rusije in Kitajske, Vladimir Putin in Xi Jinping. Zavzela sta se tudi za tesno sodelovanje držav na gospodarskem in vojaškem področju. V času obiska, ki ga bo ruski predsednik zaključil danes, naj bi državi podpisali več kot 40 sporazumov. Nekaj sta jih že, pokrivajo pa različna področja, od širšega gospodarstva do trgovine in energetike. Na 11. strani gorica - Intervju »Izziva padca meje nismo znali izkoristiti« GORICA - »Vstop Slovenije v EU je bil nedvomno vir priložnosti, ki pa jih na žalost nismo izkoristili.« Tako pravi Robert Fran-dolič, predsednik Slovenskega goriškega gospodarskega združenja (SGGZ), s katerim smo se pogovorili o spremembah, do katerih je prišlo po padcu meje v goriškem gospodarstvu in njegovem stanju danes. »Največja napaka našega gospodarstva je bila prav v tem, da se nismo prilagodili novim trendom in smo vztrajali v neperspektivnih sektorjih,« meni Frandolič. Na 13. strani 9771124666007 2 Sreda, 21. maja 2014 ALPE-JADRAN / sso - Izvršni odbor je zasedal v Čedadu Izrazite posledice krčenja prispevkov iz Slovenije ČEDAD - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je zasedal v sredo, 14. maja, v Čedadu in kot glavno tematiko obravnaval razdelitev sredstev na podlagi razpisa za leto 2014 s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Iz prve analize, ki je bila predstavljena članom izvršnega odbora izhaja, da so krčenja bistveno večja od pričakovanih. Izpostavljeno je sicer bilo hudo finančno in gospodarsko stanje, v katerem se nahaja v tem trenutku Slovenija. Vendar se ni pričakovalo, da bodo posledice tako izrazite, še posebno ker gre za slovensko manjšino in njeno oganiziranost. Več odbornikov je tudi poročalo, da so se organizacije in društva v sklopu SSO-ja že odzvala z veliko zaskrbljenostjo nad prihodnjim delovanjem. Še največ preglavic imajo tam, kjer je zaposleno osebje, ki je že tako ali drugače skrčeno na minimum. Občutno zmanjšanje prispevkov so utrpela tudi društva, ki se ukvarjajo z mladinskimi dejavnostmi, od skavtov do športa. Predsednik Štoka je s tem že seznanil ministra Gorazda Žmavca na srečanju skupnega predstavništva, ki je potekalo v petek, 9. maja, na generalnem konzulatu v Trstu. Izvršni odbor SSO se je seznanil s poročilom predsednika Štoke glede poteka obnove Paritetnega odbora, za kar se upa, da bi se celoten postopek zaključil v čim kajšem času. Vloga tega pomembnega institucionalnega telesa je namreč ključnega pomena za izvajanje zaščitnega zakona. Ista skrb velja tudi za vladno omizje, ki je še brez predsedujočega in še ni nastopilo po zamenjavi italijanske vlade in nastopom novega predsednika ministrskega sveta Mattea Renzija. Dolgotrajnost teh postopkov precej pogojuje reševanje pomembnih problematik, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v FJK. Izvršni odbor SSO je pohvalno ocenil spominsko slovesnost ob odkritju obeležja žrtvam fašističnih posebnih sodišč, ki je potekala v Tre-visu in katere se je udeležil pokrajinski predsednik SSO za Tržaško Igor Švab. Švab je tudi pozitivno ocenil potek občnega zbora ZSŠDI, kjer se kaže velika pozornost mladim in stalno prizadevanje za kakovost slovenskega jezika. Giorgio Banchig, pokrajinski predsednik za Videmsko, je poročal o nedavnem srečanju odbora staršev s predsednico deželnega odbora FJK Deboro Serracchiani. Srečanje je bilo namenjeno stavbi dvojezične šole v Špetru. Sestanek pa se je predčasno zaključil zaradi določenih kritičnih posegov. SSO smatra, da bi bilo potrebno prizadevanje za usklajeno rešitev. Nikakor si ne smemo dovoliti, da bi na koncu ostali še brez tistih sredstev, ki so že na razpolago, so poudarili na seji. Za goriški del SSO-ja je poročal Albert Devetak in izvršni odbor seznanil s pričetkom izvajanja projekta Živi Kras, ki ga je financiral LAS Kras. Projekt je naletel na veliko zanimanje in prijavilo se je res lepo število šol, ki si bodo v naslednjih tednih ogledale kraške znamenitosti pri nas. Julijan Čavdek pa je poročal o udeležbi na občnem zboru Slorija, kjer je bila poudarjena potreba, da bi bil Slori več prisoten na Goriškem. O tem bo v kratkem sestanek z obema krovnima organizacijama. jutri popoldan v Senožečah SENOŽEČE- Civilna iniciativa za postavitev vetrnih elektrarn na Senožeških brdih in Ga-brčah prireja v četrtek, 22. maja, med 16. in 19.uro zeleni popoldan, kjer se bodo na stojnicah predstavile s svojimi pogledi in stališči o obnovljivih virih energije nevladne organizacije in energetski svetovalci. Gostili bodo Greenpeace, E-forum, Zens in druge. Udeleženci se bodo lahko testno popeljali z avtomobili na električni in hibridni pogoj. Organizatorji so tudi poskrbeli za pogostitev udeležencev. Vabijo na parkirišče ob avtobusni postaji v Senožeče. V primeru slabega vremena prireditev odpade. (OK) ljubljana - Danes ob 19. uri v NUK Odprtje razstave in filmski portret o Pavletu Merku ju - _ ¡3 hI umj ........ . ■ Li- MMUM LJUBLJANA - Danes ob 19. uri bodo v razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice odprli razstavo z naslovom Pavle Merku: Resnica v tonih. To bo tudi pri- ložnost za ogled filmskega portreta »Ali sijaj, sijaj, sonce« režiserke Loredane Gec. Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Barbo, nastopila bo vokalna skupina Gallina. trst, gorica - Bralna značka Na slovenskih šolah dvajset srečanj s priznanimi ustvarjalci TRST, GORICA - Z nastopom znanega anima-torja Stena Vilarja na osnovnih šolah v Romjanu, Doberdobu in Sovodnjah se danes začenja bogat niz zaključnih srečanj v okviru pobude Bralne značke. Šlo bo za sklepna dejanja projekta razvijanja bralne literarne pismenosti pri učencih in dijakih slovenskih vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol, ki ga podpirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, pri njem pa strokovno sodelujeta Društvo Bralna značka Slovenije in Zavod RS za šolstvo. Od danes do 4. junija se bo na Tržaškem in Goriškem zvrstilo dvajset srečanj s priznanimi slovenskimi ustvarjalci. Poleg že omenjenega Stena Vilarja, ki se bo danes srečal z osnovnošolci Večstopenjske šole Doberdob v Romjanu (ob 9. uri), Doberdobu (ob 10.30) in Sovodnjah (ob 12. uri), bodo nastopili še drugi. Že jutri bo Primož Suhodolčan gost Večstopenjske šole Gorica, ko se bo z učenci le-te srečal v Gorici, in sicer najprej ob 10. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž, nato pa ob 12. uri v Višješolskem centru. V petek bo k nižješolcem Večstopenjske šole Vladimirja Bartola od Sv. Ivana v Trstu prišel v goste Matjaž Pikalo, ki bo ob 9. imel srečanje na sedežu NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, ob 10.30 pa na podružnici na Katinari. Pikalo se bo 29. maja mudil tudi na nižji srednji šoli v Doberdobu, kjer bo srečanje ob 11. uri. Med ustvarjalci, ki bodo protagonisti zaključnih srečanj Bralne značke, je tudi Ljoba Jenče, ki bo 29. maja kot gostja Večstopenjske šole Josipa Pangerca iz Doline dvakrat nastopila v gledališču France Prešeren v Boljuncu: ob 9. uri za osnovnošolce od 1. do 4. razreda, ob 10.30 pa za učence petega letnika osnovne šole in za nižješolce NSŠ Simona Gregorčiča. Jenčejeva bo nastopila tudi 3. junija na OŠ Otona Župančiča pri Sv. Ivanu v Trstu kot gostja osnovnošolcev Večstopenjske šole Bartol (ob 9. uri za učence 1. in 2. razreda osnovne šole, ob 10.30 pa za učence od 3. do 5. razreda osnovne šole), 4. junija pa se bo mudila na Večstopenjski šoli Sv. Jakob, kjer bo ob 9. uri srečanje za osnovnošolce od 1. do 4. razreda, ob 10.30 pa za osnovnošolce petega letnika in za nižješolce NSŠ Ivana Cankarja. Na Večstopenjski šoli Opčine bodo 30. maja gostje Anja Štefan, Nataša Konc Lorenzutti in Andrej Rozman Roza: Štefanova bo v večnamenski dvorani pri OŠ Franceta Bevka na Opčinah ob 9. uri nastopila pred učenci 1. in 2. razreda osnovne šole, ob isti uri pa se bo v openskem Prosvetnem domu z osnovnošolci od 3. do 5. razreda srečala Lorenzuttijeva. Roza pa se bo z nižješolci srečal ob 9. uri na NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah in ob 11. uri na NSŠ Frana Levstika na Proseku. Andrej Rozman Roza bo 4. junija gost tudi Večstopenjske šole Nabrežina. V nabrežinski dvorani Igo Gruden se bo ob 9. srečal z osnovnošolci, ob 11. uri pa z dijaki NSŠ Iga Grudna. slovenija - Damijan Terpin kandidat SDS na evropskih volitvah »V moji odločitvi ni nič protislovnega« »O prihodnosti moje tajniške funkcije v Slovenski skupnosti se bomo pogovarjali po volitvah«- Kakšne so realne možnosti za izvolitev? GORICA - Odvetnik Damijan Terpin, deželni tajnik Slovenske skupnosti, v Sloveniji kot peti na listi Slovenske demokratske stranke (SDS) kandidira za evropski parlament. Za začetek smo ga vprašali, kako je dozorela njegova kandidatura. »Preprosto. SDS je prva in edina stranka v Sloveniji, ki je zamejskemu Slovencu ponudila kandidaturo z realno možnostjo izvolitve. Nespametno bi bilo ne izkoristiti take priložnosti. Normalno bi tudi bilo, da bi pri nas projekt podprli vsi, saj je v interesu cele manjšine, da dobimo zastopnika v evropskem parlamentu.« Zadeve so šle očitno v drugo smer... »Opozorila, da zamejski Slovenci, ki imamo poleg italijanskega tudi slovensko državljanstvo, ne smemo glasovati dvakrat, v obeh državah, so neutemeljena in zavajajoča in obžalujem, da so se nekateri priključili kampanji, ki sta jo sprožila slovensko notranje ministrstvo in italijanska ambasada v Ljubljani. Poklical sem na ambasado in pristojnega prosil, naj mi navede zakonsko določbo, ki to izrecno prepoveduje.« In kaj vam je odgovorili? »Določbe ni našel. Vsi se sklicujejo na Direktivo 109/1993, ki pa se izrecno sklicuje izključno na volivce z enim samim državljanstvom, ki želijo glasovati v drugi državi.« Brali smo, da ste v času volilne kampanje zamrznili tajniško funkcijo v SSk. Kako boste ravnali naprej? »Kako bo naprej bomo videli po volitvah, ko bodo rezultati znani. Takrat se bomo seznanili s stanjem in se v stranki o tem mirno pogovorili, kot smo se ob ponudbi za kandidaturo.« Kako odgovarjate na pomislek, da je SSk pri nas sestavni del leve sredine, v Sloveniji pa kandidirate s stranko, ki jo postavljajo v desnosredinski pol? »Poteza je točno identična tisti, ki jo je v Italiji storila Demokratska stranka, ko je podpisala volilni sporazum z Južnotirolsko Ljudsko stranko.« V čem je enaka? »Ko bo poslanec SVP Herbert Dorfmann ponovno izvoljen v evropski parlament bo, kot doslej, član parlamentarne skupine Ev- Kandidat SDS Damijan Terpin ropske ljudske stranke, kjer sedijo tudi poslanci SDS, in ne poslanske skupine socialistov in demokratov, kjer bodo sedeli poslanci. Čudi me torej, da se takšno vprašanje vedno znova postavlja le meni in ne npr. Renzi-ju ali Serracchianijevi.« Vi kandidirate za evropski parlament... »Sicer pa je moja stranka SSk neideolo-ška in zbirna stranka, ki se ozira predvsem na interese manjšine. V interesu manjšine je, da naredimo vse, da poskušamo dobiti evropskega poslanca.« Prosim, če bi navedli nekaj točk vašega volilnega programa? »Evropska unija se ne more še naprej delati, kot da narodne manjšine ne obstajajo. V Evropi živi skoraj 50 milijonov ljudi, ki pripadajo narodnim manjšinam. Gre za skoraj 10 odstotkov celotnega prebivalstva EU. Doslej je bilo na ravni EU parlamenta narejenega premalo, s strani Evropske komisije pa skoraj nič.« Kakšen je trenutno največji problem EU? »Brezposelnost, zlasti med mladimi, zato nekateri sedanjo mlado generacijo že označujejo za izgubljeno generacijo. Zaustaviti moramo eksodus najbolj vitalnega dela prebivalstva in izkoristiti njihov delovni potencial doma.« Kakšne so realne možnosti, da boste izvoljeni? »SDS računa, da bo ponovno dobila vsaj tri poslance. Lahko tudi več, v kolikor katera od štirih najvidnejših levih stran ne bi dosegla vstopnega 8-odstotnega praga, odvisno pa bo tudi od števila osebnih preferenčnih glasov. Poleg tega pa bodo že julija v Sloveniji parlamentarne volitve.« Kakšno zvezo ima to z evropskimi volitvami? »Možno je, da bo kdo od vidnejših kandidatov na naši listi prevzel katero pomembno politično funkcijo doma, tako da se bo naknadno sprostilo še kakšno mesto.« Kako so v Sloveniji sprejeli vašo kandidaturo? »Z izjemno naklonjenostjo, tako da sem nad volilno kampanjo naravnost navdušen. Kandidatura očitno razpoznavnega zamejskega Slovenca je v naši matici, kot novost, zbudila izjemno zanimanje. Prvi rezultat pa sem že dosegel.« In kakšen je bil? »Zavedanje o obstoju Slovencev v Italiji se je v tem času zelo povečalo. Izvolitev je končno odvisna tudi on nas zamejcev, ki imamo tudi slovensko državljanstvo, zato vse - brez strahu - vabim na volitve tudi v Sloveniji.« S.T. / POPLAVE V SRBIJI, BIH IN HRVAŠKI Sreda, 21. maja 2014 3 sarajevo / zagreb / beograd - Vode se prepočasi umikajo Na poplavljenih | VIII V I Ig I v območjih se kritično Zaradi stoječih voda prihaja do kontaminacije vode in hrane, s tem pa zvišanega tveganja izbruha nalezljivih bolezni ansa SARAJEVO / ZAGREB / BEOGRAD - Razmere na poplavljenih območjih v BiH in Srbiji so kljub umikanju rek v struge še vedno kritične. V BiH, kjer je bil včeraj dan žalovanja, so kritične na severu na območju Bosanske Posavine in Semberije. Opozarjajo na nevarnost kužnih bolezni. V Srbiji število žrtev narašča, najhuje je v Obrenovcu in delu Sre-ma. Na Hrvaškem je najhuje v Županji. V BiH je včeraj veljal dan žalovanja za žrtvami katastrofalnih poplav, ki so v srbski entiteti zahtevale 17 življenj, v Federaciji BiH pa sedem. Reka Sava pri Orašju se je še naprej razlivala, civilna zaščita pa je utrjevala nasipe, ki naj bi preprečili razlivanje vode proti središču mesta. Vode so že v ponedeljek poplavile celotno območje Bosanskega Šamca in Domaljevca, pod vodo je tudi tretjina občine Odžak. Vodostaji rek po državi so sicer še naprej upadali, problem pa ostaja voda, ki je poplavila območja in se le počasi umika. Zaradi stoječih voda prihaja do kontaminacije vode in hrane, s tem pa zvišane-ga tveganja izbruha nalezljivih bolezni. Zdravstvene oblasti v BiH so posvarile, da prebivalcem poplavljenih območij med drugim grozijo vranični prisad in virus Zahodnega Nila. Obstaja tudi nevarnost, da bo del minskih polj zaradi velike količine blata, mulja in vode zaneslo v naseljena območja. Kot je za STA povedal vodja pisarne Ustanove za krepitev človekove varnosti ITF v BiH Gregor Sančanin, je po ocenah v BiH pod vodo med 20 in 30 odstotkov območij, onesnaženih z minami, kjer je med 20.000 in 30.000 min. Konkretnih informacij v zvezi s premikanjem min sicer nimajo, vedo pa, da se to dogaja. Do ugotovitev tudi ne bo mogoče priti, dokler se vode ne bodo vrnile v običajne struge. Center za odstranjevanje min v BiH je medtem sporočil, da so poplave na območju Prijedora na dvorišče družinske hiše naplavile hladilnik, poln bomb. Najbolj ogrožena so sicer območja nekdanje razmejitve med vojskujočimi se stranmi v zadnji vojni - Tuzle, Maglaja, Olova, Un-sko-sanskega kantona in Bosanske Posavine, ki so jih poplave najhuje prizadele. V Srbiji so še vedno najtežje razmere v najbolj prizadetem mestu Obrenovac, pa tudi v manjših krajih Krupanj, Sremska Rača in Jame-na. V Obrenovcu, kjer so poplave zahtevale skupno 14 življenj, še vedno poteka popolna evakuacija, ki so jo začeli v ponedeljek. S poplavljenih območij so doslej evakuirali 30.873 ljudi, od tega več kot 13.600 iz Obrenovca. Srbska vlada je zaradi katastrofalnih poplav, ki so zahtevale skupno 21 življenj, za sredo razglasila tridnevno žalovanje. Kljub temu vlada pričakuje, da bodo morda v petek odpravili izredne razmere, ki so jih zaradi poplav razglasili prejšnji četrtek. Po ocenah vlade so poplave samo na državni infrastrukturi povzročile škodo v višini 0,64 BDP države. V kmetijstvu naj bi škoda presegala 500 milijonov evrov. Srbija bo zaprosila tudi za pomoč iz solidarnostnega sklada EU. Za pomoč iz drugih virov v okviru EU pa bo zaprosila skupaj z Zagrebom in Sarajevom, je po seji vlade povedal premier Aleksandar Vučič. Pripadniki slovenske civilne zaščite v Obrenovcu v termoelektrarni Nikola Tesla medtem še naprej pre-črpavajo vodo, tako da ne ogroža elektrarne in s tem dobave električne energije za polovico Srbije. Pripadniki slovenske civilne zaščite so tudi v BiH, kjer v Odžaku rešujejo živo živino. Slovenski policijski helikopter pa dovaža pomoč ljudem v okolici Zenice. V Sloveniji pa še naprej poteka množično zbiranje pomoči za prizadete v poplavah v BiH in Srbiji. V prizadeti državi je odšel tudi prvi konvoj pomoči, ki ga je organizirala Slovenska vojska. Gre za skupno 19 tovornjakov s pitno vodo, prehrambenimi izdelki in odejami, ki so jih za žrtve poplav zbirale humanitarne organizacije v Sloveniji. Premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratu-šek se je ob tem zahvalila vsem, ki so sodelovali pri zbiranju pomoči. Iz BiH so medtem sporočili, da so pošiljke humanitarne pomoči odslej podvržene rednim carinskim postopkom in inšpekcijskim kontrolam. Na nujnost nadzora pomoči na meji s Srbijo so opozorili tudi v Beogradu, saj bi nenadzorovan prehod človekoljubne pomoči lahko povzročil dodatne probleme ljudem, katerim je namenjena, želijo pa tudi preprečiti morebitne zlorabe. Na Hrvaškem se medtem reka Sava na najbolj ogroženih območjih na vzhodu Slavonije počasi umirja. Pri Slavonskem Brodu in Županji je bila za dobrih deset centimetrov nižja kot v ponedeljek zvečer. Razmere so kljub temu bile še vedno najhujše na območju Županje, od koder so v ponedeljek evakuirali še zadnje prebivalce. Območje so zaprli. Policija je preprečila nekaj poskusov tatvine v zapuščenih hišah, strojev in živali. V ponedeljek so na območju Ra-jevega Sela, kjer je Sava konec prejšnjega tedna prebila nasip in poplavila več naselij pri Županji, našli še drugo žrtev poplav. Eno osebo še pogrešajo. V več naseljih v Posavini so razmere slabe, a pod nadzorom. Stanje na poplavljenih območjih v požeško-slavonski županiji se je normaliziralo. Sanirali so posledice poplav in ocenjujejo škodo. Na območjih, s katerih se je voda umaknila, ni nevarnosti epidemije, sicer pa oblasti prebivalce opozarjajo, naj upoštevajo pravila higiene in dezinfekcije. (STA) srbija, bih - Novinar, trgovec, nadzornik Tri pričevanja s poplavljenih območij OBRENOVAC, BANJA LUKA -V BiH ter Srbiji se iz službenih razlogov mudi več Slovencev. Med njimi je tržaški novinar Walter Skerk, poročevalec italijanskega radia in televizije Rai, ki je v nedeljo s snemalno ekipo deželnega sedeža Rai odpotoval v najbolj prizadeto mesto v Srbiji - Obrenovac. Obrenovac mesto duhov »Doslej so tu našteli 13 smrtnih žrtev, morda pa jih bo nekoliko več. Nekaj ljudi pogrešajo, po evakuaciji mesta pa seznami še niso popolni,« razlaga Skerk. Mesto ob reki Savi in pritoku Ko-lubara, ki še vedno grozita, je docela poplavljeno, hiše so v vodi do prvega ali drugega nadstropja, na samem bregu Save pa voda sega nad strehe. »Pri Šabcu je Sava spet prestopila bregove, na Donavi je udaril nov val. Srbske oblasti so izkoristile priložnost in ponoči prisilno evakuirale Obrenovac. To so storile, da bi preprečile kraje ter iz varnostnih razlogov, saj se nasipi lahko spet sesujejo,« pravi novinar. Pogovor je nekajkrat prekinil nujen klic iz Italije, informativni program RaiNews24 je še posebno »lačen« novic. V Obrenovcu je vztrajalo veliko prebivalcev, nato je prišlo do prisilne evakuacije, ki omogoča tudi sanacijo in dezinsekcijo območja, saj vzbuja skrbi morebitno širjenje bolezni. Na delu so gasilci, policisti in vojaki ter posebne enote za kemijske in biološke intervencije. Domačini so po naravni katastrofi seveda obupani, Skerk pa je pri njih ugotovil, da so z učinkovitimi intervencijami srbskih organov zadovoljni. Nov klic iz Italije: Rai kliče, novice ne počivajo in mi se od sogovornika poslovimo. Tudi človeške napake Trgovski potnik Dario Zanier, doma iz Doberdoba, je bil v soboto v Banja Luki. 30. maja naj bi podjetje, s katerim dela, tam slovesno odprlo nov salon, ki pa je bil ta konec tedna rahlo poplavljen. Več hiš je pod vodo, mesto pa je po njegovih besedah razmeroma varno. Umrli so v glavnem tisti, ki niso hoteli (ali uspeli) pravočasno zapustiti svojih domov. »Iz pogovorov z domačini izhaja, da so s tamkajšnjim jezom napačno upravljali. Odprli so ga nenapovedano in to naj bi povečalo škodo,« je povedal Zanier. Človeških napak je bilo v prejšnjih dneh veliko, predvsem zaradi neusklajenega upravljanja v različnih republikah ter med različnimi etničnimi skupinami. Na spletu se mnogi pritožujejo, po drugi strani pa pozdravljajo skupne reševalne in solidarnostne akcije. »Ko je bila Bosna že pod vodo, na Hrvaškem še ni bilo težav. Tam je poplavilo z zamikom. Z učinkovito komunikacijo in sodelovanjem bi to preprečili. V bivši Jugoslaviji se to ne bi zgodilo. Zdaj upravljajo po regijah, priza- Aleš Gorjup deto prebivalstvo pa glede tega pogreša skupno državo,« je dejal Zanier. Poleg razdrobljenosti naj bi h katastrofalnim razsežnostim ujme pripomogla tudi nenadzorovana urbanizacija. Elektrarna še ne obratuje Prejšnji četrtek je s sodelavci na vrat na nos odpotoval v Bosno Aleš Gorjup z Iga pri Ljubljani. Operativni vodja podjetja InterEnergo je odgovoren za nadzor nad napravami v raznih tamkajšnjih hidroelektrarnah; tokrat je s sodelavci odpravljal težave, ki jih je ujma povzročila pri elektrarni v dolini reke Ugar pod goro Vlašič, na kateri je zapadlo 80 centimetrov snega. Sneg je hitro kopnel in voda je zalila doline, plaz je med drugim zasul zajetje hidroelektrarne. Kneževo in druga tamkajšnja naselja nimajo električne energije in hidroelektrarna še ne obratuje; napak je odpravljena, vendar elektrike še ni mogoče vklopiti. V nedeljo so se Gorjup in sodelavci vrnili v Slovenijo, na cesti pa so jih ovirali plazovi in poplave: »Dalj časa smo bili ujeti, saj cesta za Banja Luko ni bila prevozna.« Zdaj čakajo na ponoven vklop in zagon elektrarne, da bo na območju spet na voljo elektrika. »Tam smo zadevo sanirali, v ponedeljek pa potujemo spet v Bosno, vendar drugam,« je še povedal. Aljoša Fonda Neprevozna cesta med Kneževim in Banja Luko ales gorjup 4 Sreda, 21. maja 2014 TRST APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - Odziv na novo pismo predsednika vlade Renzija Obnova šolskih stavb: prednost šoli v Škednju Zadovoljstvo slovenskih svetnikov Iztoka Furlaniča in Igorja Svaba Rimska vlada je z odlokom o šolstvu italijanskim občinam sprostila finančna sredstva za obnovo šolskih poslopij, in sicer tistih, ki bodo vključena v prednostni seznam in tako uporaba denarnih sredstev za njihovo obnovo ne bo vezana na stroga merila pakta stabilnosti. Med poslopij, ki se bodo znašla na omenjenem prednostnem seznamu, bo najbrž tudi stavba slovenskega otroškega vrtca in Osnovne šole Ivana Grbca-Marice Gregorič Stepančič ter italijanske osnovne šole De Marchi na Rebri De Marchi v Škednju, za popravilo katere je Občina Trst že pred časom namenila vsoto denarja, ki pa je ostala zamrznjena zaradi pakta stabilnosti, zdaj pa bo verjetno ponovno na voljo. Tržaška občinska uprava je namreč obnovo šolske stavbe v Škednju določila kot prioriteto v odgovor na pismo predsednika italijanske vlade Mat-tea Renzija, ki je v Trst prispelo konec prejšnjega tedna. To je že drugo Renzi-jevo pismo županom, potem ko je tržaški župan Roberto Cosolini že marca letos na premierov poziv prvim občanom, naj posredujejo potrebe v zvezi s šolskimi stavbami, odgovoril z dopisom, da je za Občino Trst glavna prioriteta obnova stavb šol v Škednju in Ul. Pascoli. Na drugo pismo predsednika vlade tržaški župan namerava odgovoriti (čas je do petka), da absolutno prednost daje obnovi stavbe v Škednju, za katero je občinska uprava svojčas že nakazala milijon in 800 tisoč evrov, medtem ko bodo denar za obnovo stavbe v Ul. Pasco-li, kjer ima sedež italijanska nižja srednja šola Fonda Savio-Manzoni, črpali najbrž iz deželnih virov. Na vest o prioriteti, ki je bila dana škedenjski šoli, sta se odzvala oba slovenska predstavnika v tržaškem občin- skem svetu in sicer predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič (Zveza levice) in svetnik Igor Švab (Slovenska skup-nost-Demokratska stranka), ki v tiskovnem sporočilu izražata veliko zadovoljstvo ob potrditvi, da se je občinska uprava odločila za vključitev v prednostni seznam t. i. škedenjskega šolskega pola in še posebno šole Grbec/De Marchi, »kar dokazuje, da so dolgoletna prizadevanja slovenskih svetnikov končno dosegla zaželeni rezultat, še posebno pa pozornost, ki jo ta uprava namenja problematiki slovenskih šol, saj bodo lahko kmalu stekli vsi postopki za začetek obnovitvenih del in bo lahko šola v letu, letu in pol ponovno odprla vrata v obnovljenih prostorih.« Stavba škedenjskega vrtca in šole bo najbrž končno obnovljena arhiv pokrajina - Sprejem za Mirka Sardoča in Fulvio Premolin Slovo z zahvalo Predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali sta se včeraj uradno zahvalila županoma Zgonika in Doline, Mirku Sardoču in Fulvii Premolin, ki se poslavljata od županske funkcije. Predsednica in predsednik sta izposta- Od leve: Fulvia Premolin, Maria T. Bassa Poropat, Maurizio Vidali in Mirko Sardoč foto damj@n vila dragoceno delo, ki sta ga odhajajoča župana opravila ne le v korist svojih občin, temveč tudi širše pokrajinske skupnosti. Premolinova je v Dolini županovala deset let, njen zgoniško kolega pa petnajst. Po zakonu oba ne moreta več kandidirati. dolina - Sandy Klun (levosredinska koalicija) »Ricmanje, Boršt in srenje« Trije prioritetni cilji bodočega župana - Pomen stvarnega sodelovanja z občinskimi uslužbenci Sandy Klun, županski kandidat levosredinske koalicije v dolinski občini, ima dolg svetniški rodovnik. V občinskem svetu je bil svetnik in odbornik več kot 16 let, za časa županov Marina Pečenika, Borisa Pangerca in (kako poldrugo leto) županje Fulvie Premolin. Sedaj, kaže, prihaja njegov županski čas. Zakaj ste se odločili za županskega kandidata? »To je bila že pred leti moja skrita želja. Iz razno raznih, tudi političnih problemov - pred desetimi leti me namreč moja stranka ni podprla ne na krajevni ne, na pokrajinski ravni - pa sem bil prisiljen to željo opustiti.« Nikoli ni prepozno ... »Tako kaže. A tudi tokrat nisem nikomur izrazil želje po kandidaturi. Prav vi, na časopisu pa ste po novem letu zapisali, da bi lahko postal bodoči županski kandidat. Takrat nisem novice potrdil, a je tudi nisem zanikal. Počakal sem, kajti izkušnje so me mnogo naučile. Naj čas dozori, sem si takrat rekel.« Kakšen je bil odziv koalicijskih partnerjev na vašo kandidaturo? »Zelo dober. Moram se zahvaliti vsem strankam, ker niso postavile v dvom moje kandidature. Sprejeli so odločitev, da bo Demokratska stranka izrazila svojega kandidata, in ko sem bil izbran, so me vsi podprli.« Kakšen pa je bil odziv dolinskih občanov? »Ko ste vi prvič napovedali možnost moje kandidature, me je mnogo ljudi ustavilo. Pravili so: Glej, lepo bi bilo, da bi bil ti, saj imaš že mnogo upravi-teljskih izkušenj. Skratka: kandidaturo so dobro sprejeli.« Vi ste pokrajinski svetnik, a ste obenem sledili dogajanju v občini. Kako ocenjujete delovanje dosedanje uprave? »Uprave, ki končuje svoje delo, ne bi rad kritiziral. Županja jo je vodila deset let. Prvo poldrugo leto sem bil tudi sam v upravi. Oddaljil sem se, ker se nisem strinjal z določenimi cilji. Posredno sem, seveda, sledil njenemu delovanju, pet let sem bil predsednik Brega, kar mi je tudi pomagalo, da sem spoznal ta resor. V tem času smo obnovili pogodbo z občini. Vem, da so bili in so še problemi. Mogoče je prav, da se po desetih letih uprava zamenja. Da se dobijo novi ljudje, zastavijo novi cilji.« Komu boste posvetili največ pozornosti, če boste postali župan? »Najprej se bom zahvalil vsem. Začel bi v sami strukturi občine. Nekatere stvari je treba spremeniti. Sklical bom srečanje z uslužbenci, da si pogledamo v obraz in zadamo cilje, ki jih je treba s skupnimi močni uresničiti za dobro življenje v občini. Z osebjem hočem ustvariti človeški odnos, saj potrebujem njihovo sodelovanje, če hočemo skupno uspeti.« Ali ste že pripravili svojo upravno ekipo? »Ne. Zasledil sem sicer nekaj oseb, ki bi bile - po mojem mnenju - primerne za upravno delo. Seveda je sestava odbora odvisna od koalicijskih partnerjev.« Ali ste evidentirane osebe že obvestili? »Nekateri verjetno na skrito upajo, da bodo stopili v odbor.« Med volilno kampanjo ste imeli veliko stikov z občani. Kaj si želijo? »Zavedajo se ekonomske krize, in vedo, da ni mogoče v tem času izvesti mnogo velikih del.« Kateri bodo vaši prioritetni cilji? »Prvič: cesta skozi Ricmanje. Drugič: obnova starega jedra v Borštu. Tretjič: vprašanje srenj. Mogoče ga bo rešiti s pomočjo vseh županov, ki se srečujejo s tem vprašanjem, in s pomočjo dežele z začrtanjem smernic za dokončno rešitev vprašanja, ki se vleče že leta.« M.K. VOLITVE 2014 Pobuda demokratov o evropskih skladih Demokratska stranka prireja danes ob 17. uri na Borznem trgu soočenje o evropskih skladih v sklopu znanstvenega raziskovanja. Govorila bosta deželni svetnik Franco Codega in znanstvenik Roberto Gotter, sicer občinski svetnik v Devinu-Nabrežini. Bandelli in njegovo gibanje podpirata Dipiazzo Gibanje LAltra Trieste (Drugi Trst) je na včerajšnji novinarski konferenci (foto Damj@n) pozvalo svoje pristaše, da na nedeljskih evropskih volitvah glasujejo za Roberta Dipiazzo. Nekdanji župan Trsta kandidira na listi NCD-Nova desna sredina, ki jo vodi notranji minister Angelino Alfano. Vodja gibanja LAltra Trieste Franco Bandelli in Dipiazza sta se pred časom politično sprla, sedaj pa sta se očitno pobotala. Rossana Pettirosso (DS) o zvočnem onesnaževanju Kandidatka Demokratske stranke za dolinski občinski svet Rossana Pettirosso se je sestala z deželno odbornico Saro Vito kot podpredsednica občinske komisije za zvočno onesnaževanje avtoceste v bližini naselij Lacotišče, Domjo, Log, Ricmanje in Boljunec. Odbornici je poročala o srečanju članov komisije - navzoči so bili tudi Bibalo, Gombač, Rudi-ni - s funkcionarji ANAS, ki so se zavzeli za ponovni fonometrični posnetek v ključnih točkah avtocestnega hrupa in za izvedbo zvočnoabsorbcijskega asfaltiranja, nimajo pa denarne razpoložljivosti za postavitev protihrupnih pregrad. »Na moje vprašanje, če nam Dežela lahko finančno pomaga s konvencijo z ANAS, je odbornica VITO izkazala naklonjenost in se obvezala, da bo z deželno odbornico Mariagrazio Santoro preverila možnost deželnega financiranja pri postavitvi protihrupnih pregrad na odseku avtoceste ob šoli I.T.Zamejski in vrtcu Palčica v Ricmanjih,« je v sporočilu napisala Pettirosso. / TRST Nedelja, 18. maja 2014 5 zdravstvo - S projektom D.namica na poti do prilagojenega zdravljenja Prototip kliničnega kartona z genskimi podatki pacienta V bolnišnici na Katinari se je z včerajšnjim posvetom Na poti do prilagojenega zdravljenja v Furlaniji Julijski krajini zaključil projekt D.namica, ki odpira pot do uvajanja t.i. prilagojenega zdravljenja, do katerega bi lahko prišli upoštevajoč ne samo običajne zdravstvene, ampak tudi genske podatke posameznika. Tridesetih mesecev dela, pri katerem je bilo soudeleženih devet partnerjev, ki delujejo na ozemlju Furlanije Julijske krajine, je obrodilo sad - prototip posebne vrste kliničnega kartona, bolje rečeno platforme, kjer so običajni podatki o zdravstvenem stanju pacienta dopolnjeni s podatki o njegovih genskih značilnostih. Take vrste karton bo v prihodnosti zdravniku omogočil pridobitev popolnejše slike pacienta in posledično tudi izbiro primerne terapije, ki bo prilagojena posameznemu pacientu, saj bolnika z isto patologijo imata lahko čisto drugačne genske značilnosti in ni rečeno, da se njun organizem enako odziva na zdravljenje. Od tod potreba po razvijanju prilagojenega zdravljenja. Rezultate in pomen novih dosežkov na področju te veje medicine so med včerajšnjim posvetom orisali Daniele Scano iz službe za izobraževanje, visoko šolstvo in raziskovanje Dežele FJK, projektna menedžerja družb Insiel Mercato in Nuvon Italia Lorenzo Giollo in Michele De Monte, Renata Lonigro z Univerze v Vidmu, zdravnik katinarske bolnišnice Sandro Centonzi in predstavnica družbe IGA Techology Services iz Vidma Fe- derica Cattonaro. Pri projektu, vrednem okoli dva milijona evrov, večino katerih je prispevala Dežela FJK iz sklada POR FESR 2007-2013 za razvijanje kompeti-tivnosti in zaposlovanja, so sodelovali družba Insiel Mercato kot nosilec, dalje tržaško bolnišnično podjetje, družbi Friuli Innovazione in Nuvon Italia, trža- ška Visoka šola za napredne študije Sis-sa, Univerza v Vidmu, italijanska fundacija Fegato Onlus, Inštitut za uporabno genomiko in družba IGA Technology Services iz Vidma. Pri projektu so se osredotočili na raziskave pri 22 bolnikih s spinalno mišično atrofijo (SMA), katerim so dodali podatke drugih sto bolnikov iz Španije, dalje na raziskave pri 25 bolnikih z rakom na jetrih ter na raziskave pri 46 osebah, ki jih pestijo bolezni srca in ožilja. Prvi rezultat je kot že rečeno oblikovanje prototipa integriranega kliničnega kartona, pobudniki in izvajalci pa upajo v nadaljevanje tovrstnih projektov. Po njihovem mnenju je namreč pomembno vrednotiti področje biomedicine, ki predstavlja velik potencial za FJK in številne tukajšnje kakovostne zdravstvene, znanstvene in raziskovalne javne in zasebne ustanove, ki morajo po drugi strani čim bolj tesno sodelovati in ustvarjati sinergije, kot se je zgodilo v primeru projekta D.namica. Potrebno bo tudi okrepiti finančne dotacije za raziskovanje na področju te veje medicine: vlade drugih držav v to precej vlagajo, v Italiji pa morajo pobudniki za to skrbeti sami. (iž) ul. baiamonti - Na prehodu za pešce, nista v življenjski nevarnosti Avto zbil fanta in dekle Včeraj malo po 13. uri je v Ul. Baia-monti avtomobil na prehodu za pešce zbil 16-letnega fanta in 14-letni dekle. Oba sta bila ranjena, fanta so odpeljali v bolnišnico Burlo Garofalo, dekle v bolnišnico na Katinari; nista v življenjski nevarnosti. Nesreča se je pripetila približno sredi Ul. Baiamonti, v višini hišne številke 56. Približno ob 13.10 je po ulici navzgor, v smeri proti Trgu Baiamonti, pripeljal fiat panda drap barve, ki ga je upravljala 84-letna M.P. iz Trsta. Po izvidih mestnih redarjev je avtomobil v bližini avtobusnega postajališča, tik pred prehodom za pešce, zavozil proti sredini cestišča, da bi prehitel na postajališču ustavljeni mestni avtobus. Voznica pa med tem manevrom očitno ni opazila dekleta in fanta, ki sta takrat na prehodu za pešce prečkala cesto. Fiat panda je s prednjim delom udaril v oba, o čemer je pričal ukrivljen prednji del pokrova. Najstnika je vrglo na pokrov in udarila sta (z glavo, rameni ali kakim drugim delom telesa, to bo znano, ko bo preiskava o nesreči končana) tako močno v vetrobran, da je na dveh mestih počil ter se upognil navznoter. Tudi rob strehe je bil na levi strani rahlo vbočen, zaradi česar so mestni redarji včeraj sklepali, da naj bi eden od pešcev udaril vanj. Mlada ponesrečenca so kmalu prepeljali v bolnišnici. 14-letno N.F. na Kati-naro, 16-letnega V.T.-ja v Burlo Garofolo. Po izjavah častnika mestnih redarjev, ki je koordiniral preiskavo, njuno zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Možno je, da sta utrpela kake kostne poškodbe, a do večernih ur na sedežu mestne policije niso prejeli prognoze obeh ponesrečencev. Na kraju nesreče so mestni redarji temeljito pregledali avtomobil. Med vetro-branom, na katerem sta udarca zarisala dve beli pajčolanasti podobi, in brisalcem se je zagozdil dolg temen las. Sledov krvi ni bilo opaziti. Priletna voznica je vsa prestrašena iz vozila potegnila torbo z živili; očitno se je vračala iz trgovine. Mestnim redarjem je izjavila, da mladih ni opazila. Mislila je, da je v avto trčilo motorno kolo ... M.K. Mestna redarja sta pregledala avtomobil, ki je povzročil nesrečo fotodamj@n tržaško nabrežje - V nekem apartmaju Prostitutke namesto turistov Na tržaškem mestnem nabrežju so policisti mobilnega oddelka v ponedeljek odkrili apartma za turiste, v katerem so bile v resnici dejavne prostitutke. Trojica ukrajinskih državljank je v enem od apartmajev tamkajšnjega poslopja ponujala strankam različne spolne usluge, tudi skupinske, ena od treh je upravljala z denarjem. Policist je z njo vzpostavil stik po telefonu, predstavil se je kot navadna stranka. Ko je prispel v stanovanje na nabrežju, se je najprej dogovoril za spolni odnos z dekletom, zatem pa potegnil na dan policijsko izkaznico. Ženske iz omenjenega apartmaja nimajo dovoljenja za prebi- vanje v Italiji. Policisti so jih pospremili na kvesturo in jih v skladu s zakonskimi predpisi o priseljevanju kazensko ovadili, eno je doletela tudi ovadba zaradi spodbujanja prostitucije. Policija je prijavila sodstvu tudi upraviteljico sklopa turističnih apartmajev. Kve-sture ni seznanila s prisotnostjo ukrajinskih gostij, kot predvideva zakon. Prijavili so jo zaradi spodbujanja nezakonitega priseljevanja in prostitucije. Z zadevo se ukvarja državni tožilec Pietro Montrone, preiskava pa se še ni zaključila, saj ni izključeno, da se kaj podobnega dogaja še v drugih tamkajšnjih apartmajih. Kraja podatkov Agencija za prihodke opozarja na pogoste poskuse kraje osebnih podatkov (phishinga). Več občanov je prejelo po elektronski pošti lažna sporočila o vračilu davkov, in sicer z elektronskega naslova »AgenziadelleEntrate@fi-nanze.it«. V sporočilu je logotip agencije, besedilo pa poziva prejemnika, na za nadaljnje informacije klikne na spletno povezavo. Povezava vodi na lažno stran Agencije za prihodke, na kateri naj bi vtipkali svoje osebne podatke in tudi številko kreditne kartice. Taka sporočila nimajo kaj opraviti z Agencijo za prihodke in nikar ne smemo vnašati podatkov, saj gre za poskus goljufije. Agencija nikoli ne zahteva številke kreditne kartice in podobnih obvestil ne pošilja po elektronski pošti. Informacije o vračilih so na spletni strani www.agenziaentrate.gov.it. občina trst Prvi obrok davka TASI bomo plačali septembra Občina Trst je včeraj sporočila, da količnika davka TASI na nepremičnine ne bo odobrila do 23. maja. Tržaški občani zato ne bodo primorani plačati prvi obrok davka v mesecu juniju, ampak v septembru, kot to določa okrožnica ministrstva za gospodarstvo in finance. Septembrski rok velja za nepremičnine, ki niso lastnikovo prvo stanovanje. Za prvo stanovanje namreč ni predvideno plačilo predujma, temveč eno samo saldo plačilo, za katerega je rok do 16. decembra. Za davek za prevoz odpadkov TARI bodo obvezanci prejeli na dom že izpolnjene položnice do konca septembra. Podrobnejša pojasnila bodo v kratkem objavili na spletnih straneh občine in družbe Esatto. Koliko skupščin Svobodnega Trsta? V rubriki Obvestila smo objavili sporočilo o sklicu skupščine gibanja Svobodni Trst. »Sporočilo so vam poslale osebe, ki niso pooblaščene, da uporabljajo ime gibanja (zato so pod kazenskim preiskovalnim postopkom), tista skupščina ni legitimna skupščina gibanja Svobodni Trst,« piše v sporočilu predsednik Roberto Giurastante. Gibanje obvešča bralce, da je sklicu skupščine 31. maja nelegitimen. »Legitimni sklic skupščine gibanja Svobodni Trst je 21. junija 2014, ko se bo diskutiralo o bilancah ter ostalih zadevah,« je še zapisal Giurastante. Dve srečanji o Ukrajini Tržaški komunisti, pristaši SIK in SKP, prirejajo danes od 17 do 20 ure v Ul. delle Torri v Trstu simbolično demonstracijo solidarnosti z ukrajinskimi antifaši-sti. Delili bodo informativno gradivo o dogajanju v tej državi. V dvorani Tessitori (Trg Oberdan 5) bosta ob 17.45 na povabilo krožka Che Guevara na temo Putinova Rusija in ukrajinska kriza govorila docent politične ekonomije Gian Paolo Caselli in novinar Sergij Canciani. Check-in za »barvni tek« V soboto pričakujejo v Trstu kar 8 tisoč udeležencev na teku Colour run. Na Borznem trgu bodo postavili pult, kjer bodo prijavljeni lahko dvignili tekmovalni kit danes med 15. in 19. uro, jutri in v petek pa med 10. in 19. Več informacij na www.thecolourrun.it. Dan srca v Naselju Sv. Mavra Skupina prostovoljcev Devin-Nabrežina in Križ prireja v soboto, 24. maja od 8. do 12. ure v Sesljanu (Naselje Sv. Mavra 124-sedež socialnega skrbstva) Dan srca, kjer bodo brezplačno izmerili krvni tlak in opravili izvid krvi. Obvezna je predhodna prijava na tel. 040-299616 med 9. in 11.uro danes in jutri. Obletnica pokola v Capaciju Vsakega 23. maja prireja avtonomni policijski sindikat SAP že dvajset let spominsko svečanost ob obletnici pokola v Capaciju, v katerem so umrli sodnik Giovanni Falcone, njegova žena in trije policisti. Memorial Day je posvečen vsem žrtvam terorizma, mafije in kriminala, predvsem pa obrambi zakonitosti. V okviru te pobude so včeraj v veži kvesture položili venec in se tako poklonili padlim policistom. 6 Sreda, 21. maja 2014 TRST / dsi - Marija Stanonik o knjigi Slovenska pesem v tujem škornju Poklon Slovencem, ki so trpeli pod fašizmom Knjiga je zaradi bogatega gradiva nastajala dobrih petnajst let »Hotela sem se pokloniti Slovencem, ki so trpeli pod fašizmom; to je bil moj globlji namen, zato sem res hvaležna založbi Mladika, da je znala prisluhniti moji želji. Rada bi, da bi se ljudje zavedali teže naše slovenske identitete.« Tako je o svoji knjigi z naslovom Slovenska pesem v tujem škornju. Slovensko odporniško pesnjenje pod italijanskim fašizmom (1920-1943) in v Severni Afriki (1943-1945) na predsi-nočnjem ponedeljkovem večeru v Društvu slovenskih izobražencev spregovorila slavistka in etnologinja dr. Marija Stanonik, doma iz Ljubljane. Knjiga je zaradi bogatega gradiva nastajala dobrih petnajst let, smisel slednje pa je dopolnjevanje, odkrivanje novih raziskav, spoznanj in poglobitev. Dr. Stanonik je bila docentka na ljubljanski in mariborski univerzi, kjer je poučevala slovensko književnost. Od leta 1974 do 2012 je bila zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU-ja. Izdala je številne monografske publikacije in strokovne članke; s pomočjo njenih študentov se je arhiv slovenske slovstvene folklore obogatil za štirideset tisoč enot. Ko je bila še sama študentka, ji je prof. Paternu predlagal, da bi raziskovala slovstveno folkloro in je na to pristala. Ob zaključenem projektu je postala Paternujeva asistentka. Na podlagi analize tistega gradiva je sestavila knjigo Iz kaosa koz-mos, kateri so sledile še druge. Prva je bila posvečena srečevanju z avtorji teh pesmi, ki so jih največkrat pisali v sneg ali s krvjo na stene celic. Cilj njenega prizadevanja je, da bi lahko preko vse- Marija Stanonik (stoje) z drugimi sogovorniki na predstavitvi ga njenega zbranega gradiva spoznavali zgodovino iz več plati, ne pa enostransko. Urednica Nadia Roncelli je zbranim dejala, da predstavlja pričujoča knjiga pesnjenje slovenskih vojakov v italijanski vojski in tistih, ki so se po prvi svetovni vojni prav s pesnjenjem uprli fašističnemu režimu. Vsebuje šest večjih poglavij, ki so še dodatno razčlenjena. Prvo pripoveduje o dobi od nastanka fašizma do leta 1943, drugo od leta 1944, ko je potekala stota obletnica rojstva Simona Gregorčiča, tretje o slovenskem pesniku Andreju Persiču v afriški puščavi, četrto o slovenskem pesniku Danilu Florjančiču ob Rdečem in Jonskem morju, peto o Antonu No-vačanu v Jeruzalemu in Kairu, šesto o prestopanju k italijanskim zavezniškim kamnolom faccanoni - Občinski odbor Včeraj danes Zelena luč za sanacijo Mestna uprava namenila 215 tisoč evrovza sanacijo usada nad Ul. Udine Danes, SREDA, 21. maja 2014 FELIKS Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.36 - Dolžina dneva 15.09 - Luna vzide ob 1.23 in zatone ob 12.35. Jutri, ČETRTEK, 22. maja 2014 MILAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,5 stopinje C, zračni tlak 1018,2 mb raste, vlaga 57-odstotna, veter 5 km na uro severozahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,9 stopinje C. [I] Lekarne Tržaški občinski odbor je včeraj odobril predhodni načrt za sanacijo nekdanjega kamnoloma Faccanoni. Včerajšnji sklep odpira pot dokončni rešitvi že več desetletnega problema. Z njim so pooblastili tehnične urade, naj objavijo razpis za dodelitev koncesije, ki si jo bo zagotovilo podjetje, ki bo predložilo ekonomsko najbolj ugodno ponudbo. Občina predvideva začetno investicijo 3,6 milijona evra v breme koncesionarja, ki bo moral tudi poskrbeti za pripravo dokončnega in izvršilnega načrta, za pridobitev potrebnih mnenj in avtorizacij, za izvedbo del in upravljanje kamnoloma. V zameno bo kon-cesionar za dobo 17 let unovčeval pristojbine za odlaganje zemlje in drugega materiala od izkopov kot tudi inertnega gradbenega materiala, s katerim naj bi ob spoštovanju okolj-skih predpisov zapolnili prostornino nekdanjega kamnoloma. Po preteku 17 let bo moral koncesionar poskrbeti, da se območju vrne nekdanji naravni videz in območje brez nadaljnjih stroškov vrniti občini. Upoštevajoč roke za razpis in druge tehnične postopke naj bi z deli začeli ne prej kot čez leto dni. Ob sanaciji kamnoloma naj bi z odlagališčem ustregli tudi krajevnim gradbenim podjetjem, ki so danes v težavah pri odlaganju gradbenega materiala. Občinski odbor je na včerajšnji seji tudi odobril izvršilni načrt za sanacijo usada, ki že dalj časa ogroža nekatere stanovanjske stavbe na območju med ulicama Udine in Commerciale. V ta namen so dodelili približno 215 tisoč evrov. Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. maja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 - 040 634144. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino fotodamj@n antifašističnim enotam na Srednjem vzhodu 1943-1945. Na koncu je še avtoričina sklepna misel in priloga z izvirnimi pesnitvami. V Društvu slovenskih izobražencev sta ob predstavitvi nove knjige spregovorila tudi publicistka Bogomila Kra-vos, ki je posredno vključena v knjigo zaradi svojega očeta Josipa Kravosa in časnikar Saša Rudolf, ki je nanizal dogodke povojnega tržaškega obdobja: o slovenskih volitvah leta 1955 in o letaku z verzi o Stalinu in Titu, ki ga je izdala Slovenska demokratska zveza ter so ga izobešali po Trstu. Bogomila Kra-vos se je preko očetovih zapiskov posvetila »štampiharjem«, ki so delovali v Trstu v tridesetih letih in pesnili, v glavnem prigodnice, v prepovedanem društvu. (met) glasbena Mil matica ZAKLJUČNI AKADEMIJI učencev glasbene matice bazilika Sv. Silvestra v Trstu petek, 23. maja 2014, ob 20.30 in sreda, 28. maja 2014, ob 20.30 Vljudno vabljeni! Večera sta omogočila: Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZKB AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Godzilla«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Marina«; 18.30, 22.00 »Il treno va a Mosca«. FELLINI - 16.00, 20.00 »La sedia della felicita«; 17.45, 21.45 »The German Doctor - Wakolda«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »Grand Budapest hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Grace di Monaco«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Solo gli amanti sopravvivono«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.30, 20.00 »Godzilla 3D«; 18.30, 20.50 »Godzilla«; 16.10, 18.20, 20.40 »Maščevanje v visokih petah«; 17.50 »Neverjetni Spider-Man 2«; 20.10 »Neverjetni Spider-Man 2 - 3D«; 16.20 »Rio 2 -3D«; 15.50 »Rio 2«; 20.35 »Sivolasi ži-golo«; 16.20, 18.30, 20.30 »Sosedi«; 15.40, 18.20 »Trd oreh«; 16.30 »Udar ljubezni«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Priseljenka«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Maps to the Stars«; 22.00 »Devil's knot - Fino a prova contraria«; Dvorana 2: 16.40 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; Dvorana 3: 18.30, 20.10, 21.45 »Locke«; 16.40 »Nut Job - Operazione noccioline«; Dvorana 4: 16.30, 17.50, 19.20, 20.45, 22.15 »Il giardino delle parole«; 20.15 »Gigolo per caso«; 21.45 »Il centenario che salto dalla finestra e scomparve«; 16.30, 18.20 »Ghost movie 2«; 18.20, 20.10 »The English Teacher«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 19.00, 19.40, 21.30 »Godzilla«; 17.00, 19.30, 22.00 »Godzilla 3D«; 16.10, 18.15, 20.10, 22.15 »Grace di Monaco«; 16.20, 18.15, 20.20, 22.15 »Ghost Movie 2«; 16.30 »The Amazing Spider-Man 2 - Il potere di Electro«; 16.30 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.30 »Cerro Torre«; 22.10 »Devil's knot - Fino a prova contraria«; 16.30, 19.00, 21.30 »Maps to the Stars«; 20.30, 21.50 »Il giardino delle parole«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »Godzilla«; Dvorana 2: 17.15, 21.30 »Godzilla 3D«; 20.00 »Il giardino delle parole«; Dvorana 3: 17.15, 20.10, 22.00 »Grace di Monaco«; Dvorana 4: 18.15 »Sexy shop«; 16.45, 20.20, 22.10 »Ghost movie -Questa volta e guerra«; Dvorana 5: 20.00, 21.45 »Sexy shop«; 17.30 »The Amazing Spider-Man 2 - Il potere di Electro«. RESNA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb ali za čiščenje stanovanj, po možnosti v središčnih predelih Trsta. Tel. št.: 333-3346530. V GABROVCU dajemo v najem stanovanje, 60 kv. m., spalna soba, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel.: 3476259771. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, tudi 24 ur dnevno ali kot hišna pomočnica, tudi za likanje. Tel.: 347-8601614. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 25. maja. Tel. 040-229439 [d Osmice DARIO IN JELKA vabita na osmico v Ricmanje št. 155. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. IGOR CACOVICH ima odprto osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. NA KONTOVELU pri Kndletovih so odprli osmico. Jasna in Vasilij vabita. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprla Sidonja Radetič v Medji vasi št. 10. Tel.: 040-208987. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak, Samatorca 22. Tel.: 040229180. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Gabrovcu št. 27. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-2511947. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. Loterija 20. maja 201 Bari 54 44 33 59 86 Cagliari 37 83 76 59 56 Firence 73 15 29 82 03 Genova 37 32 71 05 58 Milan 58 47 65 61 39 Neapelj 25 26 73 50 41 Palermo 38 10 69 25 79 Rim 20 59 57 08 15 Turin 19 08 24 46 15 Benetke 82 42 69 07 32 Nazionale 41 26 09 90 80 '.Mali oglasi Su per Enalotto *» m 17 /11 /IC £0 70 St. 60 DIRKAŠKO KOLO znamke wilier trie-stina escape, letnik 2008, kolesarski okvir 52, ugodno prodam za 280,00 evrov in podarim kolesarsko čelado. Tel. št.: 328-9215809. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata. Tel. št.: 340-2719034. PODARIM majhne mucke, rojene 9., 17., in 20. aprila. Za info: 040-208002. POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem - večletna izkušnja. Tel.: 339-8201250. PRODAMO hišo in zemljišče v Glemu v Istri, v skupni izmeri 1.600 kv. m. Krasen razgled na koprski zaliv. Zanimiva cena. Tel. št. 339-5281729. 10 17 41 45 69 78 jolly 2 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 7 dobitnikov s 5 točkami 790 dobitnikov s 4 točkami 26.949 dobitnikov s 3 točkami 21.066.703,66 € --€ -- € 31.297,94 € 279,29 € 16,31 € Superstar 32 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitnikov s 4 točkami 27.929,00 € 125 dobitnikov s 3 točkami 1.631,00 € 1.795 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.582 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 24.417 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 21. maja 2014 7 ii Čestitke Pri noni MARIJI smo vedno dobrodošli vsi, iz njenih nagajivih oči toplina do nas žari. Danes se bomo veselo okoli nje zbrali in slovesno častitljivi 102. rojstni dan praznovali. Iz srca ji čestitajo vsi domači. Danes praznuje draga teta SONČKA častitljivi 102 leti. Vse najboljše ji želita Anica in Albert. Tudi če je vaja za evakvacijo že mimo, bo danes šolski zvonec na Proseku kar 50 krat pozvonil. Naši CARMEN iskreno čestitamo vsi, ki z dneva v dan obiskujemo osnovno šolo Avgust Černigoj. 9 Šolske vesti OBČINA DOLINA obvešča, da je do petka, 30. maja, potrebno predložiti, za š.l. 2014/15, prošnjo za koristenje šolskih kosil. Zainteresirani morajo tudi predložiti prijavo za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza. Obrazci in ostale info na www.san-dorligo-dolina.it, ali na Uradu za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 0408329281/239 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL prireja predšolski program »Šolski zvonec že zvoni« od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom za utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na šolsko leto. Predvidene razne delavnice (športna, gledališka, jezikovna). Info in vpis na tel. št.: 040-573141 ali urad@dijaski.it. M Izleti OMPZ F. BARAGA vabi na Brezje v soboto, 24. maja, ob praznovanju 200-letnice milostne podobe Marije Pomagaj. Ob 10. uri bo slovesna sv. maša. V Žirovnici bomo po kosilu obiskali muzej v rojstni hiši Matije Čopa. Potem se bomo podali še v Kranj. Prijave najkasneje do danes, 21. maja. Za vpis in ostale info pokličite na tel. št.: 347-9322123 ali 340-1395070. KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških toplicah, od 15. do 24. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. CELODNEVNI IZLET V GARDALAND, v organizaciji SKD Primorec in MTK, bo v soboto, 21. junija. Zbirališče ob 6. uri v Trebčah (možne druge štartne točke na Opčinah - parkirišče blizu krožišča proti Banim, na Proseku pri trgovinah Centro Lanza in v De-vinu v parkirišču na avtocesti - autogrill). Povratek je predviden v poznih večernih urah. Info in vpisi na tel. št.: 348-3288130. KRU.T obvešča člane, da je še nekaj dvoposteljnih sob na razpolago za skupinsko obmorsko letovanje v Petrča-nih blizu Zadra, od 21. do 28. junija. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA organizira izlet v Lurd, Carcassone in na Azur-no obalo od 20. do 24. avgusta. Vabljeni, da se nam pridružite. Info: 00386- 31479882 (Boža). Ü3 Obvestila JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it. prej do novice www.primorski.eu1 POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040573141; urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel. Info in vpisi za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it. SKD TABOR OPČINE: za pripravo razstave ob 1. svetovni vojni na Opčinah in v bližnji okolici nujno iščemo fotografije, pošto iz fronte, dnevniške zapise ali katerikoli drugi dokument. Tel. 040-211936 (Nori) ali 040-213945 (društvena knjižnica, od 16. do 19. ure). LITERARNI NATEČAJ za mlade do 25. leta, ki sta ga razpisala Slovenski kulturni klub in MOSP in je posvečen pisatelju Alojzu Rebuli ob njegovi bližajoči se 90-letnici, je bil podaljšan do 22. maja. Tema in oblika literarnih prispevkov sta prosta. Delavnica kreativnega pisanja, ki jo bo vodila prof. Marija Kostnapfel, bo na sporedu v torek, 20. maja, ob 18. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Predavanje o liku in delu Alojza Rebule bo imela prof. Jadranka Cergol. Slovesno nagrajevanje pa bo 6. junija po simpoziju Slavističnega društva. SKUPINA PROSTOVOLJCEV Devin-Nabrežina in Križ prireja v soboto, 24. maja, od 8. do 12. ure v Sesljanu (Naselje Sv. Mavra 124-sedež socialnega skrbstva) »Dan srca«. Na pobudi bodo izmerili krvni tlak in opravili izvid krvi. Obvezna je predhodna telefonska prijava na tel. št: 040-299616 med 9. in 11. uro danes, 21. maja, in v četrtek, 22. maja. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo v četrtek, 22. maja, ob 20.30 nastopalo v Slivnem. Vabljeni vsi vašča-ni in prijatelji veselih polk in valčkov! JUS NABREŽINA vabi vse svoje člane, da se udeležijo rednega volilnega občnega zbora, ki se bo vršil v petek, 23. maja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Nabrežini. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnošte-vilno prisotnost članov. ŽUPNIJA NA KATINARI sporoča, da bo nadškof Gianpaolo Crepaldi podaril zakrament sv. birme šestim dekletom in fantom v nedeljo, 25. maja, ob 9. uri v župnijski cerkvi sv. Trojice na Kati-nari. OBČINA DEVIN - NABREŽINA prireja v nedeljo, 25. maja, zgodovinski vodeni sprehod »Brestovica severni greben Grmade« v sodelovanju z Odsekom za raziskovanje prve svetovne vojne društva Alpina delle Giu-lie - CAI Trst. Sprehod je srednje zahteven in bo trajal približno 4 ure. Zbiranje je predvideno ob 8.45 pred nekdanjim mejnim prehodom Šempo-laj/Gorjansko na italijanski strani. Za info in prijave na tel. št: 040-630464 ali segreteria@caisag.ts.it (od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00). OBČINA DEVIN - NABREŽINA prireja v sodelovanju z WWF Zaščitenim morskim območjem v Miramaru v nedeljo, 25. maja, vodeni ogled »Pionirji botanike«. Sprehod ni zahteven in bo trajal približno 3 ure, namenjen je odraslim in družinam. Udeležba je brezplačna. Za info in rezervacije vodenega ogleda s slovenskim vodičem klicati na tel. št: 040-2017374, od torka do petka od 09.00 do 12.00. Ogled z italijanskim vodičem klicati na tel. št: 366-9571118, od torka do petka od 14.00 do 17.00. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 25. maja, v cerkvi sv. Jerneja, bo nadškof Gian-paolo Crepaldi podelil zakrament sv. birme trinajstim dekletom in fantom iz Barkovelj in Sv. Ivana, med mašo od 11. ure. Pel bo domači zbor, pod vodstvom Aleksandre Pertot, pri orglah m. Zudini. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA sklicuje letni občni zbor v ponedeljek, 26. maja, ob 18.35 v Ul. Ca- nova 15. Toplo vabljeni vsi člani društva. Obenem obveščamo, da kdor hoče postati nov član društva se lahko prijavi na licu mesta ob 18.20. Za dodatne info: center.harmonija@gmail.com ali 335-7747578. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. maja, ob 14.00 v prvem in v torek, 27. maja, ob 18.30 v drugem sklicu na sedežu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. PRAVLJIČNE URICE v Oddelku za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14 (www.knjiznica.it), v sredo, 28. maja, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Pripoveduje knjižničarka Alenka Hro-vatin. DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK organizira v soboto, 31. maja, enodnevni (približno 10-urni) pohod od Grljana do Nanosa. Zbirališče ob 6.00 pri Grljanskem portiču. Informacije na tel. 040-229404 (Miloš, po 20. uri). JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 31. maja, od 14.00 do 18.00 v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Obiskovalcem bomo predstavili jadrnice razreda Optimist in se obenem spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! Toplo vabljeni! OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16.00 do 18.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00. Ludo-teka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Za mesec maj so predvidene iznajdljive ustvarjalne dejavnosti, snovanja in zasnovanja. Info: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00. ŠD BREG organizira v soboto, 31. maja, v športnem centru Silvana Klabia-na v Dolini, srečanje nogometašev Brega vseh časov (Revival). Zbor bo ob 15.00. Tekme se bodo začele ob 16.00. Sledila bo družabnost. Info na tel. št.: 348-8833730 ali 329-1258112. ŠD ZARJA IN VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na nogometno tekmo Gurnce - Dulnce, ki bo v športnem centru Zarje v Bazovici v soboto, 31. maja, ob 18.00. Nastopila bo tudi plesno-navijaška skupina Cheer-dance Millenium, tekmo pa bo komentiral Omar Marucelli. Po tekmi bo družabnost in žurka. NK KRAS REPEN, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira »Športni poletni kamp« za dečke in deklice letnikov 2001-2008 od 16. do 21. junija, na športnem igrišču v Repnu. Urnik: 8.15 - 17.00. Vpis najkasneje do petka, 6. junija. Za prijave in informacije: tajništvo 040-2171044, Roberta 3332939977. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA za otroke od 3 do 10 let. Vpis do 12. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00; sreda 14.00-18.00; čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali na in-fo@melanieklein.org. Omejeno število mest. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu organizira pod pokroviteljstvom MIBAC - Nadnadzor-ništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramarskega gradu glasbene poletne centre od 16. junija do 4. julija, kjer bomo peli in se igrali! V idiličnemu okolju Miramarskega parka je predvidenih veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6 do 14 let. Informacije in vpis na info@ac-cademialiricasantacroce.com, 3497730364 (Desire) in 347-1621659 (Mojca). SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje je 16. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija prirejata A.š.d. Zarja in Š.C. Melanie Klein. Vpisovanja na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.mela-nieklein ali info@melanieklein.org. Število mest omejeno. SPDT organizira od 23. do 28. junija, planinsko šolo na Planini pri jezeru, ki je namenjena dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol. Vpisovanje na e-pošto: mladinski@spdt.org. Za informacije: 338-4913458 (Franc). POLETNI CENTER HARMONIJA PRI MORJU: organizira v sodelovanju s centrom potapljačev Trst, poletni center v Grljanu od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8. do 14. leta starosti. Število mest je zelo omejeno (maksimum 20 otrok na teden). Poleg številnih laboratorijev je mogoč vpis tudi na tečaj potapljanja. Za dodatne info in prijave na tel. št: 335-7747578 ali center.harmoni-ja@gmail.com. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od torka, 26., do sobote, 30. avgusta, v Centru šolskih in ob-šolskih dejavnosti - Dom Kavka na Livku pri Kobaridu. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 040-635626 (TS) ali 0481-531495 (GO). B3 Prireditve POTOPISNO PREDAVANJE BRUNA KRIŽMANA »No hay falta de cobre en Chile« (V Čilu nam bakra ne manjka) v organizaciji SKD Primorec bo danes, 21. maja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. SKD VIGRED v sodelovanju s slovenskim Tv programom RAI vabi danes, 21. maja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na predstavitev in ogled dokumentarnega filma »Spomin -Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah«. Na večeru bodo sodelovali avtor filma Aleksi Jercog, odg. urednica slovenskega programa RAI Martina Repinc, pedagog in glasbenik Zoran Lupinc in ansambel Domači Zvoki. GLASBENA MATICA vabi na zaključno akademijo v petek, 23. maja, (solisti in komorne skupine) in v sredo, 28. maja, (solisti in komorne skupine s po-klonom nagrajencem) ob 20.30 v baziliki Sv. Silvestra v Trstu. NŠK priredi odprtje razstave Sanje Mikac »Pikirin (obesi in pospravi)«, v petek, 23. maja, ob 17.30 v čitalnici na Ul. S. Francesco 20. Predstavila jo bo Alina Carli. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 23. maja, ob 20.30 na predstavitev knjige Bogomile Kravos »Zgodba mojega očeta«. Z avtorico se bo pogovarjal Ladi Vodo-pivec. Glasbena kulisa ZVS Barkovlje, vodi Aleksandra Pertot. SKD LIPA organizira projekcijo dokumentarnega filma »Ruski Bataljon« slavne Bazoviške brigade v petek, 23. maja, ob 20.30 v prostorih Gospodarske Zadruge v Bazovici. Dokumentarni film je finansirala in proizvedla Ruska Federacija. Vljudno vabljeni! SKD VESNA prireja v petek, 23. maja, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu »Glas mladosti 2014«. Sodelujejo MGS Vigred, Kraški fenomeni iz Šempolaja, otroški zbori Vigred, So-vodnje, mini Venturini (Domjo), Kra-sje (Trebče) in Glasbeni ustvarjalci (Križ). SPD MAČKOLJE prireja »52. praznik češenj«, od petka, 23., do nedelje, 25. maja, ter od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, v Mačkoljah. Program: v petek, 23., in v soboto, 24. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v nedeljo, 25. maja, od 18.00 dalje zabavna glasba skupine Domači zvoki, od 20.00 dalje ples z Ansamblom Nebojsega; v soboto, 31. maja, od 20.00 dalje ples s skupino 3 Pra- šički; v nedeljo, 1. junija, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v ponedeljek, 2. junija, od 19.00 dalje ples s skupino Kraški muzikanti. Odprtje kioskov: petek in soboto ob 18.00, nedeljo in ponedeljek ob 16.00. Prisrčno vabljeni! ŽUPNIJA SS. GIOVANNI E PAOLO IZ MILJ, v sodelovanju z Društvom Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, vabi na koncert MePZ Lipa v miljsko stolnico v soboto, 24. maja, ob 20.15. Koncert spada v niz koncertov »Omaggio alla stella del mare - Poklon zvezdi morja« ob 750. obletnici milj-ske stolnice. REVIJA PESEM MLADIH: ZCPZ vabi na zaključni koncert revije otroških in mladinskih pevskih zborov, ki bo v soboto, 24. maja, ob 15.00 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: OPZ Krasje, OPZ Mini Ven-turini, OPZ OV Barkovlje, OPZ Vi-gred, OPZ OŠ Alojz Gradnik, MlPZ Igo Gruden, OPZ OŠ Josip Jurčič, OPZ Zvonček, OPZ Fran Venturini, MlPZ NSŠ Igo Gruden. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA vabimo na otvoritev razstave, ki bo v ponedeljek, 26. maja, ob 19. uri v šolskih prostorih. Prireditev poteka ob 45-letnici poimenovanja po vaškem marinistu Albertu Sirku. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi v sredo, 28. maja, ob 18.00, na srečanje z Bogomilo Kravos in njeno knjigo »Zgodba mojega očeta« ter na predstavitev pobude Primorci beremo. BARVE USTVARJAJO SVET - do konca maja bo v društvenem baru na G'rici v Boljuncu na ogled likovna razstava domačina Edija Zobca. Vabljeni! ZSKD v sodelovanju s partnerji projekta prireja ponovitev predstave ArTSprehod v nedeljo, 15. junija, v Ljubljani na Tednu ljubiteljske kulture. Ob isti priložnosti organizira tudi izlet v Ljubljano z ogledom predstave, ki bo potrjen samo v primeru zadostnega števila prijavljenih. Info in prijave: 040-635626, in-fo@zskd.eu. Prispevki Ob priliki zlate poroke Tatjane in An-teka Terčona darujeta Mila in Ne-venka 100,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V drag spomin na nepozabno Adriano daruje Danica 50,00 evrov za dekliško vokalno skupino Primorsko iz Mač-kolj. V spomin na prijatelja Fabia Scropet-to daruje družina Mozina 20,00 evrov za Slovensko prosvetno društvo Tržič - Jadro. V spomin na Fabia Scropetto, moža sošolke Lučke, daruje Severina 15,00 evrov za Slovensko osnovno šolo v Romjanu. V spomin na Silvanota Grassija darujeta Joško in Meri Terčon 20,00 evrov za ŠD Sokol. 21.5.2006 21.5.2014 Adriana Tebi, ki si odšla, smo odprli najsvetlejši kotiček našega srca - in v naših mislih boš vedno z nami, Adriana. Tvoji Saša, Anuška, Katjuša in Jasmina 8 Sreda, 21. maja 2014 TRST repentabrska občina - Prometno vprašanje se vleče že več kot deset let ■ š • V« I • • | FernetiCi: obema pripravila idejni načrt za ureditev prometa Idejni načrt je zarisan, denarna sredstva nakazana, kdaj bo promet na Fernetičih resnično urejen, pa ostaja tajnost, skrita v praznih glavah krajevnih voditeljev cestnega podjetja Anas. 1. januarja letos je minilo deset let, odkar se je - po odstranitvi mejnega prehoda s Slovenijo - promet skozi Fernetiče sprostil, postal bolj tekoč in s tem bolj nevaren. Takratna in poznejše repentabrske občinske uprave so nič koliko krat opozorile oblasti na prometno godljo, na tisoče tovornjakov, ki z avtocestnega priključka zapeljejo na slovensko stran, in tiste, ki s slovenske strani pripeljejo na italijansko. Občinski upravitelji so protestirali, pisali so odgovornim - deželi, pokrajini, cestnemu podjetju Anas - zahtevali so poseg tržaške prefekture. Do vrste srečanj je sicer prišlo, rezultat vseh pa je bil doslej razo-rožujoč: ničen. Niti številne prometne nesreče, ki so se med tem časom pripetile na tem odseku, niso zdramile odgovornih. Promet na Fernetičih ostaja za nekatere tabu tema. Občinski upravitelj si v tej zvezi nimajo kaj očitati. Na občinskih sejah so Idejni načrt za prometno ureditev Fernetičev večkrat razpravljali o Fernetičih, posegali so pri deželnih oblasteh. Septembra 2009 so »izsilili« srečanje med deželnimi upravitelji (odbornikom za javna dela Riccardom Riccardijem in odbornico za finance Sandro Savino) in tržaškim prefektom Giovannijem Balsamom. Ugotovili so, da se na območju križajo pristojnosti deželne cestne družbe in vsedržavne Anas. Zadevo bo treba ure- diti, je bilo sklenjeno, a ostalo je le pri besedah. Slabo leto pozneje je družba Anas namestila na območju cementne pregrade. Tako se je vidljivost zmanjšala. Sle- pomoč poplavljencem - Na pobudo RMV, srbske skupnosti in drugih prostovoljcev Mnogi pripravljeni pomagati Zbiranje pomoči v Prosvetnem domu fotodamj@n V pritličnih prostorih srbsko-pra-voslavne skupnosti v Ul. Genova 12 je včeraj popoldne mrgolelo na desetine kartonastih škatel. Na vsako so pridne roke zapisale zaporedno številko, besedo Trst in opis vsebine: igrače, obleke, čistila, konzerve, posteljnina, plenice, plastični kozarci ... »Ne, nisem pričakoval tako velikega odziva,« je na naše vprašanje odgovoril duhovni oče tržaške srbske skupnosti Raško Radovic. »Ljudje kažejo res veliko občutljivost. To so v glavnem člani srbske skupnosti, a tudi Italijani, Slovenci in pripadniki drugih mestnih skupnosti, mladi, stari, prijatelji, neznanci.« Oče Raško pravi, da bodo pomoč zbirali dokler bo potrebno, prvo pošiljko pa bo avtoprevoznik Milšped najbrž že v petek odpeljal v zbir- bosna - V petek v Trstu zanimivo srečanje in solidarnostna večerja Film in večerja z Zijom, prvim Romom, ki je tožil srbske paravojaške enote Za nekatere zgodbe se ti zdi, da lahko obstajajo samo v filmih ali dokumentarcih. Da je v njih preveč groze, da bi jo lahko na lastni koži doživel en sam človek - temnolasi fant, ki stoji ob tebi. A realnost je včasih strahotnejša od fikcije ... Zijo Ribic je muslimanski Rom iz vasi Skočic pri Zvorniku. Zijo je sirota, odkar je leta 1992 čudežno preživel pokol svoje družine. Srbske paravojaške enote so pobile starša, širi brate in sestre, sosede. Zi-jove rane pa niso bile dovolj globoke. Od takrat je živel po bolnicah, sirotišnicah ...danes ima trideset let in živi v Tuzli, v hotelu, v katerem je zaposlen kot kuhar in kjer že več mesecev ne prejema plače. Zijo velja za prvega člana romske skupnosti, ki je tožil člane srbskih paravojaških enot; lani je beograjsko sodišče obsodilo morilce njegove družine na skupno 73 let zapora. Zijo v teh dneh potuje po Italiji, da bi pripovedoval svojo neverjetno življenjsko zgodbo in zaslužil nekaj denarja s so- Zijo Ribic danes živi v Tuzli lidarnostnimi večerjami, ki jih prireja mreža njegovih prijateljev in znancev in na katerih Zijo ponuja svoje specialitete. Med njimi je tudi Tenda per la pace e i di-ritti (Šotor miru in pravic) iz Štarancana, ki Zija redno srečuje med študijskimi potovanji po Bosni in Hercegovini. Teh se udeležujejo številni dijaki in profesorji višjih šol iz Trsta in širše dežele FJK, a tudi univerzitetni študentje in drugi. Tržaško srečanje z Zijom bo v petek, 23. maja, ob 18.30 v oratoriju v Ul. Franca 5/1. Prisotnim bodo uvodoma predstavili projekt, skozi katerega mladi spoznavajo bolečo zgodovino Bosne in Hercegovine (in ga gmotno podpira Pokrajina Trst). Svoje vtise in pridobljene izkušnje bodo predstavili tudi mladi, Zi-jo pa bo spregovoril o svoji boleči življenjski zgodbi, o kateri pripoveduje tudi krajši dokumentarni film Zijo Story. Sledila bo bosanska večerja in druženje ob ciganski glasbi. Za prijave in informacije pišite na tendapace@gmail.com ali pokličite 347 8081578 (Leila). (pd) ni center v Beogradu. Pomoč zbirajo vsak dan med 9. in 19. uro, »a tudi kasneje, jaz itak živim tu,« pravi srbski duhovnik. Denarne prispevke pa je mogoče nakazati na tekoči račun srbske skupnosti (IBAN: IT 66 E 05336 02207 000040496346). Včeraj so pomoč začeli zbirati tudi taborniki in tabornice Rodu Modrega vala. Njihov poziv je kot kaže naletel na plodna tla, saj so na vseh zbirnih mestih nabrali veliko vreč hrane, higienskih pripomočkov, vode, čistil, pelerin. Pomoč bodo zbirali še danes in sicer v Prosvetnem domu na Op-činah od 18.30 do 20.30, v zgornjih prostorih Kulturnega doma na Proseku od 19. do 21. ure, v KD Rdeča zvezda v Saležu od 18. do 20. ure in pred trgovino Tedesco v Dolini od 17. do 19. ure. Nabrani material bodo izročili sežanskemu Rdečemu križu, kjer si želijo predvsem hrane in čistil oziroma higienskih pripomočkov. Pri solidarnostni akciji aktivno sodeluje tudi Zveza slovenskih kulturnih društev: na sedežu ZSKD (Ul. san Francesco 20) se je včeraj že oglasilo kar nekaj radodarnih ljudi, tako Slovencev kot Italijanov. Zbiranje bodo nadaljevali tudi danes od 9. do 16. ure. Mnogi prijatelji Bosne pa so začeli zbirati hrano in ostalo pomoč v Ulici Pascoli 45 med 17. in 20. uro; za vse informacije lahko pokličete na številki 340 7272406 (Sefik) ali 389 1165108 (Jasmin). (pd) dili so protesti, ki pa so bili kot bob ob steno. V tistih dneh je preko Fernetičev vozilo po 1.500 (!) tovornjakov dnevno ... Tržaška pokrajina si je zadevo vendarle vzela k srcu. Maja 2012 si je pokrajinska komisija za promet ogledala območje. Svetniki so ugotovili, da je promet res nevaren. Repentabrska občinska uprava se je - sita neizpolnjenih obljub - odločila, da si bo sama pomagala. Dala je izdelati idejni načrt za preureditev prometa na Fer-netičih. Na zadnji seji v lanskem letu je pokrajinski svet namenil 550 tisoč evrov za njegovo uresničitev. Načrt bo spremenil sedanje obličje nekdanjega mejnega prehoda. Predvideva odstranitev sedanje opekaste stavbe sredi območja, na njenem mestu naj bi uredili veliko krožišče z dvojnim voznim pasom. Na ta način bo postal dovoz z avtocestnega priključka in predvsem z Opčin na Fernetiče mnogo bolj varen kot doslej in predvsem bolj pregleden, saj bo cementna obcestna pregrada odstranjena. Podobno varna bo tudi vožnja v smeri s slovenske strani proti Opčinam s posameznimi odcepi s krožišča za hitro cesto in za Opčine ter za Repentabor. Nadalje bodo s krožišča urejeni odcepi za trgovine in druge trgovske dejavnosti ob nekdanji meji, in sicer na obeh straneh (na primer do Bara G na desni strani v smeri proti Sloveniji, in do poslopja ob nekdanji meji na nasprotni strani). Repentabrska občina je naredila svoje (idejni načrt), tržaška pokrajina tudi (550 tisoč evrov za njegovo izvedbo). Kdaj bo opravilo svojo dolžnost (zagotovitev varne vožnje) cestno podjetje Anas? Upati je le, da ne bo treba za začetek del počakati na uresničitev turobne napovedi, ki jo je bil januarja 2009 izrekel občinski svetnik Slovenske skupnosti Angelo Barani: »Prima o poi ci scap-pa il morto!« M.K. / MNENJA, RUBRIKE Torek, 20. maja 2014 1 1 O NAŠEM TRENUTKU Expo, škandali in priložnosti Ace Mermolja Milanski Expo 2015 je pomemben kulturni, politični in gospodarski trenutek za Italijo. Tematika prireditve je za svet bistvena: prehrana ljudi in planeta. Tažko je najti aktualnejši argument. Neizvedba Expoja bi bila za Italijo, ob ogromni gospodarski škodi, blamaža pred svetom, ki si je država ne more privoščiti. Grillovi poziv, naj se zaradi škandalov Expo ukine, je eden izmed najbolj destruktivnih predvolilnih predlogov. Kaj pomeni danes prehrana, bi lahko sintetizirali v nekaj besedah oz. nasprotijh: obilje in lakota, domača proizvodnja in živilska industrija, ki ponuja tržišču in našim ustom in želodcu kopico odvečnih in škodljivih proizvodov, rafinirana kuhinja mojstrov in poulična hrana, zaradi katere so ljudje debeli in ki povzroča kilerske bolezni, kot so iktus, rak, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak itd. Bogati svet umira zaradi preobilne in slabe prehrane. V predelih Afrike in Azije ljudje umirajo od lakote. Ko bi bilo možno pravilno deliti, bi mi bili bolj zdravi, ostali pa bi živeli dlje, ker bi imeli zase dovolj kalorij. Žal je povsem obratno. Skratka, danes je prehranjevanje bistveno merilo pri ocenjevanju kakovosti življenja in nevarnih razlik. Expo lahko v državi z bogato prehrambeno tradicijo ponudi celotnemu planetu pomembne razmisleke, vprašanja in odgovore. Že zaradi vsebine mora Expo nadaljevati in prihodnje leto odpreti vrata milijonom obiskovalcem. To tezo bi moral sprejeti vsak zdravorazumski človek. Danes je Expo v središču medijske pozornosti zaradi škandalov, podkupnin in malverzaciji. Očitno so se na delujoče telo, ki potrebuje za rast mi-lijardne naložbe, na stotine podjetij in na tisoče delavcev, kot klopi prisesali običajni prekupčevalci s podkupninami, z malverzacijami, s svojimi spletkami, ki naj bi navrgle »umazane« dobičke temu ali onemu, določenemu podjetju in ne drugemu itd. Telesu, ki raste se je prisesala korupcija. Zadeve ne bi poglabljal, ker se o tem obširno razpisujejo številni moji kolegi. Pridal bi le nekaj misli. Odklanjam tezo o neki posebnosti Italije. V državah s šibkimi pro-tistrupi je korupcija protagonist političnega, gospodarskega in javnega življenja nasploh. O njej obširno pišejo v Sloveniji, ošibila je Grčijo, Španijo in marsikatero evropsko državo, ki se je nato znašla pod hudimi pritiski evropske skupnosti. Kot smrtni greh je korupcijo označil papež Frančišek. Italijanska posebnost je mafija v njenih različicah. V boju proti njej ne pomagajo ne policija ne sodišča. Preveč je razvejana, ima preveč denarja in je gotovo najbolj »likvidno« podjetje v Italiji s svojimi filialkami na jugu in severu, v Evropi in v svetu. Pronicanje mafije v svet poslov in financ je trajno in težko opazno. Učinkovit boj proti mafiji bi lahko bil po načelu »s klinom se izbija klin«, kar pomeni izobrazbo, delo, denar, skratka, dober in pošten kruh, ki pa ga danes v Italiji ni dovolj. Mafija je v Expoju, v kmetijstvu in v prehrambeni industriji. Del juga živi od mafije, je torej podjetje in delodajalec. V medijih trenutno kraljujejo drugi novi in predvsem stari »delavci« korupcije, mafija pa itak je: tako ali drugače. Name so imena ljudi, ki se pojavljajo v zvezi z nečistimi posli v Milanu, povzročila pred zgražanjem smeh. Kar nekaj je starih znancev izpred dvajsetih let, ko je prav tako v Milanu izbruhnila »tangentopoli«. Ko danes srečaš iste protagoniste, ki bi morali že sedeti za zapečkom ali pa loviti ribe ob Gardskem jezeru, si nekoliko zmeden. Je vse to res ali gre za privid? So milanski sodniki resnično izkopali temno žilo kriminala ali pa so že skoraj pozabljeni mešetarji našli ob novih in izdatnih investicijah zadnjo priložnost za slavo kot kak star pokeraš pred zadnjo partijo? Ne znam najti pravega odgovora in bom počakal. Konec koncev je milanska podkupninska afera eksplodirala kot mina, raznesla klasične stranke, spravila le nekaj ljudi v zapor in nato so zgroženi Italijani izvolili za premiera prav Berlusconija, ki je bil kot podjetnik in politik sin miljeja, kjer so se bohotila nezdrava razmerja med politiko, financami in gospodarstvom. Nikakor ne dvomim v trdoživost korupcije. Bauman je ob začetkih svoje slave lucidno napisal, da je v globa-liziranem in nadnacionalnem svetu poslov in financ težko zarisati jasno črto med tem, kar je legalno in tem, kar je nezakonito. Isti posel je lahko nekje prepovedan, drugje pa povsem legitimen ali vsaj toleriran. Tej ugotovitvi je prav kriza dodala neverjetne razlike med eno odstotno (ali kaj več) elito in številnimi ljudmi, ki komaj preživijo. Opjanjevanje z denarjem sredi sveta, kjer množice okušajo trdo krizo in kjer je srednji sloj zdrknil v pro-letarizacijo, bogatin pa ne ve, kam bi z denarjem, so določene meje še tanj-še. V določenih okoljih se par sto tisoč evrov ne zdi niti korupcija, saj skupinica ljudi obrača milijone in milijarde. Na Everestu kapitala se zdi 15.000 evrov prej napitnina ali miloščina kot pa koruptivno dejanje. Navijam torej za Expo o prehrani, ker se bo argument nujno moral soočati tudi s planetarnimi neravno-vesji, s pomanjkanjem skupnih pravil in nadzorov, z neizmerno aroganco najbogatejših in nenazadnje z blazno kratkovidnostjo sodobnega sveta, ki ob vsej znanosti in tehniki ni sposoben skrbeti za dobro izobrazbo ljudi, za dobro delo in za dober kruh. Kar je v krožniku, ogromno pove o nas. Nikamor ne bomo šli med skrajnostmi kot so lahko nerazumno draga večerja s šampanjcem in pest riža, domače jabolko in transgenska soja za milijone ljudi, ki jih mora družba nasititi. Če v teh blodnjah uspeva tudi korupcija in če so se stari žeparji ponovno spravili v akcijo, ne vidim nič čudnega. Bistvo je najti etiko ravnovesja in razumnosti in ne klecniti pred posli la-komnikov in besedami populistov, ki bi naredili še večjo škodo kot banda zmikavtov. Vprašanje hrane in vprašanje korupcije si nista tako oddaljeni, kot bi se zdelo in ne gre le za to, kdo bo kaj gradil na Expoju. PISMA UREDNIŠTVU Odprto pismo SPD Mačkolje Poletni vaški prazniki in šagre so od vedno predstavljali in še danes predstavljajo za našo narodno skupnost v Italiji eno od tipičnih oblik združevanja naših ljudi, saj izražajo njihovo aktivnost, imajo tako razvedrilni kot tudi kulturni značaj, obenem pa s finančne plati pomagajo našim društvom pri izpeljavi svojih ciljev in načrtov. Vsaka vas v Bregu je že v predvojnem času organizirala ob točno določenih datumih svojo vaško šagro. Ta dejavnost pa se je še posebno v zadnjih petdesetih letih še bolj razvila in vsakdo ve kdaj bo v posamezni vasi poletna veselica. Že ustaljena praksa je, da je na začetku meseca maja Majenca v Dolini, zadnjo nedeljo pa Praznik češenj v Mačkoljah. Prvi konec tedna v juniju je na sporedu Praznik vina v Zabrežcu, sledi šagra na Krmenki, nato vaški praznik v Boljuncu in tako naprej do začetka septembra, ko je v Gročani kmetijski praznik z razstavo domačih pridelkov. V zadnjih letih je datume ša-ger kot tudi ostalih prireditev v posameznih vaseh urejeval koledar, ki ga je vodilo odborništvo za kulturo Občine Dolina in je bil izdelan na skupnem sestanku vseh društev in organizacij na začetku vsake sezone in to predvsem z namenom, da ne bi bilo na isti dan v občini več sorodnih prireditev. Letos pristojno odborništvo ni sklicalo nobenega sestanka in tako tudi zadevni koledar ni bil sestavljen. Na žalost pa smo po spletnih straneh komaj pred desetimi dnevi izvedeli, da namerava SPD Mač-kolje prirediti letos Praznik češenj tako zadnji teden maja kot tudi na začetku junija, ko bo v parku Hri-benca, kot po že ustaljeni tradiciji, 44. Praznik vina. Že res, da je SPD Mačkolje poslalo na Občino Dolino ustrezno sporočilo že v mesecu januarju, a je to žal ostalo v predalu Urada za kulturo, a tudi korektno bi bilo, da bi svoje namene pravočasno sporočilo tudi ostalim društvom v Bregu in pa predvsem H& SKD Slovenec, organizatorju Prazniku vina. Tako bi se gotovo izognili neizbežnim polemikam in morda preprečili, da bi imeli v Bregu v istih dneh dve šagri, kar je še posebno v času sedanje gospodarske krize še namanj priporočljivo. Bolj pošteno in koristno bi bilo, ko bi SPD Mačkolje za podaljšanje Praznika češenj izbralo datume, ki ne sovpadajo z nobeno drugo šagro v dolinski občini. Podpisana društva in organizacije imamo, tako kot jih ima tudi vaše društvo, enake cilje: ohraniti in razvijati našo kulturo, navade in običaje. Teh ciljev ne smejo prerasti ekonomski, saj nam je beseda dobiček tuja. Pobude ekonomskega značaja morajo biti sekundarnega pomena, saj to jasno predvidevajo tako naši statuti kot celotna zadevna civilna in fiskalna zakonadaja. Prav tako nam zveni tuje zakljček vašega pisma, s katerim ste sporočili, da vas na sestanek, ki ga je sklicala odbornica za kulturo, ne bo. Med društvi moramo iskati sodelovanje in siner-gije, ne pa, da bomo » z zakonitimi sredstvi branili svoje interese«. Delovati moramo enotno, v med-sebojnemm spoštljivem in konstruktivnem duhu, tudi brez sprejetja občinskega koledarja. Dovolite pa nam, da v demokratični družbi izrazimo svoje mnenje in nesoglasje z vašo izbiro. Dragi člani SPD Mačkolje, še enkrat vas vabimo, da premislite svojo odločitev. Rade volje bomo pozabili na ta dogodek. Obilo kulturnega uspeha vam želijo: SKD Slovenec, ŠD Breg, SKD Primorsko, SKD Jože Rapotec, KD Valentin Vodnik, Majenca, Mladinski krožek Dolina, ZKU Josip Pangerc, SKD France Prešeren, KD Fran Venturini, SKD Krasno polje, SKD Slavec, Pihalni orkester Ricmanje sežana - Podpisali pogodbo Dve novi vozili proti »rdečemu petelinu« SEŽANA - Sežanski župan Davorin Terčon ter predsednika sežanskega in lokavskega prostovoljnega gasilskega društva Simon Hlačar in Jani Sto-par so podpisali pogodbo za dobavo dveh novih gasilskih vozil GCGP-1 z dobaviteljem vozil Gasilska vozila Pušnik iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici. Sredstva za nakup novih vozil v višini 460 tisoč evrov bo zagotovila Občina Sežana, ki je del sredstev (28.650 evrov za vsako vozilo) pridobila na razpisu Uprave RS za zaščito in reševanje iz naslova sredstev za sofinanciranje nabave gasilskih vozil za gašenje požarov v naravnem okolju. Vozili bosta dobavljeni v oktobru in novembru letos. Glede na to, da je območje sežanske občine zaradi specifičnih klimatskih in vegetacijskih pogojev posebej izpostavljeno požarom v naravi, bosta novi gasilski vozili prvenstveno namenjeni gašenju te vrste požarov. V vozilih bo nameščena vsa potrebna oprema za gašenje požarov v urbanem okolju, industrijskih obratih ter na prometnih sredstvih in bosta primerni za posredovanje tudi v ostalih tehničnih intervencijah. Rezervoar za vodo zmogljivosti tri tisoč litrov se bo lahko uporabljal tudi za prevoz pitne vode. Vozili bosta opremljeni z električnim agregatom in svetlobnim stolpom, ki omogoča osvetlitev neposredne okolice vozila tudi ponoči, izolirnimi dihalnimi aparati ter številnimi orodji in pripomočki, ki jih gasilci potrebujejo pri svojem delu. Težji gasilski vozili bosta posebej prilagojeni za vožnjo tudi na slabše prevoznih terenih. »Čeprav trenutne razmere niso najbolj naklonjene investicijskim vlaganjem, se zavedamo, da je za uspešno zmanjševanje posledic požarov in drugih nesreč poleg strokovno usposobljenega kadra pomembno zagotoviti tudi sodobno gasilsko reševalno in zaščitno opremo,« pravi sežanski župan Davorin Terčon. Olga Knez JEZIK NA OBROBJU Glagolov, ki izražajo začetek dejanja, je od prejšnji teden omenjenih še nekaj, med njimi tudi zaplesati. Prvi par je že zaplesal, pomeni, da je prvi par začel plesati, kar pomeni, da se je ples začel. Precej manj je pri nas glagolov, ki nam povedo, da smo zadovoljili kako svojo potrebo po čem, da smo se pri čem skorajda utrudili in česa naveličali. Če bodo prvi pari spočiti in sproščeni zaplesali (t.j. začeli plesati), bodo zelo verjetno na koncu plesa utrujeni ugotovili, da so se nocoj res naplesa-li. Glagolov, s katerimi izražamo zadovoljitev kakšne svoje potrebe, je precej več, kakor tistih, ki izražajo začetek česa. Začenjajo se vedno s predpono na- kar pomeni, da so bolj prepoznavni in jih torej brez večjih težav tudi razumemo. Na začetku in koncu dogajanja so dovršniki, med njimi pa nedovrš-niki, s katerimi izražamo trajnost, dolgoročnost dogajanja. Če se ustavimo pri prejšnji teden omenjenih glagolih, bomo ugotovili, da sledi dovršniku spregovoriti, nedovršnik govoriti in na koncu spet dovršnik nagovoriti se. Tako tudi: shoditi - hoditi - na-hoditi se; splavati - plavati - napla-vati se; vzleteti - leteti - zadnji naleteti se ima drugačen pomen, pove nam, da je z letenjem prišlo kam več ljudi ali predmetov. Poznamo pa tudi nedovršnik naletati se (v pomenu natekati se), s čimer zadovoljimo potrebo po tekanju. Poleg zgoraj navedenih glagolov in morda še katerega, ki sem ga izpustila, imamo v slovenščini še dolgo vrsto drugih, ki nam povedo, da smo zadovoljili potrebo po omenjeni dejavnosti; izpeljani so iz nedovršnikov z enakim pomenom. Taki glagoli so: spati - naspa-ti se, ležati - naležati se, smejati se - nasmejati se, tekati - natekati se, sončiti se - nasončiti se, veseliti se -naveseliti se, klepetati - naklepetati se, igrati - naigrati se, jesti - najesti se, piti - napiti se; jeziti se - najeziti se, mučiti se - namučiti se, trpeti -natrpeti se. Nedovršniki se s predpono na-spremenijo v dovršnike, ki izražajo konec dogajanja. Oglejmo si nekaj praktičnih zgledov v povedih: Otroci so bili ves dan zelo živahni, prav zares so se naigrali, na- skakali in natekali. Sinoči je šel zgodaj spat, zato se je res lahko na-spal. Smeh je večkrat zanesljiv, tokrat ne bodo mogli reči, da se niso nasmejali. Letos so imeli lepo vreme, na morju so se nakopali in nasončili. Utrujeni so prišli do izvira, kjer so se napili mrzle studen-čnice, in si z njo pogasili žejo. Kadar se srečajo vse tri sosede, se pošteno naklepetajo. Na sinovi poroki je bilo vsega dovolj in celo preveč, vsi svatje so se zares najedli. Sosedovim se je pokvaril traktor, z ročnim oko-pavanjem so se na njivi pošteno na-mučili. V taborišču je med vojno zelo trpela, lahko rečemo, da se je tam natrpela. Ustavila sem se dlje pri glagolih, s katerimi izražamo zadovoljitev svojih potreb, ker jih pri nas, razen nekaterih med njimi, skorajda ne uporabljamo. Lelja Rehar Sancin 1 Q Sreda, 21. maja 2014 KULTURA / tantadruj 2014 - Primorske gledališke nagrade Izbirajo med petnajstimi novimi produkcijami Podelitev 29. maja v Trstu - Antonu Petjetu nagrada za življenjsko delo Dramski umetnik Anton Petje, ki je skoraj štiri desetletja ustvarjal na odru Slovenskega stalnega gledališča, je prejemnik letošnje primorske gledališke nagrade Tantadruj za življenjsko delo. Novico je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočil Marij Čuk, ki je bil z Dušanom Mlakarjem in Majdo Suša član strokovne komisije za življenjsko delo. Utemeljitev objavljamo posebej, Čuk pa je izpostavil zlasti Petjetov svojevrstni slog igranja, izredno tehnično dovršenost, vseživljenjsko zavezanost tekstu in slovenski besedi. Nagrado bodo Petjetu podelili v četrtek, 29. maja, ko bo druga komisija, ki jo ob predsednici Mileni Zupančič sestavljata Gregor Butala in Ana Perne, razglasila prejemnike nagrad za umetniške dosežke. Za te nagrade se potegujejo igralci in produkcije, ki so jih tri primorske gledališke hiše - Gledališče Koper, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in Slo- vensko stalno gledališče Trst - ustvarile v iztekajoči se sezoni. Nagrado Tantadruj so omenjena gledališča ustanovila leta 2010, da bi aktivneje pristopila k sooblikovanju enotnega kulturnega prostora. Kot je spomnila Katja Pegan iz Gledališča Koper, ki je bila s Primožem Beblerjem in Iro Ratej pobudnica nagrade, so želeli z njo izpostaviti pomen in vlogo primorskih gledališč ter z nagradami za življenjsko delo tudi počastiti tiste igralce, ki so v dolgih desetletjih omogočili njihov kakovostni razvoj. Letošnja podelitev, ki jo bo 29. maja ob 20. uri na velikem odru tržaškega Kulturnega dom vodil Danijel Malalan, bo posvečena Beblerjevemu spominu, kateremu se bo SSG oddolžilo z uprizoritvijo predstave Zlati zmaj Rolanda Schimmelpfenni-ga (v režiji Janusza Kice), ki je nastala ravno pod Beblerjevim umetniškim vodstvom in s katero je tržaški ansambel tudi osvojil prvo nagrado Tantadruj. Član žirije Marij Čuk, Martina Mrhar (SNG NG), Katja Pegan (Gledališče Koper), Breda Pahor, Diana Koloini, Rossana Paliaga (vse SSG) fotodamj@n Diana Koloini je spomnila, da se SSG letos poteguje za nagrade s štirimi domačimi produkcijami, katerih tematska nit je bila ljubezen: Plemena Nine Raine v režiji Matjaža Latina, enodejanki Spira Sci-moneja Dvorišče in Koli (režiser Marko Sosič), Striček Vanja po motivih A. P. Če-hova in v režiji Ivice Buljana ter Moderne No drame Yukia Mishime in v režiji Mateje Koležnik. Tudi Gledališče Koper konkurira s štirimi premierami za odrasle (Carlo Goldoni - Sluga dveh gospodarjev, Miro Gavran - Noč bogov, Mare Bulc Vse o Ivanu in Edward Albee - Kdo se boji Virginie Woolf?). Največja gledališka hiša na Primorskem - SNG Nova Gorica - ima tudi največjo produkcijo in se za nagrado poteguje s sedmimi produkcijami (Shakespeare-Middleton: Timon atenski, Ionesco: Morilec, Mitrovic: Srečanje, Chappell: Kraja, Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel), Briški: Križ, Stoppard: Po Magrittu). (pd) anton petje - Utemeljitev nagrade Instinktiven raziskovalec, predan besedi in gledališču »Instinktiven, raziskovalec človekove duševnosti in odrske skrivnosti, do skrajnosti predan besedi in gledališki izraznosti, intelektualec, ki dramatikovo sporočilo in tekstovno predlogo spoštuje in ne zapušča njenih temeljnih okvirov in mej, jo pa umetniško razgradi in tolmači ter z osebno noto in videnjem posreduje vse tiste odtenke, ki sestavijo in oblikujejo enkraten lik. Tako sebe in svoje dolgoletno ustvarjalno delo vidi dramski umetnik Anton Petje. Svojo igralsko pot na profesionalnem odru je po študiju na ljubljanski akademiji in po treh letnikih medicinske fakultete začel v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju z vlogo v Kranjskih komedijantih Bratka Krefta. Bilo je leta 1959. Od takrat je Anton Petje odigral na desetine vlog, dahnil svojim likom svojske razsežnosti, jih približal občinstvu najprej v Mariboru, potem pa v Trstu. V Slovenskem stalnem gledališču je deloval od leta 1970 z debutom v Amfitruu v režiji Jožeta Babiča pa vse do upokojitve. Polnih 36 let je Petje posredoval svoje mojstrstvo zamejski publiki, celotnemu primorskemu in slovenskemu prostoru. Bil je eden ključnih stebrov takrat znamenitega in številnega tržaškega ansambla, z galerijo vlog je dokazal, da je virtuoz detajla in da zna prepoznati tudi najbolj tenkočutne osebnostne poudarke. Anton Petje je oblikoval povsem sebi lasten slog igre, kar sta Dušan Moravec in Va-sja Predan takole definirala: V Pet-jetovih vlogah, resnobnih ali komedijskih, se skriva posebna, petjetov-ska izraznost - nagnjenost in tudi ljubezen do raznovrstnih ostrin, tudi grotesknih izrisov, v katerih je bil v tržaškem gledališkem ansamblu zmeraj prvi med enakimi. Res je, Petje je oblikoval tudi najbolj zapletene, psihološko nena- vadne in posebne like, pa naj bodo dramatično izrisani ali s komičnimi razsežnostmi. V tem smislu gre še posebej podčrtati na primer vloge Osvalda v Ibsenovih Strahovih, Cankarjevega Ščuke, Georgea v Albee-jevi drami Kdo se boji Virginie Woolf, Stalina v Pownallovi Mojstrski lekciji in še številne druge, da ne govorimo o deležu, ki ga je imel pri risanju likov v delih besednih umetnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji. Delež Antona Petjeta je opazen tudi v slovenskem filmu. Leta 1962 je začel sodelovanje s filmsko kamero v delu Tistega lepega dne Franceta Štiglica, od takrat pa so se nastopi v celovečercih in televizijskih nadaljevankah, tudi tujih in v koproduk-cijah, povzpeli na častitljivo številko 67. Omeniti gre tudi igralčevo vlogo v radijskih igrah ter pri posredovanju besedil sodobnih slovenskih pesnikov. Akademik Boris Paternu ga je uvrstil med najbolj prodorne interprete pesniških del. Zaradi izjemnega ustvarjalnega opusa, umetniške prepoznavnosti in kakovosti, neizbrisnih sledov, ki jih pušča v igralski zgodovini slovenskega gledališča - dobi Anton Petje nagrado Tantadruj za leto 2014.« jezik in računalništvo Spoznavanje slovenščine s spletno Igro besed Zavod za uporabno slovenistiko Trojina je v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki za računalništvo razvil spletno aplikacijo Igra besed. Gre za didaktično igro, ki ponuja možnost na zabaven in sodoben način utrjevati in nadgrajevati znanje slovenščine. Igra besed, ki se nahaja na spletnem naslovu http://www.igra-besed.si/, prinaša preizkus v poznavanju besednih zvez, sestavljenih iz pridevnika in samostalnika, kot npr. rdeča jagoda. Računalnik ponudi začetek ali konec besedne zveze, igralec pa mora napisati besede, ki se najpogosteje pojavljajo na manjkajočem položaju. Vpisane besede se točkujejo glede na mesto na seznamu pogostosti, ki temelji na pojavitvah besednih zvez v časopisih, revijah, internetu ipd. »Dejstvo je, da se razvijalci iger v Sloveniji redko odločajo za izdelavo didaktičnih iger z jezikovno vsebino, po eni strani zato, ker v tovrstnih igrah ne vidijo potenciala za dobiček, po drugi strani pa zato, ker nimajo dostopa do podatkov oziroma znanja za pripravo ustreznih podatkov,« je povedal direktor Trojine Iztok Kosem. Nekaj didaktičnih iger, povezanih z rabo jezika, je sicer najti na interaktivnem izobraževalnem portalu Lilibi, ki pa je namenjen zgolj otrokom do konca prvega triletja osnovne šole in je plačljiva storitev. Po drugi strani so mladim v Sloveniji primerljive besedne igre za tuje jezike - predvsem za angleščino - na voljo v večjem obsegu, nekatere med njimi so tudi precej priljubljene, še pojasnjuje Kosem. Z Igro besed tako želijo »narediti prvi korak k zapolnitvi tega manjka in ponuditi mladim možnost, da na zabaven in sodoben način spoznavajo tudi slovenščino oziroma utrjujejo in nadgrajujejo svoje znanje slovenščine«. Podatki v igri temeljijo na zbirkah besedil oz. korpusih, izdelanih v zadnjih letih. Brez teh novih jezikovnih virov izdelava takih aplikacij ne bi bila mogoča. Aplikacijo so zagnali konec novembra lani, nato so opravili testiranja z manjšim krogom uporabnikov, da so izpopolnili uporabniško prijaznost igre in ji dodali določene funkcionalnosti. Pred kratkim so jo nato tudi uradno zagnali za širšo javnost. Igro nameravajo v prihodnosti nadgrajevati z novimi podatki - npr. drugimi besednimi zvezami in kombinacijami - in novimi načini igranja, če bodo za to uspeli pridobiti ustrezna sredstva. Obenem upajo, da bodo njeno didaktično vrednost prepoznali tudi učitelji slovenščine in ustanove, kot je zavod za šolstvo, in mogoče našli mesto zanjo pri poučevanju slovenščine, tako kot maternega kot tujega jezika. Odprti so tudi za različna sodelovanja za izboljšavo igre. (STA) lignano - Znani dobitniki 30. izvedbe nagrade Hemingway Bauman in Yehoshua Ob velikem mislecu in pisatelju sta med nagrajenci še novinarka Alice Albinia in fotograf Guido Guidi Žirija nagrade Hemingway je včeraj objavila imena štirih zmagovalcev prestižnih nagrad, ki jih bodo podelili na letošnji jubilejni 30. izvedbi v Lignanu. Letošnji dobitniki so novinarka in pisateljica Alice Albinia, filozof Zygmut Bauman, fotograf Guido Guidi in pisatelj Abraham Yehoshua.. Slavnostna podelitev priznanje bo v dvorani Kursaal 28. junija na prireditvi, ki jo bo povezovala voditeljica radijske oddaje Caterpillar Natasha Lusenti. Vsi avtorji pa bodo sodelovali tudi na srečanjih z občinstvom, ki se bodo zvrstila med 26. in 28. junijem. Alice Albinia bo prejela nagrado za novinarsko reportažo za knjigo »Imperi dell'Indo«, v kateri je predstavila današnje razmere v Pakistanu in zablode islamskega fundamentalizma. Pogumna novinarka, ki je med svojim potovanjem tvegala življenje, da je razgalila skrite plati tiste stvarnosti, se bo z občinstvom srečala 28. junija ob 11. uri v parku Hemingway. V petek, 27., bo ob 21. v dvorani Kursaal veliki poljski filozof Zygmunt Bauman, dobitnik nagrade za »miselne pustolovščine« in za njegovo prodorno analizo značilnosti globalizirane družbe. Že dan prej (ob 18.30 v dvorani Ufficio spiaggia 2) bo v Lignanu fotograf Guido Guidi, ki je letošnji nagrajenec za fotografijo za knjigo Veramente. V petek, 27. bo do 18.30 v Kurssalu izraelski pisatelj Abraham Ye-hoshua, dobitnik nagrade Hemingway 2014 za literaturo. Abraham Yehoshua Zygmunt Bauman Guido Guidi Alice Albinia / ITALIJA, SVET Sreda, 21. maja 2014 1 1 italija - Tudi nizki udarci in psovke v kampanji pred nedeljskimi volitvami Berlusconi: Grillo je morilec Grillo: Besede iz onostranstva Renzi: Medtem ko se nekateri pričkajo, skušam reševati konkretne probleme ljudi RIM - »Beppe Grillo je morilec. Na sodišču je bil pravnomočno obsojen, ker je z avtomobilom zapeljal na cesto, ki je bila zaprta zaradi ledu. On se je rešil iz avtomobila, njegovi trije prijatelji pa so umrli. Zaradi tega je bil Grillo obsojen na 14 mesecev zapora.« Tako je dejal bivši premier Silvio Berlusconi, ko je včeraj dopoldne sodeloval v televizijski oddaji »L'aria che tira« na mreži La sette. Vodja stranke Naprej Italija je pristavil, da je prvak Gibanja petih zvezd povrh davčni utajevalec. Imam priče, po katerih je Grillo zahteval plačilo na črno za svoje spektakle,« je dejal bivši premier. »Ne prenašam, da takšni ljudje solijo pamet drugim in da se grejo moraliste,« je še povedal. Berlusconijeve besede nazorno dokazujejo, kako se je temperatura volilne kampanje pred nedeljskimi evropskimi in upravnimi volitvami močno dvignila in da so nizki udarci postali vsaj za nekatere njene protagoniste nekaj rutinskega. Priznati je treba, da pri tem Grillo nič ne zaostaja za Ber- Silvio Berlusconi ansa O Afc lusconijem, prej nasprotno. Včeraj se ni hotel zapletati v polemiko z bivšim pre-mierjem. »Ubogi človek, govori iz onostranstva,« je dejal. Na volilnem shodu pred vladno palačo v Rimu pa je napadel premierja Mattea Renzija, češ da so mu dnevi šteti. »Kmalu ga bomo pozabili, tako kot smo že pozabili Enrica Letto in mnoge druge,« je še povedal. Vodja Gibanja petih zvezd je potrdil svoje prepričanje, da bo na evropskih volitvah premočno zmagal. »Takoj po zmagi bomo zahtevali odstop predsednika republike, pa tudi razpis pred- MATTEO RENZI ansa časnih državnih volitev, in to z obstoječim volilnim zakonom,« je napovedal. Premier Renzi je v svojem odzivu dejal, da bo v nedeljo »derbi med tistimi, ki grozijo s terorjem, in tistimi, ki skušamo spremeniti stvari«. Kot konkreten plod reformnih naporov je premier omenil 80 tisoč evrov, ki jih bodo z majsko plačo prejeli odvisni delavci z letnimi dohodki do 25 tisoč evrov, in pristavil, da bo vlada podoben ukrep skušala sprejeti tudi v prid upokojencem z nižjimi dohodki. Sicer pa je Renzi dejal, da medtem ko se drugi pri- šangaj - Medtem ko so odnosi Zahoda z Rusijo na najnižji ravni Rusija in Kitajska poglabljata gospodarsko sodelovanje ŠANGHAJ - Rusija in Kitajska, vse bolj pomembni svetovni velesili in strateški zaveznici, bosta v prihodnjih letih še poglobili gospodarsko sodelovanje, tudi v energetiki. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se mudi na dvodnevnem obisku v Šanghaju, ocenjuje, da bi lahko trgovinska menjava med državama do leta 2015 dosegla 100 milijard dolarjev. "Kitajska se je odločno uveljavila kot naša glavna trgovinska partnerica," je po srečanju s kitajskim predsednikom Xi Jin-pingom po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass včeraj povedal Putin. Spomnil je, da se je trgovinska menjava med državama lani povečala za dva odstotka na skoraj 90 milijard dolarjev. Pozitiven trend se je nadaljeval tudi v prvem letošnjem četrtletju, ko se je okrepila za več kot dva odstotka. "Če ohranimo takšen tempo, bo trgovinska menjava med državama do leta 2015 vredna 100 milijard dolarjev," je optimističen predsednik največje države na svetu, ki se na Kitajskem mudi prvič, potem ko je Xi lani prevzel položaj. Putin se je ob tem zavzel tudi za krepitev investicijskega sodelovanja med državama. Strani nameravata vzpostaviti skupni odbor za investicijsko sodelovanje na ravni namestnikov premierov in skupino za nadzor strateških projektov, poroča ruska tiskovna agencija Ria Novosti. Rusija in Kitajska sta v minulih letih občutno okrepili sodelovanje. Kitajska je postala glavna trgovinska partnerica Rusije, medtem ko se Moskva uvršča med deset najpomembnejših trgovinskih partneric Pekinga. Med letoma 2002 in 2013 je obseg trgovinske menjave med državama narasel z 12 milijard dolarjev na 89,2 milijarde dolarjev, Moskva in Peking pa imata še velike načrte. Do leta 2015 naj bi menjava dosegla 100 milijard dolarjev, do leta 2020 pa 200 milijard dolarjev, poroča Itar-Tass. V času obiska, ki ga bo ruski predsednik zaključil danes, naj bi državi podpisali več kot 40 sporazumov. Nekaj sta jih že, pokrivajo pa različna področja, od širšega gospodarstva, trgovine, energeti- Ruski predsednik Vladimir Putin se rokuje s svojim kitajskim kolegom Xi Jinpingom med obiskom v Šangaju ansa ke do humanitarnih vprašanj. Veliko podrobnosti o podpisanih sporazumih po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sicer ni znanih. Za zdaj so razkrili, da so podpisali sporazum o gradnji mostu čez reko Amur, ki bo povezal severovzhod Kitajske in Sibirijo, vreden pa naj bi bil 400 milijonov dolarjev. Tesneje bodo sodelovali tudi na področju železniškega prometa. Na nekaterih čezmejnih točkah bodo posodobili infrastrukturo, s pomočjo katere bodo po poročanju Itar-Tassa olajšali promet in povečali pretovorne zmogljivosti. Ruski in kitajski proizvajalci letal nameravajo sestaviti tudi širokotrupno letalo na dolge linije, ki bo imelo 400 sedežev, s čimer se želijo zoperstaviti evropskemu proizvajalcu letal Airbus in ameriškemu Boeingu. V središču pozornosti je tudi sodelovanje na področju energetike, saj se Rusija in Kitajska že več let pogajata o sklenitvi novega sporazuma o dobavi ruskega plina. Putin je v ponedeljek nakazal, da je dogovor tik pred vrati. Najbolj kočlji- vo vprašanje je cena plina, ki je glavna ovira na poti do podpisa sporazuma. Putin in Xi sta se včeraj sicer dogovorila, da bosta Rusija in Kitajska, ki sodita v skupino hitro rastočih držav, a imata v zadnjem času v gospodarstvu kar nekaj težav, sodelovanje okrepili tudi v naftnem sektorju ter na področju dobave premoga in elektrike. Do Putinovega obiska na Kitajskem prihaja v času hude krize v Ukrajini, zaradi katere so odnosi med Rusijo ter EU in ZDA dosegli najnižjo točko po hladni vojni. Obisk ruskega predsednika, ki velja za najvplivnejšega politika na svetu, je tako tudi znak Zahodu, da je največja država na svetu okrepila iskanje novih partnerjev. Kitajska je zaradi morskih ozemeljskih sporov po drugi strani v napetih odnosih z Vietnamom, Japonsko in Filipini. Xi, ki je Putina označil za "starega prijatelja", je ob tem dejal, da je gradnja strateškega partnerstva med državama nujna izbira za razvoj multi-polarnega sveta. (STA) Beppe Grillo ansa čkajo, on vlada in rešuje konkretne probleme. Pristavil je, da bodo v nedeljo evropske in upravne volitve, ki same po sebi ne morejo vplivati na usodo vlade. Na Grillove izjave se je odzval tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. »V Italiji velja pravica izražanja,« je ugotovil. Sicer pa je opozoril, da sta populizem in nacionalizem skregana s samo idejo evropskega združevanja. Predsednik je pozval k reševanju konkretnih problemov, začenši na gospodarskem področju, saj kriza še vedno ni premagana. kriza V Libiji vse večji kaos BENGAZI - Elitna enota libijskih sil se je v ponedeljek pridružila paravojaški enoti pod vodstvom upokojenega vojaškega polkovnika Halife Haftarja, ki se v Bengaziju spopada z islamističnimi borci. V drugem največjem libijskem mestu vlada vse večji kaos, ki je že blizu državljanski vojni. Vse bolj negotovo je tudi v prestolnici Tripoli. V tamkajšnji parlament so v nedeljo, dva dni po protiislami-stični ofenzivi paravojaške enote generala Haftarja v Bengaziju, vdrli libijski oboroženci. Libijska vlada je na svoji spletni strani v ponedeljek objavila odprto pismo, v katerem predlaga parlamentu, naj si za izhod iz krize "vzame počitnice". V zadnjih tednih so se spopadi med različnimi strujami upornikov proti nekdanjemu diktatorju Moa-marju Gadafiju okrepili in v nedeljo so spopadi potekali sredi prestolnice. Po navedbah ministra za pravosodje Sa-laha al-Marghanija sta bila v nedeljskih spopadih med rivalskimi milicami na jugu Tripolija ubita dva človeka, 55 pa je bilo ranjenih. Ob tem je pojasnil, da nasilje ni bilo povezano s protiislami-stično ofenzivo v Bengaziju. Upokojenemu vojaškemu polkovniku Halifi Haftarju se medtem pridružujejo novi vojaki. V ponedeljek se mu je pridružila elitna enota libijskih sil, včeraj pa še obmejne enote v mestu Tobruk na vzhodu Libije in drugi bataljon na jugu države. Savdska Arabija je zaradi zaostrovanja razmer v Libiji v nedeljo zaprla veleposlaništvo v Tripoli in evakuirala diplomate. Na evakuacijo so pripravljene tudi ZDA, čeprav se še niso odločile zanjo. Administracija predsednika Baracka Obame ne želi, da bi se ponovil 11. september 2012, ko je bilo uničeno poslopje konzulata v Bengaziju in ubit veleposlanik Christopher Stevens. Ameriški marinci imajo v italijanskem oporišču Sigonella v pripravljenost osem letal osprey V-22. (STA) Delno odloženo plačilo davka na nedeljive storitve TASI RIM - Kot je bilo pričakovati, je naposled prišlo do odložitve plačila prvega obroka davka na nedeljive storitve TA-SI, in sicer na september. Vendar bo ta odločitev veljala le za tiste občine, ki do 23. maja niso določile količnika, po katerem se davek izračuna. V občinah, ki so to storile, pa bo prvi obrok treba slej ko prej poravnati do 16. junija. Gre približno za desetino vseh občin v državi. Združenje potrošnikov Codacons pa je že protestiralo. Po njegovem sklep vlade krši temeljno načelo enakopravnosti državljanov oz. davkoplačevalcev. Italijanska mornarica rešila dva čolna s 133 otroki RIM - Italijanska mornarica je včeraj rešila dva nabito polna čolna, na katerih se je gnetlo več kot 500 prebežnikov. Med njimi je bilo tudi 133 otrok in 64 žensk. V letošnjem letu je italijanska mornarica zabeležila že več kot 36.000 prebežnikov, ki so se preko Sredozemskega morja skušali prebiti na italijanske obale. Tokrat je oba čolna s prebežniki pred obalo Sicilije opazil mornariški helikopter. En čoln je vlekel drugega, ki se je očitno med plovbo pokvaril. Čolna naj bi se na pot podala iz severa Libije. Na njunih krovih pa naj bi bili tako Li-bijci kot državljani Eritreje, Somalije in Sirije. Na Tajskem vojno stanje BANGKOK - Tajska vojska je po večmesečni politični krizi, ki so jo spremljali množični protesti, včeraj razglasila vojno stanje, ki tajskim silam daje precejšnja pooblastila. Na ulicah so oboroženi vojaki in oklepniki, mediji so cenzurirani. Vendar pa vlada ostaja na oblasti, zato vojska poudarja, da ne gre za vojaški udar. Načelnik generalštaba tajske vojske Prayuth Chan-O-cha je pojasnil, da želi vojska preprečiti nove smrtne žrtve na protestih. V času vojnega stanja lahko vojska proteste zatre z orožjem, ljudi pa aretira in pridrži brez pripornega naloga. Lahko cenzurira medije, prepove zborovanja in izvaja preiskave. Vojska se o razglasitvi vojnega stanja ni posvetovala z vlado. Premier Niwatt-hamrong Boonsongpaisan, ki opravlja tekoče posle, je zato sklical nujno sejo vlade in nato sporočil, da so se odločili za predčasne volitve, ki naj bi jih izvedli 3. avgusta in tako končali politične napetosti v državi. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 30.358,82 +42,22 SOD NAFTE (159 litrov) 109,65 $ +0,26 EVRO 1,3702 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. maja 2014 valute evro (povprečni tečaj) 20. S. 19. S. ameriški dolar 1,3702 1,3715 japonski jen 138,88 138,79 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,479 27,474 danska krona 7,4646 7,4645 britanski funt 0,81400 0,81460 madžarski forint 305,46 305,38 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1893 4,1868 romunski lev 4,4330 4,4319 švedska krona 9,0294 9,0461 švicarski frank 1,2223 1,2228 norveška krona 8,1360 8,1355 hrvaška kuna 7,61 75 7,6100 ruski rubel 47,3166 47,3682 turška lira 2,8934 2,8791 avstralski dolar 1,4921 1,4654 braziljski real 3,0362 3,0395 kanadski dolar 1,4921 1,4904 kitajski juan 8,5470 8,5545 mehiški peso 17,7229 17,7151 južnoafriški rand 14,3419 14,2635 1 2 Sreda, 21. maja 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Robert Frandolič (SGGZ) o stiski krajevnih podjetij Kljub padcu meje poslovali kot obmejno gospodarstvo Za nami je desetletnica vstopa Slovenije v EU. Ta dogodek je goriški prostor doživljal in praznoval kot simbolno prelomnico, za goriško gospodarstvo pa je bil padec meje predvsem velik izziv. O tem, ali so ga goriška podjetja znala izkoristiti, smo se pogovorili z Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega goriškega gospodarskega združenja (SGGZ). Lakšno je danes stanje goriškega gospodarstva? Stanje goriškega gospodarstva ni dobro; dovolj je, da se sprehodite po mestnem središču in ugotovite, koliko trgovin je zaprtih, ali se peljete proti Trstu in pri letališču pogledate, koliko poslovnih hal je naprodaj. Gospodarska kriza nudi podjetnikom izziv, poudarjam, izziv, da se prestrukturirajo in spremenijo svoj način poslovanja, svojo dejavnost oz. trge, na katerih nastopajo: na Goriškem se je to začelo dogajati šele v zadnjih letih, in prav zaradi tega smo priča tako hudim gospodarskim težavam. Preveč smo bili vezani na trge oz. na sisteme, ki ne obstajajo več. Je bil po vašem mnenju vstop Slovenije v EU prej vir priložnosti ali vir težav za goriško gospodarstvo? Vstop Slovenije v EU je bil nedvomno vir priložnosti, ki pa jih na žalost nismo izkoristili. Resnici na ljubo si moramo priznati, da smo v prejšnjih desetletjih na račun Jugoslavije in kasneje Slovenije živeli preveč dobro, v novih okoliščinah pa nismo znali spremeniti smeri delovanja. Poslovali smo kot obmejno gospodarstvo, tudi ko meje ni bilo več. Največja napaka našega gospodarstva je bila prav v tem, da se nismo prilagodili novim trendom in smo vztrajali v neperspektivnih sektorjih, kot so uvozno-izvozna podjetja, špedicije, itd. Ob tem nismo spodbudili razvoja proizvodnih podjetij, tako da smo še danes vezani na trgovino in storitveni sektor, kar pa ne ustvarja dovolj delovnih mest in dovolj dodane vrednosti. Katere goriške gospodarske panoge so v zadnjem desetletju doživele največje pretrese? Vsa podjetja, ki so bila povezana z mejo. Celo tradicionalne trgovine so čakale na kupce iz Slovenije, medtem ko so se v Sloveniji na veliko gradili trgovski centri z ogromno ponudbo raznovrstnega blaga. Tourismu Robert Frandolič in prazna hala bumbaca slovne niše, ki nam bodo dovolile vstopiti v novo obdobje. Problem je ravno v razumevanju tega, kaj moramo sploh narediti, da bomo lahko ostali na trgu. S problemom, kako uvajati inovacijsko kulturo v podjetja in kako inovirati poslovne modele, se bomo ukvarjali še kar nekaj mesecev, vsaj toliko, kolikor bo trajala kriza. Kaj pa mladinsko podjetništvo? So mladi bolje pripravljeni na nove razmere? Mladi so gotovo bolje pripravljeni na nove izzive, ker so bolj fleksibilni in, predvsem na določenih področjih, bolj spretni. podjetniki zelo delavni in da skrbijo za razvoj lastnih podjetjih in njihovih sodelavcev. Kako jim SGGZ pomaga? Katere pobude načrtujete? Ob predpostavki avtonomije posameznega podjetnika oz. podjetja je naloga združenja prav v tem, da skuša ustvarjati pogoje za razvoj dejavnosti svojih članov, da jim kratkomalo pomaga pri premagovanju ovir, ki nastajajo v teh burnih časih. Cilji, ki smo si zastavili že pred nekaj leti, so nudenje pomoči pri internacionalizaciji naših podjetij, podpora in spodbujanje k večji inovativnosti in kreativnosti naših podjetnikov ter sodelovanje s podpornimi institucijami, ki delujejo v deželi FJK in izven nje. Iz ust nekaterih upraviteljev in predstavnikov ustanov smo večkrat slišali, da izvaja Slovenija z nižjo obdavčitvijo podjetij nelojalno konkurenco ... Osebno se s tem ne strinjam. V Sloveniji poslujem že od 1994 in poglobljeno poznam vse dobre in slabe plati slovenskega davčnega sistema. Morda bi bilo potrebno kaj spremeniti v Italiji, ne pa v Sloveniji. So se slovenski podjetniki na Goriškem v primerjavi z italijanskimi morda kaj bolje znašli v spremenjenih okoliščinah in krizi? V glavnem imajo naši podjetniki iste težave kot italijanski »kolegi«. Menim pa, da imamo kar nekaj uspešnih članov, ki se z vztrajnostjo prilagajajo novim časom in investirajo v nove pobude oz. nastopajo na novih trgih. V spremenjenih okoliščinah moramo podjetniki reorganizirati naše delovanje, upam si trditi, da moramo spremeniti našo »poslovno vizijo«. Primorani smo iskati in razumeti, katere so tiste po- Mislim predvsem na rabo instrumentov, ki jih nudijo medmrežje in socialna omrežja. Po drugi strani pa niso tako pripravljeni prevzemati rizika in se neradi podajajo v podjetniške vode. Koliko članov ima danes SGGZ? Katere so glavne težave, s katerimi se spopadajo? Naša organizacija šteje okrog 100 članov, čeprav smo jih v zadnjih letih kar nekaj izgubili zaradi gospodarske krize. Kar se težav tiče, je vsako podjetje zgodba zase, lahko pa s ponosom rečem, da so naši NOVA GORICA Rektor Zavrtanik na občini o selitvi Jutri bodo novogoriški mestni svetniki med drugim prisluhnili tudi rednemu letnemu poročilu zavodov, ki izvajajo oziroma organizirajo dodi-plomsko in podiplomsko izobraževanje na območju občine in ki so financirani iz občinskega proračuna. Svetniki so na prejšnji seji izrazili željo, da prednje stopi tudi rektor Univerze v Novi Gorici, Danilo Zavrta-nik, in jim odgovoril na vprašanja v zvezi z nameravano selitvijo univerze v Vipavo. V ponedeljek nam je rektor povedal, da na sejo sploh ni še bil povabljen, včeraj pa so iz njegovega kabineta sporočili, da je vabilo prejel in da se bo seje udeležil. Ali bo tudi odgovarjal na vprašanja svetnikov, pa bo jasno v četrtek. (km) nova gorica Komunala: spor zaradi odlagališča se poglablja »Niti za trenutek ni bilo odlagališče v Stari Gori brez nadzora in ni predstavljalo nobene nevarnosti, ohranili smo daljinski nadzor nad stanjem naprav, od petka pa izvajamo monitoring tudi na licu mesta,« zagotavlja direktor Komunale Andrej Miška. Na novogoriški občini trdijo obratno, in sicer da je direktor z enostransko odpovedjo najema odlagališča konec aprila obenem odpovedal tudi vse nujno potrebne monitoringe izcednih voda in zraka, kot tudi pogodbo z najemodajalcem čistilne naprave na odlagališču in druge vzdrževalne pogodbe ter da je odlagališče brez nadzora pustil pet dni. Spor glede odlagališča v Stari Gori med novogoriško Komunalo in šestimi goriškimi občinami se poglablja. Na občini opozarjajo, da takšna enostranska dejanja lahko resno ogrozijo zdravje in življenje občanov, saj v takem primeru grozi nevarnost eksplozije metana, če se bakla na odlagališču ustrezno ne nadzoruje. »Z vidika lovljenja izcednih voda pa to pomeni naslednje: gre za vodotok, ki gre preko sosednje Italije v Adriatik,« opozarja Gregor Hrvatin, pooblaščeni odvetnik novo-goriške mestne občine. Ker je po prepričanju županov šestih občin direktor Komunale enostransko prekinil najemno pogodbo, je novogoriška občina na okrožnem sodišču zahtevala in tudi dosegla začasno odredbo, s katero sodišče Komunali nalaga ponovno vzdrževanje odlagališča. Direktor Miška je že napovedal, da se bo Komunala na to pritožila, novogoriški župan Matej Arčon pa da bo občina na to v roku 30 dni vložila tožbo. Poleg tega na občini opozarjajo, da Komunala kljub enostranski prekinitvi najema odlagališča uporabnikom še vedno zaračunava odlaganje odpadkov, poleg tega naj bi že pred leti preveč zaračunali takso za obremenjevanje okolja. Arčon je tudi napovedal sklic izredne skupščine delničarjev Komunale, na kateri bi zamenjali člane nadzornega sveta. Župani goriških občin bi v prihodnosti želeli doseči, da bi Komunala ponovno postala javno podjetje v izključni lasti občin. Izvorni greh spora je dejstvo, da Komunala, ki ima v najemu odlagališče v Stari Gori, nima okoljevarstvenega dovoljenja, zato pa ne more več odlagati odpadkov. Konec aprila je odlagališče vrnila občini. Miška zatrjuje, da je župane pred tem večkrat pozval k rešitvi problema, a da odziva ni bilo, župani pa odgovarjajo, da so bili kooperativni in odzivni. (km) gorica - Taborniki in združenje Dom Zbirajo pomoč za poplavljence gorica - Tatvina na višji srednji šoli Cossar Ovadili mladoletnike Poplave v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Hrvaški so že terjale okrog 40 žrtev, evakuirali so skoraj milijon ljudi, voda pa je zalila približno 23.000 kv. kilometrov površine. Najbolj prizadeta je Bosna, kjer milijonu prebivalcev primanjkuje pitne vode. Prebivalstvo poplavljenega območja lahko računa na številne solidarnostne akcije. Med prvimi, ki so se organizirali, so taborniki Rodu Modrega vala. Materialno pomoč zbirajo danes od 19. do 21. ure v društvu Jezero v Doberdobu, med 17.30 in 19.30 pa v domu Budal v Štandrežu. Pomoč zbira tudi ŠZ Dom, in sicer v soboto, 24. maja, od 15. do 18. ure v goriškem Kulturnem domu (Ul. Brass 20). »Pobudi se je pridružilo že devet športnih klubov iz Slovenije, verjamemo pa, da se bo seznam še dopolnil. Poleg materialne pomoči je zaželeno, da o akciji obvestite prijatelje, sorodnike, znance in ostala društva,« pravijo pri športnem združenju Dom. Rdeči Križ je posredoval sledeči seznam nujnih potrebščin: spalne vreče, posteljnina, ležalne podloge, dežna oblačila, gumijasti škornji, plenice, ustekleničena voda, konzervirana hrana, žepne svetilke, sveče, odeje, toaletni papir, hrana za živali, higienski pripomočki, povoji, razkužila, hrana za otroke (mleko v prahu, čokolada) in čistila. Četverica je iz avtomatov s hrano in pijačo ukradla 250 evrov - Pred kratkim so jih zalotili pri kraji v centru Tiare izsledili odgovorne za krajo. Zalotili so jih v Ljudskem vrtu na Verdijevem kor-zu. Izkazalo se je, da gre za štiri mladoletne Goričane, stare od 15 do 17 let. Ta-tiče so karabinjerji odpeljali na svoje poveljstvo, nakar so jih zaradi kraje v ob-težilnih okoliščinah ovadili tržaškemu Iz avtomatov jim je uspelo ukrasti okrog 250 evrov, denar pa so morali kmalu vrniti. Karabinjerji so v minulih dneh ovadili štiri mladoletne Goričane, ki so vlomili v eno izmed goriških višjih srednjih šol ter tam poškodovali dva avtomata s hrano in pijačo. Šola na Drevoredu Virgilio bumbaca Karabinjerje je poklical občan. Leta je v soboto pozno popoldne opazil četverico mladih, ki so preskočili ograjo poklicnega zavoda Cossar na Drevoredu Virgilio v Gorici. Patrulja karabi-njerjev je bila nekaj minut kasneje že na kraju, kjer je ugotovila, da so neznanci s silo odprli dva avtomata in si prilastili za okrog 250 evrov drobiža, ki je bil v napravah. Karabinjerji so še istega dne tožilstvo za mladoletne in jih po končanem postopku izročili staršem. 15-letna B.A. in T.G., 16-letnega M.A. in 17-letnega B.N. so karabinjerji že obravnavali pred dvajsetimi dnevi, ko so tatinsko tolpo zasačili pri kraji oblačil v nakupovalnem središču Tiare v Vi-lešu. Tudi v tem primeru so jih ovadili zaradi sodelovanja pri kraji v obtežilnih okoliščinah. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 21. maja 2014 1 3 estoria - Na festivalu tudi slovenska izkušnja Padli slovenski vojaki so do osemdesetih let ostali v senci javnega spomina Dr. Petra Svoljšak Letošnji mednarodni festival zgodovine eStoria »Trincee« (Strelski jarki), ki bo v Gorici potekal do 25. maja, je v celoti posvečen prvi svetovni vojni in njenim številnim kulturnim, družbenim, diplomatskim, gospodarskim odsevom ter daljnosežnim vplivom za prihodnost (in sedanjost) širšega evropskega prostora. V štiridnevnem zgoščenem dogajanju na različnih goriških lokacijah bodo ugledni italijanski in mednarodni strokovnjaki, zgodovinarji, sociologi, politologi in drugi poznavalci svojo pozornost usmerjali na čas pred stotimi leti, poseben mednarodni odbor, ki ga sestavljajo Mustafa Aksakal, Gerhard Hirschfeld, Boris Kolonicki, Mile Bjelajac, Petra Svoljšak, Virgilio Ilari, Erwin Schmidl, Nicolas Offenstadt, Graydon A. Tunstall in Hew Strachan, pa se bo jutri, 22. maja, na posebnem posvetu v goriškem Kulturnem domu posvetil prav stoti obletnici začetka prve svetovne vojne. Tako je tudi slovenska vojna izkušnja našla prostor med uglednimi mednarodnimi strokovnjaki, kar je za slovensko zgodovinopisje odlična priložnost, da predstavi slovensko vojno izkušnjo in spomin nanjo tudi mednarodni strokovni in širši zainteresirani javnosti. Slovenski spomin na prvo svetovno vojno je v naslovu predstavitve na konferenci postavljen kot vprašanje, ali gre za pozabo poraženih. Čar ali zagonetka prve svetovne vojne je njena moč, da je oblikovala in vplivala na kolektivno spominjanje celotnih skupnosti, ki so bile podvržene neposredni izkušnji vojne in njihovih pri- ZACENJA SE ÈSTORIA Koncert in posvet Uvod v mednarodni festival zgodovine èStoria bo nocojšnji koncert »Di passi d'ombre memori«, ki ga drevi ob 21. uri prirejajo v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Polifonski zbor iz Rude bo ob spremljavi pianista, kvarteta godal in harmonikarja izvedel skladbo »I canti rocciosi« Giovannija Sollime. V ozadju se bodo vrteli posnetki Gorice v letih prve svetovne vojne, večera se bo udeležil John Hemingway, pisateljev vnuk. V živo bo festival stopil jutri z mednarodnim posvetom »Globalna vojna: mit in izvor prve svetovne vojne«, ki bo potekal v Kulturnem domu: po pozdravih bo ob 9.30 za uvod poskrbel Paolo Mieli, nato bodo za mikrofon stopili številni drugi izvedenci iz različnih držav. Program je objavljen na strani www.estoria.it. Petra Svoljšak (zgoraj), ostanki fronte na Kolovratu (levo) in pogled na Gorico z vrha opustošenega Škabrijela (desno) hodnjih generacij vse do današnjih dni, ko s stoletno odmaknjenostjo premišljamo o vojni kot prostoru zgodovinskega spominjanja, kot je most med spominom in zgodovino definiral Jay Winter. Ob izjemno raznovrstni vojni izkušnji prebivalstva slovenskih dežel, tako na vojaškem kot tudi v civilnem polju, bi verjetno pričakovali raznovrstne in številne spominske odseve, vendar so nekatere okoliščine vendarle tako odločilno vplivale nanje, da se je dolga desetletja upravičeno vpraševalo, ali gre za dejansko pozabo ali vsaj odrinjenost na rob kolektivnega spomina. Že konec prve svetovne vojne, ki je spodkopal temelje več-stoletnega patronata habsburške monarhije ter pomenil začetek t.i. jugoslovanskega 20. stoletja slovenske zgodovine, je zaradi svoje prelomnosti opredelil prihodnji odnos do slovenske vojne izkušnje. Podoben prelom sta predstavljala tudi druga svetovna vojna in socialna revolucija, ki je v kulturo zgodovinskega spominjanja na prvo svetovno vojno prinesla nove zahteve, vendar je tudi v jugoslovanskem kontekstu prva svetovna vojna izgubila vlogo državotvornega spomina. Ves čas obstoja Kraljevine SHS / Jugoslavije je bilo zgodovinsko spominjanje podvrženo težkim in nepremostljivim preizkušnjam, predvsem zaradi razdvajajočega razmerja med zmagovalci in poraženci, saj je bilo nemogoče slaviti zmago in poraz obenem. Poudariti je potrebno, da slednje ni toliko vplivalo na samo slovensko spominjanje temveč na položaj slovenskega spomina v t.i. državotvornem, jugoslovanskem spominu na veliko vojno. Slednji se je napajal predvsem Petra Svoljšak je znanstvena svetnica na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU in izredna profesorica na Univerzi v Novi Gorici; poleg tega je članica upravnega odbora Fundacije Poti miru v Posočju in mednarodne komisije, ki stoji za letošnjim festivalom eStoria. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na zgodovino prve svetovne vojne in na kulturno-zgodo-vinski okvir, širše pa na družbeno in politično zgodovino 19. in 20. stoletja. Kot predavateljica bo v Gorici nastopila na jutrišnjem posvetu v Kulturnem domu (ob 11.50) in v soboto v Apihovem šotoru na festivalskem prizorišču (med 9. uro in 10.30). Za naš dnevnik je povzela vsebino svojega doprinosa k posvetu, za kar smo ji hvaležni. iz bojne izkušnje, ki je sooblikovala novo južnoslovansko državno skupnost, skupaj z vojnimi napori Kraljevine Srbije v 1. svetovni vojni. Naslanjala se je na dobrovolj-sko tradicijo in tako naslavljala zgolj manjšinski del Slovencev, to je slovenske do-brovoljce v srbski oziroma v antantnih vojskah, ki so se bojevali za novo jugoslovansko državo. Tako je slovensko zgodovinsko spominjanje več desetletij temeljilo predvsem na spominski literaturi, ki je v času med obema vojnama odsevala jugoslovansko spominsko stvarnost, kar pomeni, da je bila večina spominov posvečena prav slovenski dobrovoljski izkušnji. Po letu 1945 se je dobrovoljska tematika, tako kot vse ostale tematike prve svetovne vojne, skoraj povsem umaknila iz javnega spomina. Podobnemu razvoju lahko sledimo tudi pri tematiki slovenskih vojaških uporov, katerih osrednji cilj je bilo končanje vojne, ideja, ki so jo med izčrpane in vojne naveličane vojake zanesli povratniki iz ruskega vojnega ujetništva in so v daljni Rusiji doživeli oktobrsko revolucijo in z njo ruski konec vojne. V prvi Jugoslaviji so bili upori interpretirani predvsem kot gibanje za zru-šenje Avstro-Ogrske, po letu 1945 pa so bile poudarjene predvsem domnevna revolucionarna obeležja vojaških uporov. V 20ih in 30ih letih 20. stoletja je izšla tudi vrsta slovenskih spominov na vojno ujetništvo v Rusiji, ki so predvsem izjemne pripovedi o izkušnji vojnega ujetništva, z zanimivimi etnografskimi in potopisnimi opisi poti v oddaljeno domovino. V desetletjih med obema vojnama so bili ujetniški spomini eden najbolj učinkovitih dejavnikov slovenske- ga spominjanja na prvo svetovno vojno. V obdobju kraljevine SHS / Jugoslavije je bila na področju utrjevanja javnega spomina in spoštovanja neprecenljivega žrtvovanja in vojnega napora slovenskih vojakov najbolj dejavna Zveza bojevnikov vojne. Veteranska organizacija je združevala vojne veterane vseh svetovnih nazorov in vojnih izkušenj, poleg skrbi za socialno stisko veteranov in vojnih vdov, so svojim padlim tovarišem postavili več kot 160 spomenikov in spominskih plošč, niso pa uspeli postaviti osrednjega državnega pomnika, ki so ga načrtovali na Žalah v Ljubljani po načrtih Jožeta Plečnika, oziroma na Brezjah, kamor so slovenski vojni veterani romali vsako leto na veliki šmaren in želeli postaviti spominski park. Medtem je na Avali, na beograjskem obrobju, zrasel Me-štrovičev spomenik neznanemu vojaku, kar je bil tudi zadnji poskus jugoslovanskih oblasti, da bi potrdile jugoslovansko edinost in identiteto. Zelo zanimiv je bil predvsem v času po prvi svetovni vojni položaj zgodovinskega spominjanja na dogajanja na soški fronti. Čeprav je v tem času izšlo nekaj izvrstnih spominskih zapisov in knjig o vojni na Soči, pa ta zaradi političnih okoliščin, ni zbudila interesa tedanje države, po vsej verjetnosti zaradi ne-jugoslovanskega značaja vojne na soški fronti ter dogajanja tik po koncu vojne. Povojne okoliščine - italijanska zasedba in kasnejša priključitev po Londonskem paktu pridobljenih ozemelj, so odločilno vplivale na ohranjanje spomina na prvo svetovno vojno na Primorskem. Italijanski pritisk, raznarodovalna politika in vsakdanji boj za narodno preživetje, so spomin na vojno potisnile v polje intimnega in družinskega. Javni spomin na padle slovenske vojake v času med obema vojnama na Primorskem ni dobil domovinske pravice in se je v obliki spomenika udejanjil zgolj v redkih primerih. Po drugi strani pa je zmagoviti italijanski spomin svoje padle vojake slavil in spomin na nji- hovo žrtev obeležil z velikimi kostnicami, tudi na slovenskem etničnem ozemlju. Navkljub temu ostaja ne povsem pojasnjeno vprašanje, zakaj slovenski vojni veterani niso svojih spominov na soško bojevanje zapisali v spominih in so ti našli pot med slovensko javnost šele od 80ih let 20. stoletja dalje. Odtlej beležimo izreden vzpon izdajanja spominov slovenskih vojakov na prvo svetovno vojno. Konec druge svetovne vojne in oblikovanje socialistične Jugoslavije sta v slovensko in jugoslovansko naracijo o prvi svetovni vojni prinesla nove zorne kote, v tematike so bili vnešeni revolucionarni elementi, toda, kar je še bolj pomembno, je dejstvo, da je prva svetovna vojna postala drugorazredna tematika v senci javnega spomina ali zgodovinskega obravnavanja. Redki so bili poskusi, da bi se to obdobje slovenske zgodovine, ali soška fronta kot »prvovrstno« dogajanje na slovenskih tleh, predstavila javnosti pred 80mi leti 20. stoletja; dotlej je izšlo zgolj nekaj zgodovinskih del in neuspešno je poskušal Goriški muzej proti koncu 60ih let prejšnjega stoletja postaviti muzejsko zbirko prve svetovne vojne na Sveti Gori. V zadnjih dveh desetletjih in pol končno lahko govorimo o sistematičnem znanstvenem in muzealskem delu, številnih delih izpod peres ljubiteljskih zgodovinarjev in zasebnih zbirkah zanesenjakov, kar vse je pripomoglo h gradnji podobe o dogajanju na soškem bojišču in na slovensko vojno izkušnjo na sploh ter k utrjevanju slovenskega zgodovinskega spominjanja na dobo pred stotimi leti. Ne nazadnje je Republika Slovenija z ustanovitvijo Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-le-tnice prve svetovne vojne, ki deluje pod geslom »Večen bo na vas spomin«, prepoznala pomembnost prve svetovne vojne ne zgolj kot prelomnega procesa v zgodovini Slovenk in Slovencev, temveč tudi njenega obeleževanja in spominjanja tako na lokalni kot državni ravni. gorica - Ob zgodovinskem festivalu tudi razstava v muzeju Sv. Klare Iz »Belle Époque« v vojno Na ogled bodo uniforme, razglednice, zemljevidi, satirične ilustracije ter naslovne V muzeju Sv. Klare v Gorici bodo jutri, 22. maja, odprli razstavo »1914: L'Europa alla guerra - Dal colore delle uniformi al fango delle trincee« (1924: Evropa v vojno - Od pisanih uniform do blatnih jarkov), ki jo s pokroviteljstvom goriške pokrajine in dežele prireja goriška občina v sodelovanju z združenjema Isonzo in Prologo. »Gre za tretjo izmed štirih razstav, s katerimi se je želela Gorica ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne predstaviti kot simbol, saj je bila eno izmed njenih pomembnih prizorišč,« je povedal župan Ettore Romoli in spomnil, da so v aprilu v dvorcu Coronini Cronberg odprli razstavo avstro-ogrskih uniform, nakar je pokrajina Gorica odprla razstavo uniform tridesetih evropskih vojsk v grajskem naselju, septembra pa bo prvi svetovni vojni posvetila razstavo tudi Fundacija Goriške hranilnice. Kot je povedal predsednik združenja Isonzo Bruno Pas-coli in kot učinkovito prikazuje tudi podoba na plakatu, ki strani italijanskih in tujih časopisov ga je izdelalo združenje Prologo, bo razstava v muzeju Sv. Klare osredotočena na prehod iz časa »Belle Époque« v prvo svetovno vojno ter prve mesece spopada. Na ogled bodo pisane avstro-ogrske uniforme, predvsem pa fotografije, razglednice, satirične ilustracije in zemljevidi. Dogajanje v prvih mesecih vojne bo mogoče razbrati tudi iz naslovnih strani časopisne priloge Domenica del Corriere in drugih evropskih časnikov. »Začetek vojne smo želeli prikazati iz različnih zornih kotov,« je povedal Pascoli, predsednik združenja Prologo Franco Spano pa je napovedal, da bodo na ogled razstave povabili tudi sodobne umetnike, ki bodo na podlagi nabranih vtisov ustvaqali nova umetniška dela. Na ogled bo tudi »najdaljša fotografija Gorice« oz. pogled z Vrha na soško fronto, ki so jo natisnili na 18 metrov dolgo platno. Odprtje razstave bo ob 18.30: muzej bo med festivalom èStoria mogoče obiskati med 10.30 in 19.30, od 27. maja dalje pa od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. 1 6 Četrtek, 22. maja 2014 GORIŠKI PROSTOR / števerjan - Franca Padovan (Slovenska skupnost) Občina mora ostati Rojena sem: 30. julija 1966 v Gorici Živim: v Števerjanu Poklic: veroučiteljica Knjiga: »Leonie« (Sveva Casati Modignani) Film: »Zoran, moj nečak idiot« Življenjski moto: Živi in pusti živeti Hobi: branje, vsakdanja hoja in petje v zboru Športnik / športnica: Jernej Terpin Pevec / pevka: Andrej Šifler Spletna stran: nimam Profil Facebook: ne Profil Twitter: ne Zakaj ponovno kandidirate? Prepričana sem, da lahko storim še veliko za naš teritorij in v prid briškega človeka. Začutila sem tudi veliko toplino s strani Števerjancev in Jazbincev, kar me je napolnilo z novimi energijami. Kaj vas je naučil prvi županski mandat? Izraz veliko ni dovolj, da opišem, kar sem se vsega naučila. Brez dvoma pa je, da je županska izkušnja naporna in zahteva precej energij. Človek se vedno nauči nečesa novega in tudi mene je prvi mandat izredno oblikoval in obogatil. Kateri so najbolj pereči problemi in glavne potrebe občine? Naj naštejem: izvesti razširitev pokopališča v Števerjanu; spodbuditi uporabo obnovljivih virov energije in okolju prijaznejših tehnologij (fotonapetosnih ter termičnih kolektorjev, geotermičnih energijskih sistemov, napredne uporabe lesne biomase, fitodepu-racijo ipd.); nuditi širokopasovno internetno povezavo (ADSL) za vse domove in dobro omrežje za mobilno telefonijo; pozorno spremljati postopek upravljanja bivših vojašnic, ki so trenutno v državni lasti in ki predstavljajo zanimiv turistični izziv za razvoj teritorija. Čemu boste v primeru izvolitve posvečali posebno pozornost? Ohranitvi občinske samostojnosti. Dežela Fur-lanija Julijska krajina ima pristojnost in nalogo urejati delovanje občin na svojem teritoriju. Pričakujemo samostojna pa, da bo deželna uprava pomagala malim občinam, kakor je Števerjan, pri razvoju in ohranitvi njihove samostojnosti. Ne pristajamo pa, da jim bo dan za dnem odvzemala kompetence in jih silila v nesmiselna združevanja. Obenem mora dežela ovrednotiti poseben status in zadovoljiti specifične potrebe občin, kjer je prisotnost slovenske narodne skupnosti priznana in zaščitena. Katere so razvojne perspektive občine? Brda se geografsko raztezajo čez dve krasni deželi in čez dve državi, kjer drug ob drugem živimo ljudje, ki nas veže skupna preteklost, a se za ohranjanje te dragocene prednosti naravnega sožitja premalokrat snidemo. S sosedi na »oni strani meje« se največkrat ne poznamo. Danes moramo skrbeti za boljši skupen jutri, povezovati se moramo na vseh področjih, od kulture do gospodarstva, skušati si moramo zastaviti enotne programe in cilje ter jih uresničiti v sozvočju in v korist vseh prebivalcev Brd. Kateri sektor ima največji potencial? Spodbujati moramo razvoj turizma in pripraviti primeren razvojni program za ovrednotenje celotnega briškega okoliša. Tako bomo ovrednotili obrtniške in gostinske dejavnosti ter skrbeli za razvoj vinogradništva, oljkarstva in sadjarstva. Turizem ima torej izjemen potencial. Kaj boste storili za povečanje turistične privlačnosti občine? Občinske uprave nimajo posebnih pristojnosti pri obravnavanju gospodarstva, toda težki gospodarski položaj v deželnem, državnem, evropskem in svetovnem okviru zahteva tudi od lokalnih uprav posebno pozornost: spodbuda k razvoju turizma in pripravi primernega razvojnega celostnega programa za ovrednotenje celotnega briškega okoliša; ovrednotenje obrtniške in gostinske dejavnosti; pomoč pri pridobitvi finančnih sredstev, ki jih na podlagi programov za razvoj podeželja, obrti in kmetijstva ponuja Evropska unija za razvoj podeželja, obrti in kmetijstva; skrb za razvoj vinogradništva, oljkarstva in sadjarstva; nadaljnji razvoj kolesarskih stez in konjeniških stez; ustanovitev Lokalne akcijske skupine LAS. Se učinki krize poznajo tudi v vaši občini? Brez dvoma se poznajo tudi med nami, potrebno pa jim je kljubovati in vztrajati po začrtani poti. Briški človek je trmast in vztrajen ter počasi bo le šlo na bolje. V primeru izvolitve koga boste imenovali v občinski odbor? Tega vprašanja se bomo lotili, ko in če bomo na volitvah zmagali skupaj seveda z lokalno sekcijo stranke Slovenske skupnosti. (Občinska enotnost) »Stavili bomo na turizem« števerjan - Joško Terpin Rojen sem: 8. marca 1964 v Gorici Živim: v Števerjanu Poklic: Bančni uslužbenec Knjiga: »Ledena prevara« (Dan Brown) Film: »La vita e bella« (Roberto Benigni) Življenjski moto: Spoštuj druge Hobi: cestno kolesarjenje Športnik / športnica: Matej Černic Pevec / pevka: Freddie Mercury Spletna stran: www.brda.si Profil Facebook: da Profil Twitter: ne Zakaj kandidirate? Sprejel sem župansko kandidaturo, ker želim dati svoj doprinos k vodenju občinske uprave, kot je šte-verjanska, z namenom, da damo našemu teritoriju novega zagona. Zakaj ste prava oseba za župansko mesto? Prisluhnem vsakemu občanu. Poslušam ideje in mnenja vseh. Poznam teritorij, v katerem živim, in vem, kaj predstavlja za naše občane. Želim konkretno prispevati k razvoju teritorija, razvoj pa vidim v vseh tistih akcijah, ki lahko pripomorejo k povečanju turistične ponudbe in storitev, ki jih nudimo gostom. Katere so vaše upraviteljske izkušnje? Izhajam iz vrst opozicije, v kateri sem si v desetih letih nabral dovolj izkušenj, da se lahko preizkusim tudi v vlogi prvega občana. Kateri so najbolj pereči problemi in glavne potrebe občine? Naši problemi izhajajo iz značaja teritorija, ki ga zaznamujejo griči in opokasta zemlja. To povzroča podvrženost plazom, velike količine padavin pa povzročajo velik problem in škodo za vinograde in ceste. Zato je vzdrževanje plazov, še prej pa preventiva, nujno in obvezno. Na področju telekomunikacij je naša občina še vedno po predelih »odrezana« od sveta: in-ternetna povezava ne seže povsod, večkrat je šibka. Brez hitre internetne povezave pa danes ni mogoče več razmišljati: z njo se povezuje vse, od spletnih trgovin za vinogradnike do spletnih naročil za prenoči- tve ali gostilne. Čemu boste v primeru izvolitve posvečali posebno pozornost? Vedno več turistov obišče Števerjan in Brda. Turizem je ena od poglavitnih gospodarskih dejavnosti, okoli katere se lahko vrtijo vse ostale dejavnosti v vasi, od kmečkih do tržnih, od storitev do kulturnega utripa, ki ga naš teritorij ponuja. Podpirali bomo kakovostne kmečke pridelke in valorizirali gričevnati svet z ureditvijo naravnih poti Po sledeh kmečkih izdelkov. Aktivno bomo sodelovali pri promociji teritorija z vključitvijo v vse tiste realnosti, ki vrednotijo naše tipične eno-gastronomske izdelke. Druga naša velika skrb bo združiti vrtec in osnovno šolo v skupni šolski center, v katerem bo našla novo vsebino tudi občinska knjižnica. Katere so razvojne perspektive občine? Naš teritorij bomo okrepili tako, da združimo konsolidirane izkušnje z novimi realnostmi. Naša sicer majhna občina je iz gospodarskega vidika zelo bogata, saj se še tako majhne obrtniške realnosti od vedno odlično spajajo s primarnim sektorjem - kmetijstvom. Potrebno je delati na sinergijah med gospodarskimi realnostmi in podjetniki, ki jih ustvarjajo. Stavili bomo posebej na turizem, ki nam lahko prinese novega kisika. Kaj boste storili za povečanje turistične privlačnosti? Z ureditvijo info točke bomo turistom nudili prve informacije o raznih dejavnosti, ki jih najdejo v vasi: razvoj turizma gre povezati tudi s kulturno ponudbo. Z urejenimi kolesarskimi stezami, s parkirnimi prostori za avtodome, z izposojo električnih koles, z otroškimi igrišči, z ureditvijo peš poti ter ogledom števerjanskega gradu, muzeja kmečke kulture, galerije, cerkve najdejo obiskovalci pri nas veliko možnosti za sprostitev in užitek. Se učinki krize poznajo tudi v vaši občini? Ohraniti in ojačiti socialno kohezijo je primarna dolžnost občinske uprave. Zato želimo postaviti prav vsakega občana v središče pozornosti našega delovanja. Na področju javnih storitev se učinki krize poznajo v tem, da so bile domala vse storitve, ki so jih do pred kakim letom direktno upravljale občine, centralizirane: center odločanja je torej daleč od lokalne realnosti. Zato je potrebno, da občina ohrani možnosti soodločanja glede investicij in upravljanja storitev. Občan mora v lokalni upravi imeti pravega sogovornika in referenčno točko. V primeru izvolitve koga boste imenovali v občinski odbor? Na nekatera imena sem že pomislil. doberdob - Lista Forza Doberdo »Nudimo profesionalnost« i Kandidat Marino Ferfolja z deželnim svetnikom Rodolfom Ziberno bodo preko svojih poklicnih izkušenj na odvetniškem in drugih področjih gotovo znali prispevati k razvoju občine,« je povedal Ziberna, istega mnenja pa je tudi Ferfolja. »Za vodenje občine ni dovolj, da imamo v upravi ljudi, ki samo dvigujejo roke. Potrebujemo profesionalce. Zato imam v občinskem svetu raje izkušene- ga človeka, ki ne govori slovensko, kot pa nekoga, ki ni kos svoji nalogi,« je poudaril Ferfolja, ki se je za župansko mesto že potegoval pred petimi leti, takrat s podporo liste Popolo della liberta - Lega Nord. Ferfolji je leta 2009 uspelo vstopiti v občinski svet, saj je njegova lista prejela 116 glasov (11,93 odstotka). VOLITVE 2014 Zaključni shod na Valerišču Zaključni volilni shod za kandidate Občinske enotnosti Števerjan bo nocoj ob 20.45 na kmetiji Štekar na Valerišču. Županski kandidat Marino Ferfolja: »Naša glavna prioriteta je ustvarjanje delovnih mest« »Občina ni igračka in je ni mogoče voditi amatersko. Ravno profesionalnost in izkušnja naših kandidatov sta značilnosti, po katerih se naša lista razlikuje od ostalih.« Tako pravi Marino Ferfolja, županski kandidat liste Forza Doberdo na nedeljskih županskih volitvah v Doberdobu, ki se je v ponedeljek srečal s somišljeniki v svojem lokalu Vecia cantina v Trstu. »Bolj kot za predstavitev kandidature je šlo za prijateljsko snidenje,« je povedal Ferfolja, ki mu je svojo podporo prišel izrazit tudi pokrajinski koordinator stranke Forza Italia in deželni svetnik FJK Rodolfo Ziberna. Kandidati za občinski svet na listi Forza Doberdo so Paolo Lazzeri, Sara Martellani, Claudio Perco, Livio Tacchi-no, Marialuisa Tacchino, Giulio Severo Tavella, Graziella Zavadlav in Pierina Zu-lian. Večina izmed njih ne živi v doberd-obski občini, po mnenju Ziberne in Fer-folje pa je to lahko tudi dodana vrednost. »Vsaka občina potrebuje tudi zamenjavo v upravi. Ta lista omogoča Doberdobcem, da glasujejo za nove obraze in za ljudi, ki damj@an spregovorila o ovrednotenju reke in bregov Soče ter upravljanju z vodnimi vi- Še dva shoda z Vizintinom Kandidat za župana Občinske enotnosti v Doberdobu Fabio Vizintin »obžaluje, da ni prišlo do javnega soočenja med županskimi kandidati. To je izgubljena priložnost za občane, ki bi bili dobili popolnejšo sliko o njihovih sposobnostih in prioritetah, na tej podlagi pa bi se bolje odločali, komu oddati svoj glas«. Občinska enotnost vabi občane na volilno srečanje, ki bo nocoj ob 20. uri na sedežu društva Kras Dol-Poljane, in hkrati sporoča, da bo zaključni volilni shod v petek ob 20. uri na Gradini; poskrbljeno bo tudi za glasbo in pogostitev z golažem. Mara Černic s kandidati SSk Stranka Slovenska skupnost prireja volilni shod drevi ob 20.30 v Vasi (Sovod-nje ob Soči), na prvem razcepu med ulicama Vilfan in XXIV. maja. Predstavili se bodo županski kandidat Julijan Čavdek in kandidati za občinski svet, predstavljen bo tudi volilni program. Gostja bo podpredsednica pokrajine Mara Černic, ki bo OE in poslanca v Gabrjah Občinska enotnost bo drevi ob 20.30 predstavila svoj program občanom iz Ga-brij, in sicer na sedežu društva Skala. Srečanja s kandidatko in dosedanjo županjo Alenko Florenin se bo udeležila tudi poslanka Tamara Blažina, ki bo spregovorila o reformi krajevnih uprav in perspektivah za slovenske občine; napovedan je tudi poseg poslanca Giorgia Brandolina. V Moraru srečanje Zelenih Na turistični kmetiji Al Diaul v Moraru, nasproti vaške cerkve, bo nocoj ob 20.30 javno volilno srečanje s predstavniki federacije Zelenih in svetniške skupine Zelenih iz Morara; posege bo koordiniral pokrajinski predsednik federacije Renato Fiorelli. Ciprasova kandidatka v Gorici Pred gledališčem Verdi v Garibaldijevi ulici v Gorici bo danes ob 18. uri srečanje z Annaliso Comuzzi, videmsko kandidatko liste L'altra Europa con Tsipras, in Fabiom Sestijem iz goriškega odbora, ki podpira Ciprasovo listo. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 21. maja 2014 15 ŠTEVERJAN - Shoda Slovenske skupnosti Glas manjšin naj bo odločilen tudi za EU Števerjanski shod stranke Slovenske skupnosti Upravna avtonomija, javna dela in samostojno politično nastopanje so bili glavne teme sobotnega in nedeljskega volilnega shoda števerjanske sekcije stranke Slovenske skupnosti (SSk). Na Jazbinah se je županski kandidatki in dosedanji županji Franci Padovan ter ostalim kandidatom in somišljenikom pridružil deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Občane Števerjana pa so ob Padovanovi nagovorili še tajnik sekcije Marjan Dru-fovka, pokrajinski tajnik SSk Julijan Čav-dek ter kandidat za evropske volitve v Sloveniji na listi Slovenske demokratske stranke Damijan Terpin. Izpostavili so »dobro petletno delo sedanje števerjanske uprave, ki je bilo še posebno uspešno pri pridobivanju deželnih sredstev. Ohranitev občinske avtonomije je odvisno od tega, če bomo Slovenci v FJK sposobni imeti lastno politiko in o sebi odločati samostojno. SSk si prizadeva za politično združitev slovenske manjšine že od svojega nastanka pred skoraj 40 leti, kar ji daje tudi zavidljivi status najstarejše politične stranke v FJK. Poleg občinskih pa so pomembne tudi evropske volitve, na katerih se SSk predstavlja na listi južnotirol-ske stranke SVP s svojo kandidatko in edino slovensko predstavnico Tanjo Peric. To je utemeljen razlog za skupno vse-manjšinsko podporo. Nosilec liste SVP pa je sedanji evropski poslanec Herbert Dorfmann. Potrebna je torej množična udeležba na nedeljskih volitvah, na katerih se skupaj z drugimi manjšinami moramo izreči za dejavno in evropsko vlogo narodnih in jezikovnih skupnosti v EU. Zaradi Terpinove kandidature v Sloveniji je torej možnost, da bosta v Evropskem parlamentu sedela kar dva pripadnika narodnih manjšin v Italiji, kar bi bil izjemen uspeh,« sporočajo iz SSk. SOVODNJE - Alenka Florenin v Zgoniku Doprinos kmetijstva k promociji teritorija Alenka Florenin z Deboro Serracchiani in Isabello De Monte Sovodenjska županja Alenka Florenin je na srečanju kandidatov Demokratske stranke s predsednico dežele Deboro Serracchiani in deželno kandidatko za evropski parlament Isabello De Monte v Zgoniku izpostavila problematike in potenciale manjših občin. Ker je bila osrednja tematika srečanja kmetijstvo oz. razvojne perspektive na tem področju, je Floreninova najprej opozorila na geografsko lego občine, ki jo obremenjujejo številne infrastrukture, ne nazadnje pa ima veliko zaščitenih travnatih površin, ki trenutno ne dovoljujejo obširnejšega obdelovanja zemlje v kmetijske namene. Kvalitetna proizvodnja lahko postane privlačna tudi v povezavi s turističnim ovrednotenjem teritorija, je poudarila dosedanja sovodenjska županja. De Montejeva, ki je obenem županja občine Tablja, je Floreninovi pri- trdila, da so prav manjše občine tkivo in bogastvo našega prostora, nujno pa je sodelovanje in povezovanje s sosednjimi upravami. Zelo pomembni bodo v tem vidiku evropski projekti. Serracchianije-va je povedala, da deželna uprava skrbno dela na premostitvi vseh finančnih zank oz. dogovorov Tondo-Tremonti pri denarnih prihodkih iz Rima v našo deželo in posledično tudi na vsaj delni premostitvi pakta stabilnosti, ki pesti v večji meri prav manjše občine. Pomembne spremembe se obetajo na turističnem področju, kjer novi deželni plan predvideva ovrednotenje potencialov, ki jih ponuja prav kraško območje. Dežela pozorno sledi posegom na teritoriju in odobrava izbire na poti sodelovanja Sovo-denj z Doberdobom in Zagrajem, navezi, ki bo obrestovala zanimive sadove tudi na področju promocije teritorija in spominov na prvo svetovno vojno. Ob kavi s knjigo Mire Cencič Ob 110. obletnici rojstva Srečka Kosovela je kulturno društvo Tomaj izdalo knjižico Mire Cencič z naslovom »Kosovelovi v Tomaju«. S tem delom, ki obsega 85 strani in vključuje 20 fotografij in dokumentov, želijo Tomajci ohraniti spomin na Kosovelovo rodbino, ki je preživela v Tomaju le dve generaciji, a je pomembno vplivala na življenje vasi in Krasa skoraj celo dvajseto stoletje ter ustvarila ogromno kulturno bogastvo. Knjiga Mire Cenčič bo predstavljena jutri ob 10. uri v Katoliški knjigarni na goriškem Travniku. Srečanja s knjigo ob kavi se bo udeležila avtorica, kavo pa bo ponudilo podjetje Primo Aroma iz Trsta. Zmaga je šla v San Dona Gledališka skupina Teatro dei Pazzi iz kraja San Dona di Piave je letošnja zmagovalka niza »Un castello di ...Musical e risate«, ki ga je združenje Terzo Teatro priredilo v goriškem Kulturnem domu. Nagrado občinstva je osvojila s komedijo »Le Betoneghe«. Priložnosti za študente Na sedežu Videmske univerze v nekdanjem samostanu Sv. Klare v Gorici bo danes popoldne »Opportunity day«. Obiskovalcem študijske smeri za stike z javnostmi bodo predstavili priložnosti za delovno prakso v infotočki goriške pokrajine Kras 2014+, pri ustanovi Area Science park v Trstu, na deželnem sedežu RAI in pri zvezi Confcommercio v Gorici. V Tržiču vina iz Romansa V kavarni Carducci v Tržiču se bo jutri zaključil niz pokušenj posoških vin, ki ga prireja slaščičarna Maritani v sodelovanju s konzorcijem Tutela vini Friuli Isonzo. Ob 18.30 se bo predstavilo podjetje I feudi di Romans. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. ~M Gledališče MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu ob zaključku 4. izvedbe letnega projekta za šole »Mladi... na Oder! -Ragazzi... all'Opera!« vabi na ogled Donizettijeve opere buffe »Don Pasquale«, ki bo v občinskem gledališču v Krminu v petek, 23. maja, ob 20. uri; vstop prost. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 26. maja v KC Lojze Bra-tuž »Pet modernih no dram« Yukia Mis-hime, v režiji Mateje Koležnik; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 21., 22. in 23. maja ob 20. uri »Norci iz Valencije« (Lope de Vega); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Godzilla«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Grace di Monaco«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Solo gli amanti sopravvivono«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Godzilla«. Dvorana 2: 17.15 - 21.30 »Godzilla« (digital 3D); 20.00 »II giardino delle parole«. Dvorana 3: 17.15 - 20.10 - 22.00 »Grace di Monaco«. Dvorana 4: 18.15 »Sexi Shop«; 16.45 -20.20 - 22.10 »Ghost Movie - Questa volta e guerra«. Dvorana 5: 17.30 »The Amazing Spider-Man 2: II potere di Electro«; 20.00 - 21.45 »Sexi Shop«. Razstave V RUBIJSKEM GRADU bo v sklopu festivala eStoria na ogled zgodovinsko-foto-grafska razstava od 23. do 25. maja med 10. in 16. uro. Na razpolago bo tudi knjiga »Castello di Rubbia - Rubijski Grad« Paole Predolin. Za ljubitelje vin bo v parku gradu Rubije potekala degustacija kraških vin. Koncerti SNOVANJA 2014 v organizaciji SCGV Emil Komel: v petek, 23. maja, ob 17. uri bo glasbeno-gledališka predstava v topniški kaverni na Brestovcu na Vrhu v sodelovanju z združenjem a.Artisti associati in s Festivalom eStoria. Uprizorili bodo »Poti prve svetovne vojne« z izvirno glasbo udeležencev tečaja avtorske scenske glasbe za gledališke predstave, izvajal bo trio godal SCGV Emil Komel. 9 Šolske vesti POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA za otroke od 4. do 6. leta bo potekalo od 30.junija do 11. julija in od 25. avgusta do 5. septembra. Program: angleške igralne urice, ekskurzije in izleti, ustvarjalne dejavnosti, pravljične urice, družabne igre in zabava, priprava na vstop v šolo. Urnik: od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaskidom.it. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA za osnovnošolske učence bo potekalo od 16. junija do 11. julija in od 25. avgusta do 5. septembra. Program: raziskovalna in filmska delavnica (priprave na snemanje filma o Gorici, Trstu in Krasu), športne in rekreativne dejavnosti, izleti in ekskurzije, ples in glasba, kopanje v Se-sljanu in novogoriškem bazenu. Urnik: od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaskidom.it. 11. ŠPORTNA ŠOLA DIJAŠKEGA DOMA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 16. junija do 11. julija (urnik: 8.30 do 15.00). Program ponuja vsak dan nov šport, na novem prizorišču: kajak, rafting, atletika, lokostrelstvo, športno plezanje, hokej itd., predvsem pa veliko zabave in izletov v veseli družbi sovrstnikov. Od 30. junija do 4. julia tudi tečaj kajaka; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaskidom.it. M Izleti SPDG prireja v nedeljo, 25. maja, v sodelovanju s sekcijo CAI iz Gorice izlet na Monte Bottai (1526 m, Karnijske Pre-dalpe). Predvidene so tri ure in pol vzpona in dve uri in pol sestopa. Zbirališče ob 6.45 na parkirišču v Ul. Puccini (slovenski šolski center) v Gorici. Odhod ob 7. uri. Možnost prevoza s kombijem. Predstavitev izleta bo v četrtek, 22. maja, ob 21. uri na sedežu CAI; informacije po tel. 338-3550948 (Mitja). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 27. in 28. junija dvodnevni avtobusni izlet, namenjen ogledu pomembnega mesta Parme in zelo zanimivih gradov v okolici. Vpiso- vanje samo do 21. maja na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51 v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Na račun 100 evrov. SPDG prireja v nedeljo, 25. maja, 3. kolesarski izlet MTB sezone 2014. Predstavitev izleta bo v četrtek, 22. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Kolesarili bodo po slovenskem Krasu v okolici Avberja in Stjaka. Tura je zahtevna (55 km, 1100 m višinskih). Zbirališče na parkirišču Rdeče hiše v Gorici ob 8.30 v nedeljo, 25. maja; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), obvezna čelada, zaželjena je prijava udeležencev. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 13. redni triletni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v Ul. I. Brass 20 v četrtek, 29. maja 2014, ob 12. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu. 0 Mali oglasi BELGIJSKI OVČAR: tri črne samčke, cepljene, razglistene oddajamo po ugodni ceni; tel. 340-2857674. 81 Prireditve PRAZNIK ŠPARGLJEV 2014 v župnijskem parku pod lipami v Štandrežu: v petek, 23. maja, ob 20.45 odprtje dokumentarne razstave »Štandrež v prvi svetovni vojni«; v soboto, 24. maja, ob 17. uri otroški slikarski ex-tempore in ob 20.30 ples z skupino Souvenir; v nedeljo, 25. maja, ob 19. uri nastop MePZ Vrtojba in dramske skupine PD Štandrež s komedijo »Večerja za enega«, sledil bo ples s skupino Hram; v soboto, 31. maja, ob 20.30 ples s skupino Souvenir; v nedeljo, 1. junija, ob 19. uri nastop štandreškega župnijskega otroškega zobra in učencev osnovne šole Fran Erjavec, nagrajevanje ex-tem-pore in ples s skupino Hram; v ponedeljek, 2. junija, ob 19. uri ples s skupino Oasi. Na voljo odločni šparglji in druge dobrote ter bogat srečelov. OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA vabi na predstavitev vojne knjige »Fajti hrib. Bojišče na Komenskem Krasu 19161917« v četrtek, 22. maja, ob 19. uri v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Knjigo bo predstavil avtor, Va-sja Klavora. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici prireja muzikal »Briljantina-Grease« v petek, 30. maja, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.00, Fulvio Mauc-higna (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev; 11.00, Christian Pacor (iz trži-ške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upepelitev. DANES V MEDEI: 10.00, Teresa Borghi vd. Bramante (iz bolnišnice v Palmanovi) v cerkvi in na pokopališču. 21.5.1994 21.5.2014 Mirta Jarc Zvezda v najinih očeh Mama in Valentina 16 Sreda, 21. maja 2014 SLOVENIJA / SENKO PLIČANIČ EU je koristna za Slovenijo Senko Pličanič LJUBLJANA - Na EU se prepogosto gleda kot včasih na prestolnico nekdanje skupne države, od katere nimamo nič, je za STA dejal nosilec liste DL za evropske volitve Senko Pličanič. EU je po njegovem koristna za Slovenijo, a tega ljudje ne vidijo. Kako bo dogajanje doma vplivalo na te volitve, si ne zna predstavljati, meni pa, da bodo ljudje le še bolj zmedeni.Pličanič je v pogovoru za STA poudaril, da na prvem mestu vidi interese Slovenije. Če jih želimo uveljaviti v EU, pa je po njegovem mnenju treba EU razvijati v smeri večje politične enotnosti ter v smislu utrjevanja povezave na različnih področjih, z večjimi pooblastili Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter ostalih organov EU. V prvi vrsti pa bi, pravi, morali v Sloveniji oblikovati strategijo in vizijo države ter nato v tej luči peljati politiko EU. »Ko so šli naši ljudje v organe EU, se zdi, da so pozabili, da prihajajo iz Slovenije. Delovali so daleč od svoje države, ljudje v Sloveniji pa so skladno s tem oblikovali percepcijo pomembnosti EU za Slovenijo - ta pa je nizka. Smo v EU, od tega pa nič nimamo,« je pojasnil Pličanič. Po njegovih besedah gre za bistveno več kot le evropska sredstva. Večina slovenskega prava je namreč evropsko pravo in čeprav smo majhni, to ne pomeni, da ne bi mogli imeti večjega vpliva na oblikovanje evropskega prava, meni. MILAN ZVER Unija kot mednarodni dejavnik Milan Zver LJZBLJANA - Evropska unija mora v naslednjih petih letih vzpostaviti temelje za uvedbo lastnih finančnih virov in nadaljevati prizadevanja za odpravo demokratičnega primanjkljaja, je v pogovoru za STA menil nosilec liste SDS na evropskih volitvah Milan Zver. Večjega uspeha skrajno levih in desnih strank ne pričakuje, ni pa naklonjen niti preveč integrirani EU. Kot glavni izziv EU v naslednjem mandatu Zver vidi dokončno oblikovanje bančne unije ter vzpostavitev temelja za uvedbo lastnih virov. Ko unija ne bo več odvisna od donacij v proračun s strani članic, se bodo po njegovem prepričanju spremenila tudi razmerja med ključnimi evropskimi inštitucijami. Kljub temu, da Evropski parlament trenutno s Svetom soodloča o proračunu, je namreč slednji po besedah Zvera še vedno premočan. »Dovolj je en veto države članice in v vodo pade več tednov, mesecev usklajevanja med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo,« je dejal. Poleg tega bo ključno, da se unija uveljavi kot mednarodni dejavnik, tudi na področju varnostne politike bo morala narediti več. Za Slovenijo bo medtem po njegovem prepričanju ključni izziv izhod iz krize. V ta okvir spada konsolidacija javnih financ. Nujne so nekatere reforme, med drugim na trgu dela, gospodarstva, pravosodja in utrditev elementov pravne države. DARJA RADIČ Več neposredne demokracije v EU Darja Radič LJUBLJANA - Nosilka liste Zares Darja Radič si bo, če bo izvoljena za evropsko poslanko, prizadevala za več neposredne demokracije v EU. Meni namreč, da imajo volivci premalo vpliva na odločanje v evropskih institucijah. Radičeva, nekoč tudi gospodarska ministrica, je za STA tudi ocenila, da bo morala EU popraviti svojo politiko reševanja kri-ze.Radičeva kot glavni izziv EU v prihodnjih petih letih vidi vprašanje, kako popraviti politiko reševanja krize EU, saj se je dosedanja «izkazala za popolnoma neuspešno». »Tako je treba najprej stabilizirati gospodarstvo EU, politiko pa preurediti tako, da bo prinašala koristi za vse, ne samo za nekatere,« pravi. Izzivi po besedah Radičeve čakajo tudi Slovenijo. »Postati bo morala bolj aktivna članica. V zadnjih letih, ko kot podjetnica delam v tujini, od tega pogosto tudi v Bruslju, opažam, da je Slovenija v pomembnih bruseljskih institucijah neopazna,« pravi. Dodaja, da bo Slovenija za svojo večjo prisotnost morala poskrbeti predvsem sama. Med načini, kako bi lahko Slovenija postala bolj prepoznavna znotraj EU, kandidatka Zaresa za evropske volitve izpostavlja predvsem aktivnejšo vlogo vlade pri zastopanju slovenskih stališč v institucijah EU, večjo aktivnost slovenskih evropskih poslancev ter večje vključevanje Slovenije v različne razvojne konzorcije, ki se oblikujejo v EU. JELKO KACIN Glasovi levice preveč razpršeni Jelko Kacin LJUBLJANA - Nosilec liste Kacin - Konkretno Jelko Kacin je v pogovoru za STA izrazil razočaranje, ker poskus oblikovanja liberalne liste za evropske volitve v Sloveniji ni uspel. Skrbi ga, ker se bodo glasovi levice preveč razpršili, od česar bo imela koristi desnica. Prepričan je še, da bi morala Slovenija spremeniti odnos do EU. Kacin je že dvakrat prišel v Evropski parlament kot kandidat LDS, tokrat pa na volitvah nastopa s svojo listo Kacin - Konkretno. Kot je pojasnil, je že v začetku marca zbral dovolj podpisov za vložitev liste skupaj z LDS, a je bil naposled prisiljen vložiti svojo kandidaturo, ker je ves april porabil za morebitno oblikovanje skupne liberalne liste z LDS, Zaresom, Državljansko listo in Pozitivno Slovenijo. Ker poskus oblikovanja skupne liste ni bil uspešen, med drugim tudi zato, ker so se po Kacinovih besedah tega vsi lotili »s figo v žepu«, se je odločil za samostojno kandidaturo. Sklicali so svet LDS, a ni bilo potrebnega kvoruma za odločanje o tem vprašanju. Pojasnil je, da je še vedno član LDS, LDS ga tudi podpira. Neuspešen poskus oblikovanja liberalne liste Kacina »skrbi in tudi boli«. »Gre za drobljenje na levi sredini. Veliko lažje je skupaj zbrati 14 odstotkov za dva kot devet odstotkov za prvega,» je menil. Levica je na tokratnih evropskih volitvah zastopana na številnih listah. Kacina skrbi dejstvo, da se bodo glasovi levice preveč razpršili. HRPELJE - V krajevnem kulturnem domu Šestnajst kraško se predstavlja na brkinskih likovnikov izvirni in raznoliki razstavi HRPELJE- V kulturnem domu v Hrpeljah so (19.5.) odprli likovno razstavo, na kateri se predstavlja 16 ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev kraško-brkinskega prostora. V Hrpeljah tako razstavlja 15 slikarjev in en kipar, oblikovalec keramike, kamna in stekla. Ob Radovanu Gregorčiču iz Sežane si je mogoče ogledati še likovna dela Dajane Čok, Ane Hanzel, Marice Fran-češkin, Marije Maraž, Sonje Peroci, Stanislave Vodopivec, Slavka Guština, Almire Benassi, Ivice Žerjal, Božice Miha-lič,Vesne Jogan, Sonje Trampuž, Danice Stupar, Cvetke Šemrov in Erne Kopše. »Gre za razstavo, ki je prepoznavna po svoji raznolikosti tako glede motivov, barv, tehnike in sporočila. Prav zaradi te raznolikosti je moč občutiti energijo, ki jo dajo samo skupinske razstave in so prav zaradi te svoje živosti zanimive in privlačne. Dela so nastala na likovnih delavnicah, ki so potekale januarja v Senožečah pod mentorstvom priznanega slikarja Jožeta Kotarja iz Novega mesta, ki je prejel številne nagrade doma in v tujini,« je med drugim dejala vodja sežanske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Vladislava Novotnik Odprtja so se udeležili številni ljubitelji likovne umetnosti domačega kraja kot tudi iz sosednjih prijateljskih likovnih društev iz Izole, Postojne in Logatca.Za glasbeni utrip so v kulturnem programu poskrbeli pevci Kraške klape iz Sežane, ki delujejo šele leto dni in bodo s svojim nastopom popestrili tudi 10. jubilejno prireditev V osrčju dežele terana, ki se bo odvijala v vaseh krajevne skupnosti Tomaj v soboto, 31. maja. Razstava, ki se je iz sežanskega Kosovelovega doma preselila v Hrpelje, bo v Hrpeljah na ogled do 19. junija, nakar se bo preselila v Divačo. Odprli jo bodo 20. junija. Olga Knez Ustanovni kongres stranke Alenke Bratušek LJUBLJANA - Ustanovni kongres stranke Alenke Bratušek bo 31. maja v Ljubljani, je Bratuškova včeraj napovedala v pogovoru z državljani na svojem Facebook profilu. Pre-mierka, ki opravlja tekoče posle, sicer še vedno zbira tudi podpise za ustanovitev nove stranke, ki naj bi se zavzemala za socialno-liberalno Slovenijo. Za ustanovitev stranke je potrebnih 200 podpisov, do zdaj so jih zbrali 187, je Bratuškova pojasnila v pogovoru na Facebook profilu. Na vprašanje, kako se bo stranka imenovala, pa je odgovorila: »Zavezništvo Alenke Bratušek združevalo vse, ki verjamejo, da je Slovenija lahko gospodarsko uspešna in še vedno socialna država.« Poudarila je tudi, da je naklonjena povezovanju in zavezništvom strank ter skupnem nastopanju na volitvah. Prepričana je, da je sodelovanje in povezovanje pot do uspeha. Bratuškova se namreč namerava s stranko pomeriti na predčasnih volitvah, ki utegnejo biti že julija. Poleg njene pa je na levem političnem polu do volitev pričakovati vsaj še dve novi stranki, in sicer Igorja Šoltesa ter Mira Cerarja. Ustanovni kongres ene in druge je pričakovati po evropskih volitvah. Zaradi siceršnje razdrobljenosti na levem političnem polu lahko pride tudi do predvolilnega povezovanja omenjenih strank. Nekdanja vodja PS Bratuškova se je za ustanovitev stranke odločila potem, ko jo je Zoran Jankovič pred slabim mesecem na kongresu premagal in prevzel vodenje stranke. PS se je zatem razklala na pol, prav tako poslanska skupina. Padla je vlada, ki sedaj opravlja le še tekoče posle. Vilfan ni bil pijan LJUBLJANA - Analiza krvi, ki so jo opravili na inštitutu za sodno medicino, je pokazala, da Peter Vilfan 10. maja, ko je v Šiški na prehodu zbil pešca, ni vozil pijan, poroča spletni Dnevnik. Jože Balažic z omenjenega inštituta pa opozarja, da gre za rezultat ob odvzemu vzorca, ki mu je treba prišteti še izločeni alkohol v času od nesreče do odvzema krvi. Nekdanji poslanec PS Vilfan je sicer za časnik potrdil, da je preiskava pokazala, da je bila stopnja alkoholizira-nosti pod zakonsko določeno mejo. Pojasnil je, da je bil v ponedeljek na uradnem pogovoru na policiji, kjer so ga seznanili z rezultatom krvne preiskave, ki jo je opravil inštitut za sodno medicino. Ker je bila stopnja pod zakonsko določeno mejo, se postopek ne vodi več kot nesreča, ki je nastala zaradi vožnje pod vplivom alkohola, je dejal. Z rezultati je Vilfan zadovoljen, saj meni, da v vozilo ni sedel v stanju, v katerem ga ne bi bil sposoben upravljati. Odstopa z mesta poslanca, s katerim se je DZ seznanil minulo sredo, pa Vilfan po poročanju časnika ne obžaluje. Vilfan je v kratkem nagovoru na seji DZ poudaril, da je takoj po prometni nesreči vedel, kaj mora storiti, saj je kot poslanec vselej sprejemal odgovornost in tudi njene posledice. Ob tem se je še enkrat opravičil poškodovancu v nesreči, poslanskim kolegom pa se je zahvalil za korektno sodelovanje. V poslanskih klopeh pa je Vilfana nadomestila poslanka Alenka Lampe. Po mnenju predstojnika inštituta za sodno medicino Balažica pa podatek, da nekdanji poslanec ni bil pijan, ni popolnoma resničen. Kot je pojasnil za medije, je bila najnižja vrednost štirih opravljenih meritev 0,49 grama alkohola v kilogramu krvi. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 21. maja 2014 1 ~J SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.10 Nan.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: The Good Wife 17.10 Okrogla miza 17.50 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 0.30 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Show: The Voice of Italy 0.45 Obiettivo Pianeta ^ Rai Tre Canale 5 C/ Italia 1 ka: What's my destiny Dragon Ball 16.45 Serija: The Big Bang Theory 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Show: Le Iene Show 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Film: Paolo Borsellino - I 57 giorni 23.20 Talk show: Porta a Porta 0.40 Show: Chiambretti Supermarket La 7 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 La gab-bia ^ Tele 4 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Re-gione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.10 Report.: Mi manda Rai-Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Kolesarstvo 12.45 20.10 Pane quoti-diano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione -Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Piazza Affari 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2014, prenos 11. etape 18.05 Dok.: Aspettando Geo 18.15 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Evropske volitve 2014 23.10 Aktualno: Quel gran pezzo dell'Italia u Rete 4 6.10 Rubrika: Media shopping 6.25 Nad.: Chips 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.25 18.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Nad.: My Life 16.55 Film: Inferno sul fondo 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Serija: No Limit 23.15 Serija: The Chase 0.00 Dentro la notizia 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.10 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Furore, il vento della speranza 23.00 Finale: Autumn in New York 7.00 Nan.: Friends 7.30 14.35 Show: Vecc-hi bastardi 8.30 15.50 Show: Urban Wild 9.4017.40 Show: Come mi vorrei 10.20 Serija: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Grande Fra-tello 14.10 Nan.: Simpsonovi 15.25 Risan- 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 12.50 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Italia da scoprire 8.3017.30 Deželni dnevnik 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved iT Slovenija 1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Dok. serija: City folk 11.00 Osmi dan 11.55 Dok. film: Kraški kamnolomi 13.00 15.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 15.50 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.55 0.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Srečanje v Kiruni (Fr.) 21.40 Kratki film: Oblak 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Odkrito 23.55 Turbulenca (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.50 Infodrom 9.00 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.15 19.00 Točka 15.05 Nedeljsko popoldne 16.25 Rad igram nogomet 16.50 Glasnik 17.20 Evropski magazin 17.40 Mostovi - Hidak 18.10 O živalih in ljudeh 18.35 Ne vrtu 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Nogomet: pokal Slovenije, Maribor - Gorica, finale, prenos 22.50 Odd. o modi: Bleščica 23.20 Film: Hindenburg (T Slovenija 3 6.00 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00 Aktualno 8.00 8.30 Poročila 8.50 Kronika 9.00 25. redna seja DZ 20.30 Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče 21.45 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 0.25 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Meridiani 15.30 Nino Benvenuti 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Sledi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.10 Vsedanes - dnevnik, sledi šport 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 Gio 21.00 Rudi Bučar & Istrabend 22.25 Nogomet: finale, Maribor - Gorica Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30, 13.00, 14.30 Videostrani 12.00 Vedeževanje 17.30 Glasbena igra: Dežela palčkov 18.00 Rad igram nogomet 18.30 Orjaške krastače 19.25 Besede miru 19.55 Evropa, moja dežela 20.00 Predstavljamo 20.30 Predstava: Beneški petrol 21.45 In memoriam - Dušan Terčelj 22.05 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otr. serije 7.30 12.55 Nad.: Budva na morski peni 8.3015.50 Nad.: Želim te ljubiti 9.20 10.30, 11.40, 12.35 TV prodaja 9.35 16.45 Nad.: Sila 10.45 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.55 Serija: Ko pospravlja Kim 12.25 Serija: Princeska 14.00 23.50 Serija: Franklin in Bash 14.55 22.55 Nad.: Črni seznam 16.45 Nad.: Sila 19.00 22.25 24UR - novice 20.00 Film: Legenda o Zorru Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.45 Serija: Dva moža in pol 8.4019.00 Serija: Novo dekle 9.05 14.20 Serija: Alarm za Kobro 1110.00 Serija: Inovatorji 10.55 Serija: Živali ne delu 11.30 Astro Tv 12.30 Tv prodaja 13.00 19.25 Serija: Gremo naprej 15.20 Serija: Na kraju zločina 16.15 Film: Jesse Stone - Velika sprememba 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Zadnji dobri možje 22.40 Nad.: Igra prestolov 23.55 Film: Zakaj - zato RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 12.00 Od srede do srede; 12.40 Hrana za dušo in telo; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Dolgo devetnajsto stoletje; 14.40, 17.00 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Maja Haderlap: Angel pozabe - 13. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinop-tikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 10.45 65 let Radia Koper; 11.00 Ob enajstih!; 11.30 Poročila; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji IRIS Sreda, 21. maja Iris, 21.10 VREDNO OGLEDA Billy Elliot Velika Britanija 2000 Režija: Stephen Daldry Igrajo: Jamie Bell, Julie Walters in Gary Lewis V Angliji leta 1984, se pravi v letih in času, ko je britansko politiko vodila železna dama, neprizanesljiva Margareth Thatcher, se odvija tudi mala zgodba mladega Billyja. Enajstletni plavolasi deček, ki neutrudljivo in trmoglavo zasleduje velike sanje in življenjski cilj, da bi postal plesalec. Kljub hudim ekonomskim težavam, njegov oče je namreč rudar, ki je prav zaradi Thatcherine ekonomske politike v dopolnilni blagajni, pa bo naposled že osemnajtletni Billy zaplesal v londonskemu Covent Gardnu. dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Fe-giz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Vene-zia Giulia; 14.35 Saranno suonati; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da Radio Ca-podistria; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classica-mente/Liricamente; 22.30 Sonoramente clas-sici; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Improklet; 21.50 Pri psihiatru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55, 13.30 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.40 Volitve v Evropski parlament; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cedera-ma; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 18 Sreda, 21. maja 2014 APrimorski r dnevnik Guidolin za Udinese v drugačni vlogi VIDEM - Francesco Guidolin (59 let) je pri Udineseju sprejel novo zadolžitev. Dosedanji trener bo odslej tehnični supervisor vseh treh klubov videmskega nogometnega koncerna: Udineseja, angleškega Watforda in španske Granade. »Skelnil sem, da je čas, da trenersko mesto prepustim drugim. To je zame nov izziv, hkrati pa se mi je uresničila želja, da ostanem član Udinesejeva družine in tega ozemlja, ki ga imam za svojega,« je povedal Guidolin. Kdo bo novi trener Udineseja še ni znano. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Dragic oSP šele v ponedeljek LJUBLJANA - Ali bo Goran Dragič branil barve Slovenije na letošnjem svetovnem košarkarskem prvenstvu v Španiji, bo znano šele v ponedeljek. Najboljši slovenski košarkar, sicer član NBA moštva iz Phoenixa, se je včeraj sestal z vodstvom Košarkarske zveze Slovenije in selektorjem reprezentance Juretom Zdovcem, vendar so se dogovoirli da do omenjenega datuma ne bodo dajali izjav. Dragic je v preteklih tednih omenjal možnost, da na SP ne bi nastopil. odbojka - Začenja se svetovna liga, v Trstu bo 30. maja tekma med Italijo in Iranom Azijci niso pepelka giro 2014 Bouhanni tretjič zmagal v sprintu SALSOMAGGIORE - Francoz Nacer Bouhanni si je na 10. etapi letošnje kolesarske pentlje po Italiji privozil že tretjo zmago. Po 173 kilometrih dirke s starom v Mode-ni in ciljem v Salsomaggioreju je Italijan v boju za zmago ugnal Italijana Giacoma Nizzola. Rožnato majico vodilnega v skupnem seštevku 97-Gira d'Italia je obdržal Avstralec Cadel Evans. Na dirki je nekaj 100 metrov pred ciljem spet prišlo do množičnega padca, kateremu pa se je Evans spretno izognil. To velja tudi za Kolumbijca Rigoberta Urana, ki v skupnem seštevku za Evansom zaostaja za 57 sekund. Sicer pa sta etapo zaznamovala Italijana Marco Bandiera in Andrea Fedi, ki jima je uspel pobeg, glavnina pa ju je devet kilometrov pred ciljem ujela. Luka Mezgec v zaključnem sprintu ni prišel do izraza in etapo končal na 15. mestu. Danes čaka kolesarje novih 249 kilometrov od Co-lecchia do Savone in dva vzpona vzpona druge kategorije. HOKEJ - V četrtfinale SP elitne skupine v Belorusiji se je uvrstila tudi reprezentanca Finske, Rusija pa s 100-odstotnim izkupičkom zmag. Italija in Kazahstan sta že izpadla. Prihodnje leto ju bosta v najvišji skupini zamenjali Avstrija in Slovenija. ODŠEL - Italijan Claudio Ra-nieri in francoski nogometni prvo-ligaš Monaco sta se uradno razšla. Ranieri je bil v Monacu od leta 2012. OSTAJA - Antonio Conte bo pri Juventusu vsaj še do konca prihodnje sezone, ko mu tudi poteče pogodba. To pomeni, da bo uprava najbrž ugodila trenerjevi zahtevi po okrepitvi moštva. Morda bo odšel Vidal, zadržali naj bi Pogba-ja, morda od Barcelona najeli napadalca Sancheza. KOŠARKA - Četrtfinale končnice A1-lige, 1 tekma, sinoči: Cantu - Roma 71:75, Siena - Reg-gio Emilia 82:85, v ponedeljek Milano - Pistoia 73:59, Sassari - Brindisi 75:73. NBA - Košarkarji San Antonia so v prvi tekmi finala zahodne konference lige NBA premagali Okla-homo s 122:105. KOPER - Koprska Bonifika bo danes ob 20.30 prizorišče finala nogometnega pokala Slovenije. Pomerila se bosta branilec naslova in vnovič državni prvak Maribor ter italijansko obarvana Gorica.Mari-borčani so pokal osvojili osemkrat, Novogoirčani pa dvakrat. Ob objavi novice, da bo Italija na tekmi svetovne odbojkarske lige v petek 30. maja v Trstu igrala proti reprezentanci Irana, je marsikdo zvijal nos, češ da je mesto ob zalivu dobilo v doto drugorazredno srečanj. Poznavalci odbojke vedno povedati, da ni tako. Že leta 2010 se je morala Italija na tekmi svetovnega prvenstva v Milanu pošteno potruditi, da je strla odpor Azijcev. Tedaj je njen takratni selektor Andrea Anastasi pred tekmo zaman svaril pred nasprotnikom, ki so ga nepoznaval-ci imeli za šibkega. Odtlej se je Iran le še izboljšal in zaseda zdaj na svetovni jako-stni lestvici 12. mesto. Za vzpon ima najbrž največ zaslug legendarni trener Julio Velasco, ki je prispeval k tehnični in organizacijski rasti iranske odbojke, fizično in agonistično so bili tako in tako dobri že prej. Uspešni nastopi na svetovnem pokalu na Japonskem, premoč na azijskih turnirjih, in lanske prestižne zmage v prvem nastopu te države v svetovni ligi so Iran učvrstili v svetovnem vrhu. Na tem tekmovanju, ki velja kot ekskluzivni klub najboljših (na njegova vrata je doslej zaman trkala tudi Slovenija), so Iranci pod vodstvom argentinskega strokovnjaka 28. junija lani premagali tudi Italijo, prej in potem pa Srbijo in Nemčijo. Iran je Italijo lani že premagal na tekmi svetovne lige federvolley V Trstu se bo Iran predstavil z novim trenerjem, to je Srb Slobodan Kovač, ki je tudi trener Perugie, finalista italijanske lige. Velasco je Iran zapustil le zato, ker je prevzel krmilo Argentine. Žensko SP v Trstu: šesta ekipa bo najbrž Kanada Reprezentanca Kanade bo najbrž šesti član uvodne tržaške faze svetovnega ženskega prvenstva, ki bo od 23. septembra do 12. oktobra v Italiji. Kanada si je nastop na SP zagotovila po zmagi s 3:0 proti Mehiki. Na ameriških kvalifikacij so si vozovnico za SP že zagotovile tudi reprezentance Kube, ZDA (igrala bo v Ve-roni) in Dominiknske republike (v Rimu z Italijo), druge udeleženke bodo znane 9. junija, ko bodo tudi dokončno sestavili skupine prve faze. Že je znano, da bodo v Trstu igrale olimpijski prvak Brazilija, Srbija, Bolgarija, Turčija in Kamerun. Italija, ki bo svojo pot v letošnji svetovni ligi začela konec tedna v Braziliji z dvema tekmama proti tamkajšnji reprezentanci, je letos organizator zaključnega »final six«, zato bo na njem nastopila ne glede na izide kvalifikacij. V Brazilijo so s trenerjem Berrutom odpotovali podajalci Barano-wicz in Travica, napadalci Kovar, Parodi, Randazzo, Sabbi, Vettori in Zajčev, bloker-ji Birarelli, Buti in Piano ter libero Rossini. Prava novost je tolkač Luigi Randazzo, najmlajši med »azzurri«. V Berrutovem seznam za svetovno ligo je sicer 22 igralcev, tako da postava za tekmo prihodnjega tedna v Trstu še ni znana. Vstopnice v predprodaji veljajo od 5 do 22 evrov. Tekma bo ob 20.30. MET IZ IGRE pise Marko Oblak d Začela se je končnica italijanske A lige, takoj po finalnem dvoboju Evrolige v Milanu, kjer je, kot znano, slavil ameriško obarvani tela-vivski Maccabi (globalizacija v košarki: evropsko prvenstvo zmaga azijska ekipa, ki jo sestavljajo pretežno Američani). Medfinalisti italijanskega prvenstva je tudi Siena, ki je naslednje leto ne bo več, letos pa (niti ne tako) teorično lahko osvoji osmi zaporedni naslov. Ko bi se kaj takega zgodilo, a tudi ko bi toskanska ekipa prišla v finale, bi prav gotovo ne bila dobra reklama za italijansko košarko, ki sedaj išče Minuccijevega naslednika, potem ko je slednji po nedavnih aferah odstopil, preden bi ga Zveza društev odslovila. Še toliko bolj, ker nekateri sedaj zahtevajo, da se Sieni odvzamejo državni naslovi, ki jih je pridobila z utajevanjem davkov Da bi povečali vidljivost (nekdaj?) drugega športa v Italiji, imajo zdaj možje košarkarske zveze FIP namen iti po sledovih te-nisačev, ki so si ustvarili lasten TV kanal, ki je v nekaj letih znatno povečal število gledalcev. Monotematski košarkarski kanal naj bi startal že jeseni. Bo imel isti uspeh kot Supertennis? Lepa novica pa prihaja iz nižje lige, kjer je Davide Pascolo iz Fagagne, ki je svojo košarkarsko pot začel v domači vasi v C2 ligi, nato prestopil k Snaideru in po njegovem propadu k Trentu, bil proglašen za najboljšega igralca lige Adec-co Gold. 24 - letni Pascolo je odigral odlično sezono in imel od vseh najboljši učinek. Na tej posebni lestvici je prehitel četverico Američanov (Caina, Weawerja, Giddensa in Archieja), kar po eni strani potrjuje, da je eden izmed tistih igralcev, na katere bo lahko selektor Pianigiani računal v naslednjih letih, po drugi pa, da je drugoligaško prvenstvo mogoče bolj zanimivo kot prvoligaško. Žal pa je Pascolu spodletelo (1:9 iz igre) v prvi tekmi polfinala, ki jo je Trento izgubil doma proti Turi-nu kar s 42:60. Lahko pa se oddolži v naslednjih tekmah. jadranje Volcano race, že 29. zmaga Esimita Europa 2 CAPRI - Po enem dnevu, tren urah in 16 minutah jadranja na regati Volcano race na odprtem morju v okviru jadralnega tedna Rolex Capri Sailing Week se je jadrnica Esimit Europa 2 vrnila z vulkanskega Eolskega otočja v Marino Grande na Capriju in na svoji prvi letošnji regati osvojila 29. zaporedno zmago. Na drugem in tretjem mestu sta ciljno črto prečkali mini maksiji jadrnici Robertis-sima in Jethou. Zaradi šibkega vetra, tudi letos so regato skrajšali na 230 navtičnih milj, zmaga Esimita ni bila lahka. »Vse do Strombolija smo imeli ugoden veter in dobro taktiko, tako da lahko rečem, da smo Stromboli dosegli v najkrajšem možnem času. Nato smo padli v eno brezvetrje za drugim in se borili za vsak vozel hitrosti. Moram reči, da je jadrnica z novim jamborom v odličnem stanju in pripravljena na sezono,» je povedal Igor Simčič, pobudnik projekta Esimit Europa. šolski šport Zavod Stefan zmagal med jadralci v deželi in nogometaši v Trstu Tržaški strokovni zavod Jožef Stefan je na šolskih tekmovanjih dosegel v dveh dneh dve lepi ekipni zmagi. Najprej so se izkazali jadralci v tekmi deželnega finala na štirisedež-nih jadrnicah razreda 555. V konkurenci šestih posadk, ki so pred Miljami opravile šest regat, so aktivni in nekdaj aktivni jadralci Mirko Juretič, Chantal Zeriali, Martin Milič in Sebastian Cettul dosegli prepričljivo končno 1. mesto. Še ni znano, ali bodo nastopili tudi na državnem finalu. Včeraj dopoldan pa je naš zavod osvojil naslov pokrajinskega šolskega prvaka tudi v nogometu, kar je za naš šolski šport prava redkost in rezultat, ki ga lahko uvrstimo med prestižne. Tekmovanja se je udeležilo devet šolskih ekip, ki so jih razdelili v tri skupine s po tremi ekipami. Zavod Stefan je zmagal v svoji kvalifikacijski skupini, v finalnem troboju v športni palači na Čarboli pa je s 6:2 premagal šolo Fabiani, s 3:2 pa še šolo Volta. Zmagovito ekipo so sestavljali Matija Arduini, Albert Kerpan, Stefano Simeoni, Federico Ban, Martin Ridolfi (košarkar Jadrana med nogometaši ni razočaral), Thomas Renar, Patrik Racman in Jurij Purič, v prvi fazi pa sta igrala tudi Erik Rebula in Igor Carli. Ekipo (tudi sicer jadralno) je vešče vodila prof. Silva Meu-lia, tudi sama nekdaj kakovostna nogometašica. Rokometaši »Kosovela« pred Dolino V športni palači na Čarboli so se v troboju rokometnega šolskega prvenstva pomerile NSŠ Dolina, šola Bergamas in NSŠ Kosovel. Zmagali so dijaki italijanske šole, ki so ime- li v ekipi kar štiri rokometaše, pokrajinski podprvaki so postali učenci Nsš Kosovel. Naši šoli so predstavljali v glavnem košarkarji in nogometaši, kar se je tudi poznalo, posebno zaradi različnega načina vodenja žoge .Vsekakor so se vsi igralci potrudili, pokazali tudi dopadljive akcije. NSŠ Kosovel: Carli, Emili (1),Perčič, Calzi (4) ,Blasina, F. Malalan, M. Malalan, Matteo, Pečar (3), Antler (1), Švab (5), Vecchiet (7), Smotlak, Čuk(vratar). Vodila prof. Erika Škerl NSŠ Dolina: Sinusilo, Hervat, Macor, Vegovetti, Ota, Pre-garc, Zeriul M.(3), A. Zeriul, Cavarra, Harej(1), Kosmač, Tul, Maver. Vodila prof. Andreina Menegatti Na sliki: jadfralci Mirko Juretič, Chantal Zeriali in Se-bastina Cettul s prof. Meulio / ŠPORT Sreda, 21. maja 2014 19 ODBOJKA - V soboto, 31. maja v Sovodnjah Prvi green volley turnir So&So za štiričlanske ekipe Športno društvo Sovodnje in Športno združenje Soča prirejata prvi green volley turnir So&So pod pokroviteljstvom ZSŠDI. Športno tekmovanje za mlade od 14. leta dalje bo steklo na nogometnem igrišču v Sovodnjah 31. maja v sklopu občinskega praznika So-vodenj ob Soči. Na dvanajsturnem turnirju - od 9. do 21. ure - bodo med sabo merile moči štiričlanske mešane ekipe. Ekipo lahko sestavlja največ šest igralcev, na igrišču pa morajo biti najmanj dve igralki. Polfinalna srečanja in finale bo- do sodili uradni sodnike zveze Fipav. Organizatorji zbirajo prijave do nedelje, 25. maja do 20. ure. Vpise zbirajo po elektronski pošti greenvolleysoand-so@gmail.com ali po telefonu 3297411459 ali 320-0825885 v večernih urah. Mladoletni morajo izpolniti tudi izjavo o avtorizaciji s podpisom enega od staršev. Vpisnina znaša 10 evrov, vključen je bon za pijačo in pašto ob uri kosila. Med turnirjem bo deloval dobro obložen kiosk, nagrajevanju bo sledila družabnost z DJ-jem. ODBOJKA - Združena ekipa Olympie osvojila deželni naslov med petnajstletniki Najboljši v deželi FJK Z včerajšnjo zmago v zadnjem krogu proti Cervignanu so mladi od-bojkarji združene ekipe Olympia končali deželno prvenstvo med petnajstletniki na prvem mestu in tako osvojili nasov deželnih prvakov, zdaj pa jih čaka lepo doživetje: nastop na državnem finalu, ki bo od 4. do 8. junija v Mon-tecchiu. Zadnja tekma v Červinjanu je bila za naše odbojkarje gola formalnost. Končni izid 3:0 (25:14, 25:11, 25:6) pove vse o njihovi premoči. Ekipa under 15, kot smo že zapisali, je pravi izraz združevanja, saj v njej že od lani igrajo tudi odbojkarji Soče, letos pa so se jim pridružili tudi nekateri mladi odbojkarji OK Val. Poleg njih je v ekipi tudi izposojeni odbojkar društva Volley ball Gemona Tomas Rossi, ki v svojem matičnem klubu ne bi mogel igrati v svoji starostni kategoriji. Za Gemono pa igra letos v kategoriji under 14, prav tako na posodo, igralec Olympie Mitja Pahor, sicer tudi član zmagovite ekipe under 15. Le štirje igralci te ekipe pripadajo mejnemu letniku 1999, vsi drugi so mlajši in bodo v tej kategoriji tekmovali tudi v prihodnji sezoni, nekateri izmed njih uspešno nastopajo tudi v ekipi under 13. V prvenstvu z desetimi ekipami, kolikor jih premore deželna moška odbojka v tej kategoriji, je Olympia doživela le dva poraza, enkrat proti Prati, enkrat pa proti Cordenonsu. Odločilna za osvojitev naslova je bila zmaga prejšnjega tedna proti Prati. Olympia je v prvenstvu pokazala tehnično in fizično premoč, vendar je v tej kategoriji tudi naletela na precejšen odpor nasprotnikov, zato je bil končni uspeh še toliko slajši. V prvenstvu je nastopila tudi Sloga, ki bo ne glede na izid zadnje nedeljske tekme, pristala na končnem 8. mestu. Olympia, ki jo trenira Federico Ferrazzo iz Gradeža (bil je tudi deželni selektor), pomagajo pa mu Andrej Vogrič, Walter Princi in odbornik Franko Pahor, trenira trikrat na teden. Olympia je letos že osvojila naslov deželnega prvaka med mladinci, v nedeljo pa bi lahko dvema naslovoma dodala še tretjega. Na nevtralnem igrišču v kraju San Giovanni al Natisone jo namreč, s pričetkom ob 18. uri, čaka finalni dvoboj prvenstva under 17 proti ekipi Aurora Rojalese. Postava Olympie under 15 (od leve stoje): Andrej Vogric, Aleksander Ferletič, Nikolaj Hlede, Luca Pellis, Mitja Pahor, Simon Cotič, trener Federico Ferrazzo, spremljevalec Franco Pahor; kleče Peter Persoglia, Gregor De-vetak, Jurij Lavrenčič, Bernard Terpin, Tomaž Cotič, Jan Bensa, Ismael Princi. V ekipi so še Ivan Antoniutti, Lorenzo Marussi in Tomas Rossi. Arhivska postava under 15 Olympie arhiv Jadranovca na univerzitetnem državnem finalu Jadranovca Borut Ban in Carlo De Petris se te dni mudita na univerzitetnem državnem prvenstvu v Milanu s košarkarsko ekipo Univerze. V prvi tekmi proti CUS Bologna je tržaška ekipa izgubila 101:73. Danes bodo merili moči z videmsko univerzo. V državni finale se je uvrstilo osem ekip. Pozzecco še pridobil točke za DP Daniel Pozzecco, kolesar repenskega društva Flamme Rouge, se je v soboto udeležil tekme v olimpijskem krosu CXO mtb v Chies dAlpago (BL) v sklopu dirk Interna-zionali d'Italia. V zanimivi in borbeni tekmi amaterjev je osvojil 10. mesto. Tudi tokrat je vknjižil nekaj točk Top Class, kar mu bo seveda prišlo prav za državno prvenstvo. TENIS Gaja začela z zmagama V soboto so začeli svoja ekipna teniška prvenstva tudi mladinci. Gajevci so z dvema zmagama začeli sezono na najboljši način. Deklice under 12 so igrale v Ribiškem naselju proti tamkajšnji ekipi Polisportive S. Marco. Kapetan Matej Cigui je imel na razpolago vse štiri igralke: Eleonora Surez in Francesca Bloomfield sta zmagali v singlih, medtem ko je nekaj negotovosti v igri dvojic Petri Kalc in Anni Camillo' preprečilo, da bi s še eno zmago zaokrožili rezultat. Gotovo pa se bosta oddolžili ob naslednji priložnosti . Pol. S.Marco - AŠZ Gaja 1:2 Fonda - Surez 1:6, 1:6; Cogolo - Bloomfield 1:6, 2:6; Fonda/Cogolo - Kalc/Ca-millo 6:2, 6:3 Dekleta do 16. leta so odigrale v Krožku škedenjske železarne in so brez izgubljenega seta slavile s 3:0 proti postavi, ki je v svojih vrstah imela same začetnice, ki niso nikdar resno ogrozile gajevk. Pod vodstvom ka-petana Paola Suriana so odigrale Martina Bellettini, Sara Parpinel in Veronica Macau-da. Prosta je bila tokrat Lara Betocchi, saj je s tem dala priložnost ostalim za nastop. □ Obvestila SK DEVIN prireja kolesarski sejem od 23. do 25.maja v prostorih trgovine GRANDUINO v Devinu s sledečim urnikom: petek od 15. do 19.30 zbiranje opreme, sobota od 10. do 19.30 zbiranje in prodaja, nedelja od 10. do 18. prodaja od 16. do 18. prevzem opreme. ŠD ZARJA in VAŠKE ORGANIZACIJE iz Bazovice vabijo na nogometno tekmo Gurnce - Dulnce, ki bo v športnem centru Zarje v Bazovici v soboto, 31. maja, ob 18.00. Nastopila bo tudi plesno-navijaška skupina Cheerdance Millenium, tekmo pa bo komentiral Omar Marucelli. Po tekmi bo družabnost in žurka. ŠD BREG bo v soboto, 31. maja, v športnem centru Silvana Klabiana v Dolini organiziral srečanje nogometašev Brega vseh časov (Revival). Zbor bo ob 15.00. Tekme se bodo začele ob 16.00. Sledila bo družabnost. Informacije: 3488833730 ali 3291258112. SPDT organizira od 23. do 28. junija, planinsko šolo na Planini pri jezeru, ki je namenjena dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol. Vpisovanje na e-pošto: mladinski@spdt.org. Za informacije: 338-4913458 (Franc). JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 31. maja od 14.00 do 18.00 v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Obiskovalcem bomo predstavili jadrnice razreda Optimist in se obenem spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! Toplo Vabljeni! JK ČUPA IN ZSŠDI organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati. Spored tečajev: od 16. do 20. junija, od 23. do 27. junija, od 30. junija do 4. julija, od 7. do 11. julija, od 14. do 18. julija, od 21. do 25. julija, od 28. julija do 1. avgusta, od 4. do 8. avgusta. Info in vpis ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00, ob sobotah od 16.00 do 18.00 na sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858, info@yccupa.org in na www.yccupa.org NK KRAS REPEN v sodelovanju z ZSŠDI organizira Športni poletni kamp za dečke in deklice letnikov 2001-2008 od 16. junija 2014 do 21. junija 2014 na športnem igrišču v Repnu. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15-17.00. Vpis najkasneje do petka 6. 6. 2014. Za prijave in informacije: tajništvo 0402171044, Roberta 3332939977. AŠD SOVODNJE in ZSŠDI vabita na mladinski nogometni kamp Sovodnje 2014, ki bo na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 16. junija do 20. junija od 8.30 do 12.30. Prijavijo se lahko dečki in deklice letnikov od 2000 do 2009. Informacije po e-pošti: asdsovodnje@libero.it ali po telefonu: 0039-3283674301 (Rudi Devetak), 0039-3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039-3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386-40607320 (Rok Černe). AŠZ DOM GORICA vabi na mesec odprtih vrat: vadba v mesecu maju bo brezplačna za vse, ki bodo želeli poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Micro-minibasket (letniki 2004 in mlajši): torek in sreda od 16.30 do 17.30 in petek od 16.00 do 17.00; Under 12 (letniki 2002-03): torek in sreda od 17.30 do 19.00 in petek od 17.00 do 18.00; cheerleading (vadba je namenjena dekletom osnovne šole): ponedeljek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.30 do 18.00; informacije pri AŠZ Dom, tel. 0481-33288, domgorica@gmail.com in Andrej Vremec, tel. 338-588958, marinandrej@alice.it. AVTOMOBILIZEM V Avstriji »agresivni« Andro Pertot V pričakovanju julijskega nastopa v prvenstvu Clio Eurocup na nemškem Nur-burgringu, je Andro Pertot prejšnji vikend nastopil na prvi dirki slovenskega prvenstva KHD v razredu Grande Punto na prenovljenem Red bull ringu v Avstriji. Svetoivančan se je na sedež Fiatovega dirkalnika vrnil le za trening, saj ta čas zaradi številnih dirk in okvar ni bilo na razpolago drugih Lemovih dirkalnih avtomobilov. Pred drugim sezonskim nastopom v Cliovem Eurocupu bo po vsej vegetnosti opravil še druge podobne treninge. Nedeljska vožnja na čisto novem dirkališču v Zeltwegu, ki bo junija gostil Formulo 1, ga je nagradila s pozitivnimi občutki in motivacijo za uspešno nadaljevanje dirkalne sezone. Pertot je opravil le nedeljsko dirko in zasedel solidno 3. mesto, saj je na startu zaradi okvare začel iz zadnjega mesta. Po uspešnih prvih krogih mu je uspel preboj med vodilne. Agresivna vožnja in prerivanje z ostalimi piloti pa mu je stalo marsikatero prasko na karoseriji, kmalu pa bi med dirko po hujšem dotiku izgubil tudi sprednji odbijač. K sreči je Pertot privozil skoti ciljno črto brez drugih okvar. (mar) ŠOLSKI ŠPORT - Športni dan v Gorici v organizaciji ŠD Sovodnje Inovativno in dinamično: tudi fair-play in »joker« Tristo deset učencev od 1. do 5. razreda Večstopenjske šole Gorica - Župančič Gorica, Gradnik Števerjan, Abram Pevma, Erjavec Štandrež in Zorzut Bračan - je v ponedeljek sodelovalo na Osnovnošolskem športnem tekmovanju, ki je letos prvič steklo v novi preobleki. Režijo je prevzelo ŠD Sovodnje, ki je učence tudi gostilo na nogometnem igrišču, hkrati pa ponudilo inovativen in pester program. Uvod v tekmovanja je bil mimohod šol in prisego fair-playa, ki jo je prebrala učenka šole Abram Zala Slosperger. Največja sprememba je bila v tem, da so letos prvič med sabo tekmovale šole, ne pa posamezniki. Vsak razred in posameznik je torej zbiral točke za svojo šolo, s čimer so organizatorji dosegli predvsem poudarek na socializacijskem momentu: ker so čisto vsi prispevali k uspehu šole, je spodbujanje med učenci pridobilo na pomenu. Zanimivost je predstavljal tudi joker: vsaka šola si je lahko podvojila pridobljene točke s taktično potezo igranja »joker-ja« pred začetkom vsake posamezne igre. Vse vsebine, v katerih so se preizkusili učenci (ločeno po razredih), so bile povzetek in nadgradnja programa, ki ga ŠD Sovodnje ponuja šolam v sklopu programa gibalnega opismenjevanja med šolskim letom. Program tekmovanje je bil tridelen: v prvem delu so se učenci 1. in 2. razreda pomerili v poligonu z žogo in brez nje, učenci 3. razreda v boomerang štafeti, učenci 4. in5 . razreda pa v sprintih in štafetnih tekih, v drugem delu so se vsi razredi pomerili v teku čez drn in strn (kros), pred zaključkom pa so se učenci 3., 4. in 5. razreda pomerili v elementarnih igrah z žogo (dekleta v med dvema ognjema, fantje v nogomet), najmlajši pa so v šta-fetnih igrah z žogo in drugimi atipičnimi didaktičnimi pripomočki. Vsak učenec je prejel na koncu kolajno, šole pa pokale. K uspehu prireditve so pripomogli tudi vsi učitelji, ki so sodelovali kot sodniki, glavno organizacijo pa sta prevzela za ŠD Sovodnje Luka Cijan ter učitelj Tomaž Devetak. ŠD Sovodnje sodeluje z večstopenjsko šolo Gorica že tretje leto, prvič pa je priredilo športni dan. 20 Sreda, 21 . maja 201 4 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Povsod po deželi bo danes prevladovalo pretežno jasno ali zmerno oblačno vreme. Ob morju bo pihala šibka burja. Danes bo precej jasno, le ponekod v hribovitem svetu zahodne Slovenije bo bolj oblačno. Še bo pihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 5, najvišje dnevne od 21 do 25 stopinj C. Po vsej deželi bo tudi jutri pretežno jasno vreme. Pihal bo šibak veter. V predalpskem svetu pa bo spremenljivo. Jutri bo sončno in še nekoliko topleje. JUTRI 2000 m ...........9 2500 m ...........5 2864 m ...........3 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 7, v gorah 8. Novi varnostni ukrepi za hrvaškega premiera ZAGREB - V uradu hrvaškega premiera Zorana Milanovica v Banskih dvorih so nedavno namestili okna z elektronsko zaščito proti prisluškovanju. Zamenjava navadnih oken s posebnimi ni bila posledica morebitnega prisluškovanja, temveč so se odločili preventivno okrepiti zaščito premiera. Hrvaška varnostno-obveščevalna služba (Soa) je ocenila, da je kabinet premiera zelo izpostavljen možnosti prisluškovanja od zunaj. V uradu premiera so zato postavili protiprisluškovalna okna, kakršna so tudi na poslopju Soe v Zagrebu. Tovrstna okna onemogočajo prisluškovanje s pomočjo laserskih prisluškovalnih naprav. Elektronsko zaščiteno steklo preprečuje glasovne vibracije stekla in onemogoča delovanje laserskih žarkov, ki beležijo zvoke. (STA) Na dražbi v New Yorku za novca iztržili več kot 2,8 milijona dolarjev NEW YORK - Na dražbi v New Yorku so za stara novca za dolar in za cent skupaj iztržili več kot 2,8 milijona dolarjev (približno dva milijona evrov). Srebrna novca sta stara več kot 200 let, za vsakega pa je novi lastnik odštel po 1,4 milijona dolarjev. Dolarski novec izvira iz leta deklaracije o neodvisnosti in je eden redkih še ohranjenih dolarskih novcev iz tistega časa. Deklaracija o neodvisnosti je bila sprejeta leta 1776. Novca sta bila pred prodajo na dražbi v lasti 102 leti starega ameriškega zbiratelja Erica Newmana. Kdo je njun novi lastnik, v avkcijski hiši niso razkrili. (STA) cannes - Številni ugledni gostje na znamenitem filmskem festivalu, ki se postopoma vije h koncu Raj za ljubitelje sedme umetnosti Igralka Marion Cotillard med bratoma Jean-Pierreom in Lucom Dardenneom ansa Režiser Tony Gatlif in igralka Celine Sallette ansa Režiser Wim Wenders z ženo Donato ansa CANNES - Sofia Loren, Wim Wenders s fotografom Sebastiaom Salgadom, brata Dardenne, pa tudi starosta kitajskega filma, Zhang Yimou in Antony Gatlif, ki je večji del svojega življenja posvetil filmskemu in glasbenemu pripovedovanju tradicije in življenja ciganov. Za navdušence sedme umetnosti so dnevi canneskega festivala, ki se že počasi vije h koncu, prava poslastica. Kljub iluzornemu svetu gibljivih sličic, pa sta za film, ki je tudi ogledalo časa, v katerem živimo, poskrbela brata Jean-Pierre in Luc Dardenne, ki sta v novo socialno zgodbo Deux jours, une nuit (Dva dneva, ena noč), ujela ekonomsko krizo, predvsem pa pereč problem dela in brezposelnosti. V manjšem belgijskem mestecu živi Sandra, mati dveh otrok, poročena z ljubečim Manujem, uslužbenka tovarne, ki izdeluje sončne panoje. Upad proizvodnje prepriča njene delodajalce, da odslovijo enega od sedemnajstih uslužbencev. Ker je Sandra pred meseci bolehala za depre- sijo, se v tovarni odločijo, da bodo odslovili prav njo. O izbiri pa se morajo izreči tudi Sandrini kolegi, saj je njihovo mnenje odločilno in v ponedeljek zjutraj je napovedano glasovanje. Sandra ima še soboto in nedeljo, da prepriča sodelavce, naj glasujejo proti njeni odslovitvi. Njena misija pa je težavna. Delodajalci so namreč obljubili ostalim zaposlenim, da bodo v slučaju Sandrine odslovitve prejeli letni bon v višini tisočih evrov. Sandra se tako loti boja proti času in do zadnjega skuša prepričati vse, da ne izgubi delovnega mesta. Cena za vse to pa se ji bo naposled zdi le previsoka. Brata Dardenne, ki tudi tokrat s kamero intenzivno sledita Sandrinemu trudu, sta iz Cannesa odnesla že dve zlati palmi. Protagonistka dela, Marion Cotillard, pa je za nastop v filmu Edith Piaf, prejela oskarja. Ker pravijo, da gre v življenju v tretje rado, bi se lahko zgodilo, da bo tudi žirija, ki ji predseduje Jane Campion spet podelila katerega od priznanj belgijskima bratoma. Ob belgijski provinci pa so na platnu canneskega festivala zaživela tudi protislovja etnično mešanih mest francoskega juga in tako težko dosegljivega sožitja med različnimi etnijami. Za narodnostno zelo barvano zgodbo je še enkrat poskrbel vizionarni Tony Gatlif, po očetu Alžirec, po mami pa Rom, ki film za filmom pripoveduje o neskončnem romanu apolidnega romskega naroda. Ciganski muzikal, sodobno verzijo West Side Story, je Gatlif postavil v banlieu Marseja, filmu pa dal naslov Geronimo. Geronimo je v resnici ime tridesetletne izredne socialne delavke, ki se pod vročim soncem razbeljenega sredozemskega poletja posveča mladini zapostavljenega in narodnostno mešanega predmestja. Situacija se zakomplicira, ko Nil Terzi, šestnajst-leno dekle turškega rodu, zbeži z Luckyjem Molino, čudovitim španskim Romom. Nilina družina jo je že obljubila drugemu moškemu in njen beg privede do krvavega obračunavanja, ki ga hoče Geronimo na vsak način preprečiti. Včerajšnji festivalski dan pa je bil tudi dan prihoda canneskega starega in zvestega prijaltelja, Wima Wendersa. Na Croisette je berlinski režiser prišel s Sebastiaom Salgadom, se pravi dokumentarcem, ki pripoveduje prav o življenju in delu brazilskega fotografa. V izboru Un certain regard je zaživelo delo The salt of the hearth (Sol zemlje), ki ga je Wenders podpisal z Salgadovim sinom Julianom in na filmsko platno ujel izreden Salgadov projekt (nekatere fotografije so bile letos razstavljenje na beneškem otoku Giudec-ca), naravnih čudovitosti sveta. Po Nicole Kidman in Monici Belluc-ci je včeraj v Cannes prišla še ena filmska ikona, Sofia Loren. Francoski festival posveča letos posebno pozornost italijanskemu filmu in ob ogromnem Mastroiannijevem portretu, ki na pročelju Palaisa opazuje vse, kar se dan za dnem dogaja na rdeči preprogi, bo danes zaživel tudi poklon Sofiji Loren. Neapeljska igralka bo namreč poskrbela za masterclass, se pravi posebno predavanje, za katerega Cannes vsako leto povabi enega od protagonistov svetovne filmske scene. Poseben večer v znamenju igralke, ki bo 20. septembra praznovala osemdeseti rojstni dan, pa je v resnici zaživel že včeraj. V festivalski dvorani so ob restavrirani kopiji De Sicovega Matrimonio all'italiana predvajali tudi film La voce umana (Človeški glas). To je kratkometražni film, ki ga je Sofijin sin Edoardo Ponti povzel po delu Jeaneja Coecteaja in je hkrati za sedaj tudi zadnje delo, ki ga je odigrala Lorenova. Na canneskem platnu pa je včeraj zaživela tudi izredna poezija enega najznamenitejših predstavnikov kitajskega filma, Zhang Yimouna, ki se je v Francijo vrnil z delom Coming home (Prihod domov). V filmu, ki označuje tudi ponovno režiserjevo snidenje z najbolj karizmatično od njegovih igralk Gong Li, Zhang Yimoun pripoveduje o političnem jetniku in njegovi kasnejši vrnitvi domov. Žena ga neutrudljivo čaka celih deset let, ko pa se Lu Yanhi končno vrne, ona izgubi spomin in ga ne prepozna. (Iga)