Gospodarske stvari. Poučni shod 0 sadjereji v Jarenini. Na povabilo tukajšnega kme6kega bralnega društva je prišel v nedeljo dno 31. julija gosp. potovalni učitelj, Ivan Bel6 iz Maribora, da bi nas pou6eval 0 sadjereji. In res, prav zanimivo in poljudno je razlagal, kako naj bi ravnali, da bi nam sadjereja prinašala večji dobi6ek. Če ho6emo imeti 6vrsto rodno sadno drevje, mu moratno za hrano skrbeti, moramo mu gnojiti. Na to pa ljudje ali pozabljajo ali pa napa6no ravnajo. Gnoj devajo k deblu, kar pa drevesu malo koristi. Drevo se mora gnojiti na koncu korenin, od tod se krepi potem celo drevo. Drevo, ki se mu ni6 ne gnoji, je slabotno, poganja prav dolge korenine, ki iščejo po zemlji hrane, drevo pa, ki je oskrbljeno s hrano, ima krajše korenine pa toliko bolj 6vrsto deblo. Dober gnoj za sadno drevje je kompost in teko6i gnoj ali gnojnica; slednjo ljudje žal premalo cenijo, ker je dostikrat sploh ne porabijo. Pameten sadjerejec zaliva spomladi in poleti drevesne korenine z gnojnico stanšano z 2/s vode, ker sama gnojnica bi bila premo6na; drevo potem bujno raste in bo tudi prihodnje leto rodilo. Govore6 0 gnojenju je govornik posebno za travnike priporo6al umetna gnojila, kakor Tomasovo žlindro in kajnit, ki se dobi v Mariboru v kemiškem poskušaliS6u. Umetna gnojila so žal pri nas v Jarenini skoraj popolnoma neznana. Kmet naj bi vsak prostor porabil za sadno drevje. Tako delajo na ČeSkem, kjer imajo travnike ve6inoma zasajene s sadnim drevjem. Drevesa se sade v vrstah 30 metrov narazen, drevesa sama naj bodo druga od drugih 4 metre oddaliena. Zemlja se zrigola in pognoji; vmes se lahko 01 je in kosi. Tako ima kmet od travnikov lahko dvojen dobi6ek; taka s sadnim drevjem zarastena polja so tudi bolj v zavetji pred viharji. Pri takih nasadih naj bi se tudi sadjerejec oziral na rano sadje, ki daje denar, ko še ga od nikoder drugod ni mogoče dobiti. Pri slivah se ne smejo presajati izrastki iz korenin, ker vsak poznejši izrastek ima slabši sad, nego sadjerejec naj nabira koščice, katere naj 6ez zimo shrani v pesku, da ne izgubč kalivosti; koS6ice spomladi posejaj, mladike pa pocepi in imel bos s6asoma veliko lepega žlahtnega sadja. Drevja ne pusti preve6 visoko rasti, 6e ostane bolj pritlikovo, prej rodi in da prej gospodarju kaj skupiti. Da sadno drevje dostikrat slabo rodi, so krivi pregosti nasadi in pregoste veje in krone. Tukaj naši kmetje mnogo grešijo. Dokler še je drevje mlado, še shaja, ko pa nekoliko zraste, se vse križa, da je pod drevjem kar tema; seveda se tako gosto drevje med seboj ovira v rasti in razvoju. Skrbeti je za to, da so vrhovi ali krone svitle; zato treba pregoste veje, posebno take, ki se križajo in pa suhe veje izrezati; to se lahko še sedaj v avgustu zgodi, ker vsakdo lahko najde, kje je treba kaj iztrebiti. Pri izrezovanju pa se ne smejo puš6ati štori ali veliki obrezki, nego veja se naj kar pri deblu odžaga ali odreže; v te štore pride kmalu gnjiloba in 6rv, ki dostikrat celo drevo uni6ita. Male rane same zarastejo, velike pa se naj zamažejo s terom ali s smolo, s katero se mažejo plotovi in kolje. Velik škodljivec sadnega drevja je mal keber, ki se imenuje cvetoder. Ta je letošnjo pomlad mnogokje sadno letino pokvaril. Drevje Je lepo cvetelo, toda ta škodljivec je sad že v cvetu uni6il. Kaj storiti proti temu škodljivcu? Treba je drevje strgati, da se v drevesnem mahu kebrova zalega uniči; zato se naj pod drevo razgrne rjuha, potem pa se naj postrgani mah in kebri vržejo v ogenj. Ti škodljivci pridno delujejo spomladi. Zato v maju zjutraj ali zve6er naglo stresi drevo in keber6ki bodo popadali na razgrnjeno rjuho; potem pa v ogenj z njimi. Kjer so letošnjo pomlad tako ravnali, imajo sedaj mnogo sadja. To je kratka vsebina Belčtovega pou6nega govora. Drug gospod je na to v precejšnjem številu zbrane sadjerejce opozarjal, naj bi se bolj poprijeli umnega naprednega gospodarstva. Vsak bi rad ve6 skupil, ve6 pridelal; kdor pa ho6e kaj več dobiti, mora tudi v ta namen kaj več storiti. Pa kamor se 61ovek ozre\ vlada še ve6inoma povsod starokopitarstvo. Da se ljudje ne poprijemajo tudi novejših na6inov obdelovanja, je najve6 krivo to, da ni6 ne berejo o gospodarstvu. TukajSnje bralno društvo ima precej gospodarskih knjig, a le malokdo jih prebira. Mohorjeva družba izda vsako leto po eno gospodarsko knjigo, katera pa se navadno najmanj bere. Govornik v ta namen priporo6a, naj bi udje bralnega društva pridno prebirali tudi gospodarske knjige in 6asnike in naj bi si naro6ali izvrstni slovenski gospodarski list »Kmetovalec«, ki izhaja v Ljubljani, dvakrat na mesec, stane 2 fl. in šteje že 5000 naro6nikov. Kdor pa enkrat ima list, hrani posamezne številke in daj list koncem leta vezati, kajti gospodarski 6lanki imajo stalno vrednost. Govornik pozna kmeta, ki hrani mnogo lepo vezanih >Kmetovalcev», »Slov. Gospodarjev« in ima precej gospodarskih knjig, v katerih si ob svojem 6asu iš6e sveta in pomo6i; zato pa ima tudi vzgledno gospodarstvo in obilo denarja. Krajcarii, ki jih izdamo za take knjige in 6asopise, dajejo dobre obresti. Naši kmetje so z zanimanjem posluSali pou6ni govor. Ko se je izrekla zahvala gosp. Belelu, so z zadovljstvom šli na svoje domove. Resnica je, živa beseda veliko izda; zato so gospodarski poueni shodi za našega kmeta velikega pomena. Naši bratje na Kranjskem so tako sre6ni, da imajo svojo vzgledno deIujo6o kmetijsko družbo, katera kaj lepo skrbi za gospodarski napredek kranjske dežele. Šteje že 95 podružnic in 4155 udov. Vsak ve6ji kraj ima svojo podružnico. Tudi na Štajarskem imamo v Gradci enako družbo, ali ta se za Slovence malo briga; vinorejska šola v Mariboru je popolnoma nemška. Ta družba ima tudi na južnem Štajarju nekaj podružnic. ali te so skoraj vse v rokah naših nasprotnikov. Najbolje bi menda bilo za štajarske Slovence, ako bi si sčasoma osnovali svojo slov. kmetijsko družbo in se tudi v gospodarskem oziru postavili na svoje noge. Dokler pa nimamo take družbe, naj pa v ve6ji meri naša bralna društva, ki so ve6inoma tudi kmetijska, pospešujejo gospodarstveni napredek posebno s prirejanjem pou6nih shodov z ustanavljanjem drevesnic in trtnic. Tudi naSe šole bi se morale bolj ozirati na kmetijstvo, posebno na sadjerejo; in vendar še je mnogo šol, pri katerih §e ni nobene drevesnice, ali ni u6itelja, ki bi imel posebno veselje s pou6evanjem u6encev o sadjereji. Denar je sveta vladar, ta pa za kmeta leži v gospodarstvu zakopan. Zato pa, slovenski kmet, poprimi se, kjer le mogo6e, umnega naprednega gospodarstva, pomagaj si, kolikor mogo6e, na ta na6in sara in imel bo§ odslej več denarja v hiši nego doslej. Ciriljev. Sejmi. Dne 19. pri Št. Juriju ob Š6avnici. Dne 20. pri Št. Juriju ob Pesnici, v Polj6anah, v Brežicah. Dne 22. na Kalobju, v Črmoži6ah, na Pilštanju. Dne 24. v Velenju, na LaSkem, v Arnovžu, pri Sv. Križu na Murskem polju, v Slovens. Bistrici, Središ6u, Rogatcu, Imenem. Dne 25. v TurniS6ah.