f 20. številka. Ljubljana, v četrtek 24. januvarja. XVII. leto. 1884 Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pot leta 8 gld., u Tetrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoI6 frankirati. j— KokopiBi se ne vračajo. UredniStvo in u pravu i št v o jo v Ljubljani v Frana Kolmaua hiši, „(iledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativno stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 23. januvarja. Prišlo je mnogo poslušalcev, Se več jih ni našlo prostora, tudi sedeži poslancev so b:li napolneni, pa predno se je začela debata o predmetu, kateri že toliko časa polni časničke predale, skleoila se je seja. Obravnava o dveh predlogih, ki sta bil« na dnevnem redu, raztegnila se je nepričakovano, da ni več kazalo pričeti z generalno debato. Pa še iz dru-rega razloga se je stvar odložila za dva doi, ker na desoi še ni tako popolnega soglasja, kakeršnega je treba do zmage. Nemški konservativci se nahajajo v jako težavnem položaji. Agitacija proti njim že tako silna, ker se jim očita, da so le oni zakrivili višja davčna bremena v alpinskih deželah, zlasti na Štajerskem in v Zgornjej Avstriji, postane čem dalje tem buja, ako se v tem imenitnem nemško-narodnem vpraša nji ostalim Nemcem strogo nasproti postavljajo Nemški konservativci iz kmetov: Biirnieind, Ruf in drugi so v sinočni klubovi seji vse to naglasali in izrekli, da ne morejo glasovati z večino, ako se predlog ne predrugači. Zabtevnjo, da se mora nekaka motivacija dodati predlogu, iz katere se vidi, da se nemškemu jeziku njegova pravica ne krati. Klub je tedaj sklenil, da svoje želje objavi ekseku-tivnemu komiteju, ki bodu moral skušati predlogu dati tako lice, da tudi nunski konservativci lebko zanj glasujejo. Upati je, da se to posreči, ker je celi desnici na tem, da se ohrani dosedanja jedinost. Nemški konservativci so ae tedaj postavili na stališče Lienbacherjevo, kateri je iz početka zagovarjal uekako reservirani predlog, in ki tudi zdaj nikakor ni za Wurmbrandov predlog, ampak želi tako motivacijo, da se ž njo preveč ne zameri svojim nemškim volilcem. In tu ne morem zamol-čati, da so tisti časniki v Pragi, ki so s pravo bes-nostjo Lienbacherja napadali, nepremišljeno in nepolitično ravnali, kajti ako hočejo imeti večino v zboru, kar je le s pomoCjo nemških konservativcev mogoče, ne smejo smrtno razžaliti moža, kateri ima se tudi v sedanjem trenutku odločilno, če ne prvo besedo v svoji stranki, ki pa ima tudi za večino po svojem mnogoletnem delovanji take bistvene zasluge, LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dahe.) Pa dosta, već nego dosta o „domačih stvareh in vesteh". Ker smo o brzojavnih poročilih že prej govorili, ostaja nam v političnem listu konci uredniškega oddelka nad črto le mali predalček, ki se skoro po vseh časopisih, domačih in tujih, imenuje „list ni ca uredništva". Ime vse pove, ali vsaj bi imelo vse povedati. Urbdnik lista odgovarja na razna vprašanja, ki se dotikajo njegovega lista, časih se ga pa tudi prav nič ne dotikajo. Odgovarja ne le svojim dopisnikom, po gostem tudi drugim Jjudem. Da se mesto odgovorov časih v teh listnicah nahajajo tudi vprašanju, zlasti od strani časopisnega uredniku, pač ni treba izrecno poudarjati. Vse to je tako naravno, da bi pač o tem ne imel besedice spregovoriti. A pazljivi čitatelj slovenskih novin je gotovo že zasledil, da se v teh „listni-cah uredništva" časih uganja urednika zasobna politika in prodaja posebno modrost, ki se na drugem mestu časopisa še pokazati ne upa čitajočemu da jih njegovi stari sobojevniki ne smejo pozabiti, če prav v jednem vprašanji ž njim neso istega mnenja. Dasi Lienbacher ni član Lichtensteinovega kluba, se gotovo v tem kluhu ničesar ne bo sklepalo, kar bi nasprotovalo Lienbacherjevemu mnenju; kajti konservativni poslanci dobro vedo, da za Lienbacher jem stoje kmetje, kateri mu smejo hvaležui biti, da se resnično trudi v njihovem interesu. Da za Wurtnbrandov predlog niti Čehi, niti Poljaci, niti Slovenci, pa tudi Italijani ne morejo glasovati, ako si nečejo sami zanjko iznena-rodenja okoli vrata potegniti, o tem ni treba govoriti. Iskati je le pota in menda se je že našel, po katerem morejo tudi nemški konservativci hoditi, da ne bodo proglašeni i^dajicemi svojega naroda. Tudi v Coroninijevem klubu so prav različna mnenja, ker Italijani ne marajo za Wurmbrandov predlog. Tedaj se tudi Coronini trudi, da svoje privržence združi s kačim posredovalnim predlogom. Debata bo jako obširna, ker so misli besedo dati vsem upisanim govornikom. Gospod baron Gddel, ki je bil proti upisan, odstopil je svoje mesto gosp. dru. Vošnjaku. Drobtinica o slovenskem uradovanji. Poročano je bilo v Vašem listu, da je stranka uložila rekurz proti nemškemu odloku, izdanemu na slovensko ulogo pri sodišči Rogatskem, kakor običajno, sodišče pri uložitvi dotične uloge nadsodišču poroča iz katerih razlogov se prošnji ni zamoglo ustreči. Piscu teh vrstic se je posrečilo poizvedeti „razloge" v tej zadevi. Okrajni sodnik Rogač — je poročal, da tam ni osobja (poleg sodnika sta še dva pristava) slovenskega jezika zmožnega in da ni možno reševati slovenske uloge v tem jeziku. Nadsodišče Graško je pritožb) odbilo m tudi samo pristavilo, da Rogaško sodišče nema slovenskega jezika zmožnega osobja. Slovenske uloge se iz teh nagibov rešujejo dosledno nemški. — Tacih sodišč pa je mnogo na slovenskem Štajerskem. Ta odločba nadsodišča pa je dalo tudi drugim, ki so poprej slovenske uloge slovenski reševale, grdo pohujšanje namreč, da se že rešujejo slovenske uloge le v nemščini. Tako je, postavim Ljutomersko sodišče poprej reševalo vedno sloveo- občinstvu. To je neka velika hiba v nekem slovenskem časopisu, neka nevestna drznost njegovega urednika, ki jo ostala mu sramožljivost le toliko z4-krivu, da se v „listnici" tiska z drobnimi črkami in gostimi vrsticami. Pri tem ue mislim na navadim stvari n. pr. urednik potrjuje osebi A. ali B. v mestu K. ali M. devete dežele, da rečena osoba ni spisala in poslala nekega zaznameuovanega dopisa ali članka njegovemu časopisu. Urednik sam pa že nekoliko pika, če pristavlja še besede: potrdilo vam damo izjemno, da imate mir pred gospod", ki imajo grdo navado povpraševati in zasledovati vedno le: kdo je pisal?, ne pa kaj je pisal? Da so ptistavljene te besede popolnem opravičene, dokazano je že na nekem prejšnjem mestu. In res tako zasledovanje močno smrdi po policiji ali pa po vladnih ovaduhih ter je popolnem nespodobno poštenim iu odkritosrčnim možem. Ne mislim tudi na ondanjo „Sočo", ki je odgovorila nekomu vprašalcu o ostalih nabranih denarjih za Lavričev spomenik, da naj se s svojim vprašanjem obrne na drugo stran. Takrat bi bila „Soča" pač lebko vprašalcu odgovorila: Ostali denar je, kar je „Edinost" pred leti očitno potrdila, za visoke obresti naložen v Trstu pri nekej svetovnej trgovini, ki ima slovenski svet odrešiti i ske uloge le v tem jeziku, a od tega Časa naprej pa več — ne. Pritožba pa bi tudi ne pomagala nič iz navedenih razlogov. Tako daleč smo tedaj zabredli z slovenskim uradovanjem, in naši poslanci so za te narodne pravice še vedno nemi. In kaj zahteva naredba blagega barona Lattermann-a od IG. februvarja 18G9 štev. 1312? In kaj zopet ministra barona Pražaka od 31. decembra 1882 št. 19947? Nič druzega, nego da se imajo slovenskega jezika nezmožni uradniki ga prisvojiti. Zadnja naredba pravi mej drugim: v sodnih uradnikih, ki službujejo v slovenskih ali jezikovno mešanih okrajih in še ne znajo slovenski, pa pričakujem, da se bodo prizadevali naučiti se slovenski, kolikor prej, toliko bolje, da njih slabeje znanje tega jezika ne bode nikakor zadrževalo izpeljevanja jezikovne ravnopravnosti. Kaj bode tedaj rekel justični minister k ta-cemu teptanju svojih naredeb? Mi pa mislimo, ta je skiajni čas, da se ta stvar še jedenkrat uredi, Gospodje poslanci, prosimo Vas, ganite se! Politični razgled. \oIi;mi.|4' dežele. V Ljubljani 23. januvarja Danes se prične Jezikovna debata v državnem zboru. Da bode Wurmbrandov predlog zavržen ni dvojbe, kajti v najneugodnejšem slučaj ručuna desnica na 2 glasa večine. Za VVurmbraudov predlog bodo govorili: Terlago, Lienbacher, Tomaszczuh, Plener, \Vurmbrand, Foregger, Menger, Coronini, Heilsberg, Wildauer, Rechbauer, Magg, Beer, Russ. Plener bode generalni govornik. Coronini je sicer upisan mej govorniki za predlog vendar se sliši, da se on ne bode potegoval v sedanjej obliki zanj, a misli staviti nekak posredovalen predlog. Desnica pa baje misli zavreči predlog z motivacijo, da takega zakona ni treba, ker že tako ima nemški jezik prednosti v uradih. To motivacijo zahtevali so nemški konservativci, ker se baje drugače ne upajo stopiti pred svoje volilce. Hrvatski ban je neki Že konci decembra prošlega leta imel v rokah dva kraljeva reskripta, s prvini se je imel zaključiti, z drugim pa razpustiti sabor. Katerega teh dveh pooblastil in kedaj se hoče poslužiti, to je bilo prepuščeno banu. A ne ve se, ali je ban zato tako dolgo odlašal, ker ni vseh tog in nadlog. To bi bil odkritosrčen odgovor, dosta boljši, nego ono šilasto vprašanje ! S prejSnjimi besedami sem mislil na ono grdo navado, ki se kaže sedaj pa sedaj v „listnici" nekega slovenskega časopisa, namreč da popolnem upehani in v kozji rog ugnani urednik svoj žo!c razliva nad nasprotnikom svojim, da ga obrekuje, da mu podtika celo teko kosmate reči, katerih nikdo ne veruje, katere vsak na prvi hip za golo laž spozna. Strast res človeka slepi, a takega urednika in piauna vodi poleg slepe strasti še nesramua zlob-nost, ki se ravna po /nanej prišlo vici: „ealumuiare audueter, aUriuid semper huerebit". Njegovo ravnanje spominja na „r e v o I v er žu rna li s t a", pred katerim nikdo ni zvest si pošteuosti. Na tega spominja tembolj, ker v tem predalčku napada le osobo — nikdar ne nasprotne mu Btvuri. Zarad tega nesramnega ravnanja mi je že večkrat tožil najbolj odlični gori>ki Slovenec. Naj se ne meni za tako razbojniško pretenje lista, ki s pametnimi razlogi ne more spodbiti nasprotnih mu načel, ter se kot steklo ščene zaganja v vsakega človeka. O tako zvanetn »poslanem", ki se časih pred I i s t o i c o uredništva", časih pa 7anjo prijavlja, tukaj ne bodem obširno govori*. Omenim vedel, katerega reskripta bi se poslužil. — Oserska vlada se pripravlja vsak pojav nemirov na Ilrvat-skem že v kalu zatreti. Vrč polkov je neki že dobilo povelje, da naj bodo pripravljeni na odhod. Kakor iz Pešte izvemo, je vspeh Tiszine av-dijence jako zadovoljil Ogerske vladne kroge. Krize se zdaj ni bati. Tisza sme računi t i ravno tako nasproti Hrvatom, kakor nasproti Ogrom ua podpiranje krone. Kar so tiče Hrvatske ne misli se zdaj na nobene izjemne mere, ako ne bode nikakih nemirov. Poskusilo se bode vladati brez sabora, in stavi se zaupanje v grofa Khuena, da bode zmogel to nalogo. Predloga o mešanih zakonih se bode umaknila, tudi reforma gosposke zbornice ne pride več v tej sesiji na vrsto Boj z druženo večino go-Bposke zbornice bode miroval, dokler se ne žučne budgetna debata, takrat pa hoče Tisza poskusiti ali bode konservativna večina trajna ali ne Vnaiijc države. Nek dopisnik Ber. Tugb. zvedel je iz dobrega vira o i rlpelal 11mei to, da sti se Italija in Nemčija zavezali braniti druga drugo. Ravno to razmerje je najboljše poroštvo za miroljubuost obeh vlasti, kateri hočete pred vsem gledati na notranji razvoj. Ko bi Francija napala Nemčijo, bi Italija vsekako pomagala poslednjij. Suvojska hiša dobro ve, zakaj bi se potem vojevala. i tu*k i minister vuanjih zadev Giers se je pogovarjal z nekim sodelavcem N. fr. Pr. Izrazil je svojo zadovoljno-t z vzprejetnom v Biči. Njegov namen bil je s prva samo obiskati svojo bolno hčer v Moutrtux-u in od počiti se od uradnih del. Pa dobil je povabilo od kneza Bismatcka priti k njemu v Fridrcbsiuhe. Temu povabilu ni mogel odreči že radi dobrih razmer mej Nem' i jo in Rusijo. V Mon-treux-u mu je pa povedal poslanik knez Lobanov, da ga želi videti cesar Franc Josip, in je tem rajši ustregel tej želji, ker sta že dolgo dobra prijatelja s Kaluoky-jem. Na vprašanje, ali se ima to poto vanje smatrati za poroštvo miru V je odgovoril, da ne za poroštvo, a za dokaz, m ru, kajti razmero mej obema državama bile so že itak izvrstne. Sjdoh je evropski položaj tak, da se motenja miru ni bati. Pa javno mnenje je jako občutljivo za mir. R»zlagano bi bilo morda v slabem smislu, ko bi bil izostal moj pobud v Beč. Zlasti se s Balkanskega pol-ostrova zmiraj kaj sliši, bar vzbuja bojazen, kakor prepiri v Srbiji in Bolgariji, prepir za patrijarhat V Carigradu. Jaz vem za gotovo, da bi se bilo slabo tolmačilo, ko bi jaz bil opustil potovanje v Beč, če tudi vam lahko zagotovim, da bi tako razlaganje bilo neutemeljeno« Kar se tiče bolgarskih zadev so čisto lokalne, i» llo je pri tem bolj za osobne, nego za politična vprašanja. Sicer je res knez Aleksander prezgodaj začel pozabljat«, kaj se ima nam zahvaliti. Mi pa respektiramo samostojnost balkanskih držav in položaj, katerega je ustvari) Bsrolinski pogovor. A nikdar se ni bilo bati, da bi bolgarski dogodki utegnili motiti mir. Kar se pa tiče patri- i jarhatakega vprašanja, j« to težavno, resno in važno, \ pa vender le kraino, in zato je nerazumljivo, zakaj i bi utegnilo pretiti eviopskemu miru. 0 Egiptu pa se je isri zil ruski kunclar, da se ne spominja, da bi bil kedaj govoril o tem z dopisnikom „Frankf. Zeit." Pa on pozna dobro Egipet, ker je dolgo tamkaj bival, zato je lahko, da se je kedaj izjavil, da bi bilo jako težko in slabo, ostaviti Cliartum. V i tem mestu so sosredotočeni razni kulturni in kup- j čijski interesi, pa tudi verski, kajti tam je mnogo \ miaijonov. O nemogućnosti ostaviti se ve da ni go- ' vora, kajti konečoo se more ostuviti vse. To so moji privatni navori o -tvari. Na evropski položaj BO to nič ne ozira. On je rekel, da je velik prija- * tel] miru. in kedar oznanuje mir, ima zaslugo za j obe državi. Pa vedno še goji mnogo politikov misel, dd bode prišlo do vojne mej Avstrijo in Rusijo. On si pa tega ne more drugače razložiti, da take vojne še ni bilo. Zgodovina ne pozna take vojne, kajti epizoda iz napoleonskih bojev se k takimi pač ne sme prištevati, Res imati ti dve državi nekatere različne interese in jih bosti imeli. Pa zakaj bi se ne mogli sporazumeti? Že večkrat so razne težkoče ovirale dobre razmere mej njimi, pa vodeči držav mki so jih vselej premagali, in pridobili veljavo višjim interesom, ki zahtevajo dobre razmere mej tema državama. Politika ruskega carja je miroljubna, to vedo tudi tukaj, to ve cesar Franc Josip, to ve grof Kalnoky. V Pol. Cor. piše se iz S<»fije 10. t. m: Bol-«(»rsltja t. 1., ker bi sicer ne bilo lahko določiti število izvodov društvenih knjig. „Lovčevih zapiskov" drugi del odda se „Narodnej Tiskarni" v tisk, da bode vsa knjiga jednaka. Za tiskauje druzih knjig pa naj se razpiše natečaj na jedno leto. Gospod prof. Levcu izreče se najtopleja zahvala za uredovanje letopisa za 1882/83 s prošnjo, da bi tudi nadalje prevzel uredništvo. — Rokopisi za letošnje knjige naj bi se do-poslali vsaj do 1. juniju t. 1. — V odsek, ki naj iz dela organično premembo pravil, volijo se gg.: Senekovič, Šuklje in Ant. Zupančič, ki sestavijo načrt, ki se potem avtografiran pošlje vsem odbornikom. — — (Imenovauje v šolski svet za nadaljevalne šole za obrtuijske učence). Kranjski deželni odbor je v seji 18. januvarja t. 1. deželnega odbornika ceB. svetovalca g. Ivan M urnika svojim zastopnikom v šolskem svetu za nadaljevalno šolo za obrtnijske nčence v Ljubljani, in hišnega posestnika in lastnika tiskarne gosp. Jan. Krajca svojem zastopnikom v šolskem svetu za nadaljevalno solo za obrtuijske učence v Novem Mestu imenoval. — (Občni zbor kmetijske družbe kranjske) bode prihodnjo sredo v 30. dau t. m. ob 9. uri dopoludne. Na dnevnem redu je volitev tajnika in dveh odbornikov. — (Sijaj u i ples.) Kot vsako leto, priredi tudi letos Čitalnica v svojih zgornjih prostorih dne 2. februvarja Vodniku na čast sijajni ples. Že skoz dolgo vrsto let je pripadal Vodnikov ples v Čitalnici najpriljubl|enejsim, uajeleguutnej'dm in najnino-gobrojnejše obiskovanim cele plesne sezone, in bi bilo želeti, da se tudi letos jednako obnese. Vsled tega si usoja čitalnični odbor razun po vabilih, koje se te dni razpoš.ljaju, slavno občinstvo tudi tem, potom nanj opozarjati. K temu plesu nemajo pristopa izkliučljivo le udje, marveč tudi po njih upe ljani gostje proti 1 gld. vstopnine. Samo ob sebi razumljivo je, da pričakuje odbor od strani udov kolikor mogoče mnogobrojne udeležbe, za trdno se pa uadja in zelo bi ga tudi veselilo, če bi počastilo Čitalnico pri omeujtnej priliki s svojo navzočnostjo tudi obilo gostov Liubljanskih in z dežele. Začetek plesa ob 8. uri zvečer. Čitalnični odbor. — (Okrajni zastop v Ormoži.) Poročali smo, da so pri volitvi veleposestnikov zmagali narodnjaki s 55 proti 33 glasom. V kmetskih občinah izvoljeni so tudi sami narodnjaki. SrediAki trg voli tudi vsekdar narodno in tako bodo v novem okrajnem zastopu 25 mrodnjakov, 5 pa Nemcev in nem-čurjev. — (Iz Ljubljanice) potegnili so včeraj pri Mesarskem mostu truplo 54 letue Urše Grčar. Je li se utopila po neprevidnosti, ali iz samomornega namena, ali je bila žrtev kacega zločina, ni znano. — (Črnogorska kneginja) pride jutri v Trst. Drugi dan odpotuje v Pariz k svojej obolelej hčeri, kneginji Karadjordjevićevej. — („Četrto berilo za ljudske in nadaljevalne šole.4*) Spisal Peter Končnik. Cena vezanemu iztisu 60 kr. To je naslov novej zelo obširnej prav dobro sestavljenej šolskej knjigi, ki je izišla v c kr. šolskej založnici v Beči. S to knjigo si je pisatelj šolskih beril (sestavil je namreč tudi „2." in „3. berilo") pridobil veliko zaslugo na našem šolsko-slovstvenem polji — (Vabilo k tomboli in p le sne j veselici,) katero priredi društvenim namenom v prid prostovoljno ognjegasno drnštvo Doleujevaško v nedeljo 27. januvarja t. I. v prostorih gosp. Ivana Rusa v Ribnici. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za gospode 20 kr. Odbor. — (V Ptujskej Čitalnici^ bode v 2. dan februvarja veliki ples, pri katerem svira oddelek vojaške godbe 47. pešpolka. Dalje priredi Čitalnica v 16. dan februvarja venček, 24. februvarja ples, 26. februvarja pa društveni večer. — (Nova pošta) otvori se s 1. februarjem v Dolenji na Goriškem. Ta postaja bode imela vsakdanjo zvezo s Korminom. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 24. januvarja. Pričela je jezikovna debata, Tomascuk prorokuje razpad Avstrije, ako se nemščina ne pripozna državnim jezikom. Ilohemvart smatra v pravem državniškem govoru Wurmbrandov predlog kot nadaljevanje hudih narodnih bojev. Lienbacher govori odločno za nemški državni jezik mej živahnim odobranjem levice. Članu 19 ni treba nobenega izvrševalnega zakona, ampak le na-redeb. Groholski stavil je posredovalni predlog, kakor se je dogovoril v klubih desnice. Coroninijev klub hoče glasovati proti vsem predlogom, tako da bi nobeden ne dobil potrebne večine. Cetinje 23. januvarja. Tudi preteklo noč so oboroženi Albanci na več krajih prekoračili Črnogorsko mejo, a se kmalu umaknili nazaj na albansko zemljo. Skadar 23. januvarja. Iz Ipeka se po- j roča, da so vsi Škipetarci oboroženi in le še čakajo svojih odsotnih vodij. Ko slednji dojdejo, i postavili se bodo ob meji, da onemogočijo vsa- j koršni poskus Črnogorcev, polastiti se Guzinj- I skega ozemlja. Kazne vesti. * (Ruska pravoslavna cerkev) sestoji iz 59 eparhij (-kofij), na čelu katerih so 3 metropoliti, 17 nadškofov in 37 škofov. * (Parobrod „Cit.y of Columbus") se jo 18. t. ru. na potu iz Bostona v Savannak z 81 potniki, mej katerimi je bilo tretjino žensk in otrok, pri nosu Gavheadu nu zapadnem bregu Marthas-Vinevardskega o'oka potopil. 104 osebe, inej njimi 55 potnikov prvega in 15 potnikov drugega razreda, zgubile so življenje, 22 oseb je rešenih. Ko se je potapljal drli so potniki in moštvo na krov, pa skoraj vse so odnesli valovi. Mej mrtvimi je turški generalni konzul v Bostonu. Narodno-gospodarske stvari. Nov načrt za osušenje Ljubljanskega barja v mestnem zborn Ljubljanskem.') (Konec.) Po tem načrtu morala bi se Ljubljanica skozi mesto najprej poglobiti in sicer najglobeje 3178m. pri Udmatovem jezu, pri Hradeckijevem mostu za 2*012m., pri frančiškanskem mostu pa za l'901m. V Gruberjevem kanalu pa bi bilo poglobenje največje pri tako zvanem „Speckhtlgel" do 2"463ii. Pri tem predpisava se širokost Ljubljanici mej obrežnimi zidovi z 21 Omtr. Kakor je varčuost sploh lepa čednost in je posebno pri slabem gmotnem stanji močvirskega prebivalstva, mesta Ljubljane in isto tako naše države, na katere podporo se bode najbolj ozirati, posebno opravičena, je vender tukaj, kjer je ne samo stanje, marveč celo obstanek posamičnih delov mesta na vagi, umestno, da se nov načrt po omenjenih načelih akoravno dotični stroški, ne bodo težili mestne, nego sumo ono po zadnjem načrtu zelo osušeno blagajnico močvirskega odbora, natanko pretehta, da se tako mesto že zanaprej osigura svojo mnenje in svoje stališče, in da s», tudi blagajnica močvirskega odbora obvaruje brezvspešnib stroSkov. Ako vzamemo na prvo v pretres navedeno prište-deno svoto 332.400 gld., bodemo kmalo videli, da se bode zdatno skrčil«, ako vzamemo v poštev stroške za globenje Ljubljanice. 1. Ako se izpusti veliki jez, treba malega kar za Ljubljanico in tega računimo samo . 14.000 gld. 2. Troški za obrežje jako nizko 4.000 „ 3. Troški za kamenite nasipe 15.000 „ 4. Troški za 437m. zidovja 101.750 „ 5. Odškodnina hišnim posestnikom .......... 28.500 „ skupaj . . . 163.250 gld. torej na.......... 109.150 „ Troški za obrežno zidovje in odškodnine hišnim posestnikom računili so se po jednacih ali bolje po troških 1867 leta, koje tukajšnji mojster g. Tdnniea stavil obrežno zidovje na desnem bregu Ljubljanice nad Hradeckvjevem mostom. Takrat se je plačalo same odškodnine 3429 glu. 98 kr. Troški za to obrežno zidovje računjeni so po velikosti in globosti in v primeri s sedaniim, kakor 'bodemo pozneje videli poviša se to zidovje. Sedanji so od 4'0m. visoki, novo zidovje bode za 2 metra višje. Da pa bi se utegnili stroški za omenjeno brezno zidovje pri slabem stanji in visokih fundamentih obrežnih hiš še izdatneje zvekšati, se lahko iz tega razvidi da je na pr. gospod lekarja Mayerja hiša tako plitvo na kolih fundirana, da so plohi ki so na te kole položeni za časa male vode, to je, kader vodno površje Ljubljanice pri sv. Jakoba mostu sega 0.20m pod ničlo 11" t. je 0.29m. nad vodo (kar je bilo vsled pravde letos po zvedencih konstatirano) in ima to poslopje po tem pri svojej jako slabej stavbi svoj obstanek le zahvaliti, da so tako nizke vode zlo redke, zaradi česar bi torej oglobenje za 1 901m. utegnilo vsekako pomenljivo biti. Kaj pa bode z mostovi in sicer z zidanimi, ker se leseni ne jemljejo v poštev. 1. Hradeckvjev most. Po dolgem iskanji, na vse strani se obračajo dobil sem iz fabrike kneza Auersperga pri Žužemberku iz časopisa inženirjev in arhitektov 1868 II. zvezek posneti ponatis tega mosta, iz katerega razvidi, da stojita stranska stebra iz tezanega kamna na šest črevljev globokem fundamentu iz betona. Najnižja voda se ga po dosedanjih opazovanjih do *) Zuradi pomanjkanja prostoru zakusnjotio. fit. 4 „Slovenskega Narodu-. Glej sedaj kaj cenih tiskarskih črk, prihrauijo dosta črnila, stavcu močno skrčijo delo in zaslužek, s kratka, močno zmanjšajo tiskarske troške. Vse to je popoluem resnično, rekel mi bode nepotrpni čitatelj, a s tem „list kom o listku" nema dosti opraviti. Da, da, bistvene zveze gotovo ni mej njima. Kdo bi pa po suknji sodil moža V — in vender je dovolj ljudij, ki tako sodijo; še več ljudij pa je, ki se po lepej suknji držo za visoke gospode. Rimljanska „acta diurnau neso poznala podlistka; ali so ga poznali kitajski časopisi, neuki podlistkar ne more povedati, ker ni kitajski doktor. Rodil se je podlistek na Francoskem, kot marsikatera druga novščioa v časopisp. Napačno se iz mi-nolega stoletja po gostem navaja Fr ero n, Bpisatelj se sedaj v francoskem slovstvu glasovitega dela Annee litteraire, začetnikom podlistka. Rodil se je podlistek še le začetkom sedanjega stoletja v velikih težavah in bolečinah in sicer v glasovitem dnevniku (Le journal) des Debat s. Učeni naš zgodovinopisec francoske revolucije, ki pa vsled preobilnosti besed in nepremišljenosti v političnem življenji tako rad v napake zagazi, bode v posebnem odstavku o tedanjih časopisih gotovo natanko povedal, kako se je rečeni dnevnik s prva s popolnim imenom imenoval, katera dva moža sta ga ustvarila in uredovala, kaka načela je zastopal, kako se je poslej prestvarii ter na zadnje prišel v roke imenitnima iu učenima bratoma Bertiu le Ancien in le Superbe. Ta dva brata sta rodila podlistek — ali bolj natančno Bertin Starejši mu je bil pravi oče. Vse podrobnosti prepuščamo rečenemu zgodo vi nopiscu fran coske revolucije ter le omenimo, da je prvi konzul (consul bi bilo pač najljubše našim philologom!) Napoleon tedanje časopise tri in pestil še dosta huje, nego naš državni pravdnik slovenske. Prijaviti neso smeli niti članka niti dopisa, celo nobene vesti ne, ki bi bili količkaj v navskrižji z vladnimi načeli in naredbami samovoljnega prvega konzula. Kaj stori v tej ■ li in nadlogi toliko učeni in duhoviti kolikor premeteni Bertin starejši? Ker pri preostri cenzuri ui smel odkritosrčno pisati in kar naravnost svojega političnega prepričanja v uvodnih člankih in dopisih izrazovati, začel je v svojem dnevniku leta 1800 prijavljati slovstvene sestavke. Prav ti slovstveni in poslej leposlovni sestavki v „Journaiu des Debats" so bili prvi feuilleton i, prvi podlistki, ker so se pod črto in z drobnejšimi pismeni in v gostejših vrstah natiskovali. A s temi listki rečeni urednik ni le pomnožil mnogovrstnosti svojega časopisa, ampak v njih je brez posebne nevarnosti pred ostro cenzuro, pred surovo vladno silo svojim čitateljem razkladal svobodomiselna politična načela, svobodomiselne državne naprave, ter je ostro, preostro obsojeval politična načela, namere in naredbe Napoleona Velikega. Sedaj je porabil kako novo knjigo političuega, zgodovinskega, modroslovnega ali moralnega zadržaja ter je pretresujoč jo, obširno razpravljal najimenitnejša vprašanja tedanjega časa. Isto je delal v pre-sodbah novih gledaliških iger, zlasti žalostnih iger. S kratka, porabil je vsako tako slovstveno priliko — če je izraz dovoljen, da je na videz slikal svojim čitateljem naprave in razmere mlajše ali starše mi-uolosti, ali jim pa razkladal politične teorije in ustauove v izmišljeni, časih tudi istiniti deveti deželi; prav za prav pa je le bičal samovoljnost tedanje francoske vlade (Napoleonovega konzulata in cesarstva), kazal je napake nje in njenih navideznih naroduih zastopov, ter izbujal in ohranjeval mej Francozi politične, Napoleonu pa popolnem nasprotne nazore. Tako se je rodil drobni listek ali podlistek. Kmalu so ga posnemali ostali francoski časopisi; izmej evropskih narodov so ga Angleži prvi sprejeli, dosta pozneje širokoustni Nemci, po katerih je najbrže prišel v slovenske Časopise. (Dalje prih.) tako zvanih leseni klešč, katere zgoraj vežejo leseni oboj betona. Struga pak je po tem črteži že 3 čevlje pod površjem tega fundamenta. Kakor prej navedeno ima se tukaj struga Še za 2 0I2m uglobiti, prišla bi tako globoko pod fundamente in vodi, katera B6 bode itak za toliko ponižala prišla bode tudi pod nje ali pa nekoliko više. Isto tako bi se braue obstoječih obrežnih zidov l*80mi nad vodo dvignile. — Koliko dela, koliko stroškov in odškodnine bi tu prizadjalo, odtegne se vsakemu proračunu. Vsekako pa postane stanje sedajnih stavb iluzorično. Načrt za frančiškanski most tudi ni nikjer najti za gotovo pa se sme misliti, da neso t uuda -menti niti srednjega niti obrežnih stebrov tako globoki, da bi uglobenje za 1 90lm. dopuščali. Pri tem mostu je pa še drugo poudarjati, to je svitloba mostnic. Vsak obok ima namreč samo osem sežnjev. Pri globenji zožila bi se tudi ta svitloba, vrh tega pa se pri tem mostu še deli vodna črta (Strom-stricb), kar zastanek vode povzročuje. Širjava proste struge mej položnim obrežnim zidov]eni je že z vladnim odlokom od 12. decembra 186C št. 7952 s 15° = 28.5m. pozneje pa še celo na 14*5° = 27.50 dovoljena, temu nasproti pa se stavi v mnenji slavnega ministerstva nasvet, bregove do 21 Om. zožiti. Zdi se mi torej, da kar se bode z uglobočenjem pridobilo ima Be pri štedljivi širjavi zapraviti, Hradeckvjev most ki ima 16° = 30 4m. svitlobe, moral bi se toraj tudi, ako bi imel solidne temelje predelati. Ni mi zamolčati še stavbenih slabostij naših obrežnih poslopij, kakor g. Lassnikove hiše, ki se očividno v vodo poseda, isto tako tudi to, da se jih je v teku malih let že mnogo pozidalo, kar torej z zgorej omenjenim dosta jasno dokazuje, da je, ali da bi bila izvršitev po novo uapravljeuein načrtu za za mesto zelo nevgodna. Ugodneje pa bi bilo po Podbag8kyjevem načrtu, posebno ker bi se potem s prva samo Gruberjev kanal popravljal m še le pozneje, ko bode gmotno stanje boljše ozir jemal ua mesto. Strab, katerega imajo močvirski prebivalci, ali bolje rečeno, njihovi zastopniki zaradi staluega jezu na Gruberjevem kanalu, da bi se namreč zatvornice o pravem času ne odpirale, je pri sedanjih iznajdbah električnih signaiov ni opravičen, a tudi zaradi tega ne, ker po dosedanjih opazovanjih, voda pri povoduji v vsaki uri le za 10 cmtr. narašča. Na podlagi teb uzrokov in dokazil sklenil je 1 stavbeni odsek staviti sledeče predloge: Slavni mestni zbor naj sklene, slavnemu odboru za osušenje močv;rja na ulogo od 22. febru varja 1883 št. 17 odgovoriti; da kar se tiče naprave novega načrta po mnenji stavbenega odseka visokega c. kr. ministerstva notraujih zadev od 4. januvarja 1883 št. 809 za oauSenje Ljubljanskega barja, Bkleuil je mestni zbor, da se mesto za ta načrt, nikakor zavzimati ne more, in se bode o svojem Času vedelo varovati proti škodi, ki mu preti, ko bi bh ta načrt izpeljal. TmJcI : dne 23. januvarja. Pri Slonu: Singer z Dunaja. — Ketzel iz Kam] nika. — Kosenherg iz Siska. Pri tlalicl: Neumann /. Dunaja. — (rozani iz Kr Skega. — Mahr z Dunaja. Umrli so v IJiitoljanl: 22. januvarja i Janez Merluoi, hi finega posestnika sin, 2l/t leta, Krojaško ulice št. b, za plućno tuberkulozo. — Jovanu Gtorle, mizarjeva hči, 7 let 0 mes., Poljanska cesta fit. 18, za uavico. 23. januvarja: Ana Heinrieh, profesorjeva žena, 04 let, Fran Josipova cesta št. 9, za vodeuico. V deželnej bolnici: 20. januvarja: Tomaž Šinkovec, kočijaž, 28 let, za vnetjem možganske mrenice. — Marija Smole, gostija, 50 let, za otrpnenjem maternice. 21- januvarja: Karol Vorbič, pekovski pomočnik, 40 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. 1 g ! Čas opa-Q j /o vanj a 1 Stanje barbutvtr* v min. Tem« i.yiatura Jovl I »-bo Mo-kriua v umi. g i7. zjutraj •72. pop. v( 9. zvečer 740*59 m. 787-00 mm. 734-87 uiiu. — 10-4 C -4- 4 S C -j- 4b"C brezv. megla z.zah. d. jas. ui.jz. obl. 1 0-00 mm. snega. Srednja temperatura — 0'3°, za 1*7° pod uormalom. dne 24. januvarja t. 1. (Izvirno latanaMao poročilo.) Papirna renta .... ..... 79 (fld. 95 kr. Srebrna renta .... 80 p 35 t Zlat« renta .... 10O 25 n »4 * 90 Akcije narodnu hnok*- 847 — _ 303 m 50 London :21 * 25 Srebro . . . — - Napol. ... C. kr. cekini . . . a si1/. • n 70 Nemške niarkt: .... 9 40 _ 4°/0 državna srećke iz 1. 1854 250 gld. 124 . — Državne srečka iz 1. 1»H4. 10O gld. 169 n 50 n ■t1 , avstr. zlata renta, davka prosta. 100 * 2r) 121 n 50 A 0 1 ti n n - . ■ .... 89 25 87 m 25 5J/0 štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . 104 rt — Dunava reg. srećke 5°/Q . . 100 gld. 115 f9 — Zemlj. obč. avstr. 4*/i°/o z,!it' za8t- ^Sti . 119 75 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 105 50 Pri'>r. oblig. Ferdinandov« sev. železnice 104 75 170 W 25 Rudoltbve srečke .... 10 „ 20 — Akcije anglo-avstr. banke . 120 . 116 n 20 Tranjiuway-druSt. vel j. 170 gld. a. v. 226 m 75 ■ Slika pesnika S. Gregorčiča dobiva se na fin in močen papir tiskana v ..Narodnoj tiskarni-. — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Za lovca, gojzdnega čuvaja ali kako drugo primerno službo priporoča se 30 let star, ravno fz mornarske službe izfltOpivSl Franju tiajttr. stanujoč v Ljubljani, Vegove ulico 12. (55—3) Lovski pes, brak, mlad, bele dlake, ušesa nekoliko rnmcno-rujava, na jednej strani vrbu reber majhno, na drugoj strani pri repu nekoliko večjo rumeno-rujavkasto progo, vrh desnega Btegna na ledji ima v dlaki izrezano črko M, se ju izgubil. Kdor zve zanj, naj ga oripelje ali pa poroča županu v Caorcnjem Logatci, zato dobi pa primerno nagrado. (57—4) Ženitvena ponudba. \ Samostojni trgovec v Ljubljani želi vzeti v zakon j[ priprosto, priljudno, bolj postarno damo, ki ima nekaj ŽF" tisoč gotovino in veselje do lepe in dobre kupčije. đ| Ponudbe naj se pošiljajo do 1. februvarja pod „.1. S. mu*- na upravništvo tega lista. Stroga taj- j£ nost se zagotavlja. (64—1) **k Št. 537. Razglas. (63-1) Mestni magistrat naznanja: 1. Da so imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih v letih 1861, 1862, 1863 in 1864 rojenih domačih mladeničev dogotovljei i iu pri magistratu od 15. do 30. dne t. ni. raspoloženi, da jih vsak lahko pregleda in a) ko bi kdo izpuščen ali napačno upi-an bil, to naznani, b) zoper reklaraac je novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje z* oproščenje od dejanske službe vojaške ugovarja in te ugovore tudi dokaže; potem objavlja magistrat 2. da bode srečkanje novačenju podvrženih mladeničev I. razreda letos v 12. *►< h. CVnn loiH-ltu £ž tflcl. Pristna se dobiva proti predpošiljatvi zneska pri izumitelji samem, dni. pl. Bemlenu, Prag, Salmgasse 7. (56—2) Vozni red c. kr. priv. južne železnice od I. junija 1883 naprej. t Post a, j e Jaderni vlak Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak Odhod ' 6'45 zvečer ?■— zjutraj ■ 9-— zvečer 130 p..p>-)l. _ Miirzzuschlag .... 10- 2 , 10-27 71 2"10 po noči 5-27 „ 5.45 zjutraj — Gradec...... n 1 11-59 po noči i2-r.8 popul. 0-10 zjutraj 9 30 zvečer 1040 dopol. — 119 2-23 n 8-20 11-41 po noči 2-28 popol. — 2-43 „ 3-51 n 10 29 dopol. 1-50 5-35 „ 6*— zjutraj Laški Trg..... 4- 8 ji 10-46 2- 6 558 „ 6-22 Rimske Toplice . . . — 4-20 10-58 217 6-15 zvečer 6/87 „ , Zidaui Most .... n 3-25 zjutraj 448 n zvečer 7) U-;J5 „ 243 „ 6-47 „ 6-58 „ »•21 zj. Pri h. Prihod Odhod 4-42 „ 44:> „ «• 6 «•11 1*19 popol. P2S 127 545 zjutraj »•25 „ 9'65 „ j Postdjina . , . . . n 6- 3 7-51 n 336 „ 7-52 „ 1*81 po noči — ; Nabrežiua..... Prihod 7-44 9*84 T) 5-48 6*23 zvečer 10- 4 dopol. 6' 14 zjutraj — 1 8-10 , 110-1 % 10-38 6- 3 „ I v; rjFi-t-ita. 11 *t I ►mii:i j. 'ost a, 3 e Jaderni vlak Brzovlak Poštni vlak Trst....... Odhod Nabrežina..... „ PostO j ina..... „ Odtod Zidani Most .... „ Rimsko Toplice ... „ Laški Trg..... „ ^«Uo....... Maribor...... „ Oradeo...... „ MUrzzusoblag.... „ Dunaj...... Prihod popo*. 8- — zvečer 1 6*40 zjutraj 842 „ 7-14 „ 10- 13 „ 9-11 dopol. 11- 25 po noči 10-3S „ 11- 28 „ 10-48 12- 17 „ 12-34 — 12-47 _ 12-59 1-28 po noči 117 2*65 „ 2-47 „ 4'22 zjutraj 424 „ 6*30 „ 6*62 zvečer 9- 40 dopol. 10-— „ 10- B 10-55 1-42 8*81 3-39 5-31 5-43 5- 54 (j-1 t 8-30 1058 2 15 6- 30 dopol. popol. zvečer po noji zjutraj 6"— zvečer «'47 „ 9-22 „ lldO „ 12-10 po noči 2-25 „ 2-39 „ 2- 52 „ 3- lf) „ B*65 zjutraj 8-20 11-46 4- 8 Mešani vlak Osobni vlak dopol. popol. 8'15 zvečer 9-44 „ 1-53 po uoči, 4-55 5'25 zjutraj »•15 „ 8-33 „ 8- 50 „ 919 dopol. 12*5vl popol. 4-35 „ 9- 30zv.Prih. 5*45 popol. 811 zvečer 8- 28 „ 843 „ 9- 4zv.Prih. gp% Elektro-homeopatij a. Nova znanost. ^n** Nova elektro-homeopat. zvezdata sredstva za ozdravljenje vseh boleznij, in ž njimi se ne more meriti v učinku nikaka dozdaj znana lioiueopatična sistema. Broš-ara zastonj in. £ra.xilso. V. SaiUcr. homeopatična centralna lekarna v Genfu. v LJubljani pri lekaiju Krazuiu iti r.< liii/-u. (43—2) n^nnKnnnnnnnnnnHttnnnnnnttn $ Hiša na voglu ^ v JKolodvorskili vilic*ali liisš. štev. 29, •%» na juko dobrem mestu, kjer je že več let obstala gostilnica 5 U[ Špecerijska prođajaluica z jako dobrini uspehom, daje se *|| •|# rudi menjave domovanja 1| takoj v najem. M ^ Podrobneje se zve tam. (59—2) ^ Izdateli iu odgovorni urednik Makso Arraič. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne