MAJ 1 P Filip in JaVob 2 T Atanazij 8 S Najdba sv.Kr.® 4 Č Florijan, muč. 6 P Pij + 6 S Janez Dam. 7 N 4. po Velik. 8 P Monika 9 T Gregorij 10 S Antonin 11 Mamert 5 12 P Pankracij + 13 S Robert_ 14 N 5. po Velik. 15 P Izidor 10 T Janez Nepomuk SLOVENEC wm mmmmi mm is otereo trn v«t* ta tiMfo'd — m previs tn luktoa — e»l 8s tmmi«1 GESSILO SLOV. EATOH DEI&VSTV® V »MERIKi IN URADNO GEABIKJ DRUŽBE SV. DRUŽINE M JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJS g CHICAGI; ZAPADNE SIXXV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH, {Official Organ pf, four, Slovenian Organization*}; NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V JSDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH*, Šesterim severnim državam stavil Hitler ponudbo za nev-tralnostni in nenapadalni pakt. — Nemčija skuša dokazati, da nima napadalnih namenov. — Cilj Hitlerja je, da obkoli Poljsko in jo prisili na kolena. Berlin, Nemčija. — Novo strategično potezo je napravil Hitler to sredo, ko se je približal številnim državam severne Evrope in vsem hkrati ponudil nevtralnostno in nena-padalno pogodbo. Te države so: Danska," Norveška, Švedska, Finska, Lat vi j a in Estonija; med nje ni vključil Litve-nije, ker s to je Nemčija že prej sklenila podobno pogodbo. Povod za ta Hitlerjev presenetljivi korak ni samo eden. Z njim je ■ med drugim hotel nemški diktator nekako pokarati svetu, da nima napram sosedam sovražnih namenov; s tem upa brez dvoma še bolj diskreditirati potezo predsednika Eoosevelta, češ, da je bilo povsem nekaj neutemeljenega domneva, da bi imel on kake napadalne namene. Toda glavni cilj Hitlerjeve poteze pa je gotovo v tem, da Poljsko popolnoma izolira. Ako bodo namreč omenjene države sprejele ponudbo, bc Poljska od vseh strani obkoljena od nemških zaveznic. Ostala ji bo v ozadju le še Rusija in mali košček meje na jugu proti Rumuniji. Ogrsko, ki tudi meji na Poljsko, smatra Nemčija itak že popolnoma v svojem taboru. Meseca marca, ko je razpadla Čeho-slovaška, je obstojalo sicer veliko prijateljstvo med Poljaki in Madžari in vojaki obeh držav so se objemali ginjenosti, ko so se srečali na skupni meji potem,ko je Poljska pomagala Ogrski do zasedbe Podkarpat-ske Rusije. Toda tedaj se še ni vedelo, da si boste Nemčija in Poljska utegnili skočiti v lase. Ob tej nevarnosti so zdaj čustva na Ogrskem utihnila in govori le previdnost, Od tako obkoljene Poljske Nemci pričakujejo, da jo bodo zlahka prisilili k podaji. Značilno je, da je Hitler stavil to ponudbo skoraj neposredno pred govorom poljskega zun. ministra Becka, ki je določen za ta petek in v kate-rem bo podan odgovor Ilitler-•1u- S to potezo in obenem z direktno grožnjo, ki jo izraža nemško časopisje, upajo Nem-Cl» da prisilijo Becka k zmernosti in popustljivosti. EVROPA SI KUPICI DOLARJE V Ameriko pošilja zlato, iz Amerike uvaža papir. New York, N. Y. — Med tem, ko prihaja iz Evrope stalni dotok zlata v Ameriko, se pa nasprotno pojavlja v Evropi čim dalje večje povpraševanje po ameriških papirnatih dolarjih.Tako so morale tukajšnje banke tekom marca od-poslati v Evropo papirnatih dolarjev za 25 milijonov, toda v aprilu se je pa ta izvoz še znatno zvišal. Razvidi se iz tega, da skušajo Evropejci spraviti svoje zlato na varno v Ameriko, dočim si kupičijo a-meriški pajpirnati denar, katerega se lahko skrije, a se obenem dobi zanj toliko kot za zlato. BRIHTNA FANTA ZAŠLA V SITNOSTI Chicago, 111. — 24 letni Alfred Boardman in 22 letni Anth. Lucas sta dva brihtna fanta, namreč tako brihtna, cla sta si znala sestaviti vsak svojo lastno radio oddajno postajo. Ravno ta njuna briht-nost pa ju je spravila v neprijetne sitnosti. Fa,nta stanujeta f-koraj nasproti drug drugega na isti ulici, prvi na 1443 W. 14th pl., drugi pa na 1500 W. 14th pl., in ob večerih sta sedela vsak pri svojem aparatu ter se razgovarjala. Njuni sosedje pa niso znali upoštevati, da imajo dva tako bistroumna mladeniča v svoji soseščini; nasprotno, smatrali so ju naravnost za javno nadlego. Njuni razgovori, ki so jih morali nehote poslušati, so namreč motili redne radio programe, in tako so ju ovadili federalnim oblastem. Od teh sta bila fanta obtožena, da sta operirala brez licence in da se nista držala ur, določenih za amaterske operatorje. Postavljena sta pod bond, vsak po $500, in zadeva bo prišla pred sodišče. ZED. DR. PREHITELE NEMČIJO Preprečile morebitno vojaško zvezo med naziji in Brazilijo. Washington, D. C. — Kakor se zdi, so Zed. države vsaj začasno zmagale v borbi z naziji za naklonjenost južnoameriške države Brazilije. Pred nekaj tedni je Hitler napravil načrt, da povabi v Nemčijo načelnika brazilskega generalnega štaba, gen. Monteira, in ga tamkaj tako omam! s sijajnim sprejemom, da Ijo ta v navdušenju pregovoril svojo vlado za ožje zveze z naziji. Vmes pa je stopila vlada Zed. držav, in sicer prav uspešno: Ne samo, da je Brazilija odklonila povabilo, marveč se je nasprotno u-krenilo tudi, da odide v kratkem na o'bisk v Brazilijo novi načelnik ameriškega gen. štaba, brigadir Marshall, in bo tamkaj gost istega Monteira, ki bi bil imel iti v Nemčijo. --o- ŠTIRITEDENSKA STAVKA KONČANA Chicago, 111. — 74 voznikov trukov in pomočnikov, usluž-benih od tukajšnjih Wieboldt trgovin, je po štiritedenskj stavki, med katero je tekla kri m se je izvršil tudi en umor, to sredo šlo zopet na delo. Dan prej se je namreč na posredovanje župana Kellya sklenil med njih unijo in podjetjem sporazum v toliko, da bo začasni odbor, sestavljen iz obeh stra'nk, vodil nadaljnja pogajanja za novo stalno pogodbo. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' NAPOVED O NAPREDKU Langley Field, Va. — Eden aeronavtičnih izvedencev,namreč dr. G. W. Lewis, se je v torek izrazil, da se bliža čas, ko bo 500 milj hitrosti z aero-planom nekaj navadnega, in, da se bo doseglo celo do 700 milj na uro. KRIZEMJVETA — Istanbul, Turčija.— Pregnani albanski kralj Zog se je s svojo ženo in otrokom pripeljal zadnji torek zvečer s posebnim vlakom semkaj iz Grčije. Z njimi so bile kraljeve sestre in 70 drugih albanskih beguncev. — London, Anglija. — Windsorski vojvoda, bivši angleški kralj Edvard, namerava s svojo ženo iti to jesen na obisk v Zed. države. Njun nameravani obisk v 1937 je bil preprečen po nekem nespo-razumljenju z ameriškim delavstvom. — Bukarešta, Rumunija. — Neka angleška gospodarska komisija vodi te dni z ruraun-sko vlado pogajanja o podrobnostih glede nove trgovske pogodbe med obema državama. Anglija bo dala Rumuniji posojila sedem milijonov dolarjev. HITLER PRIČEL PITI Berlin, Nemčija. —Hitler je znan, da ne pije in ne kadi ter ga kot takega naziji tudi postavljajo v vzgled nemški mladini. Zadnje čase pa je mož v tej strogosti nekoliko popustil. Od časa do časa si namreč privošči kozarec pive, ki pa'je napravljeno posebej zanj in vsebuje le en odstotek alkohola. NOVI NAnŠK-np y NEW YORKU ZNAKI SVOJEČASNEGA PRIJATELJSTVA ODPRAVLJENI skBfHn, Nemčija. — Naziji stUSa"10 izbrisati sledove, da J a svoječasno Hitler in Cham- jaz imela med seb01 pri" L izgovore, kajti Anglija rekt Zdaj kot nekaka di" TT1.^ Sovražnica Nemčije in je ob s t0 tudi P°kazal- ko ra^vAifl0^"1 zadnjem govoru V Jt ? nek° pogodbo z i lak° se je zdaj uradno Prepovedala nadaljnja prodaja. razglednic, na kateri sta H tier m Chamberlain, kot sta bila skupaj zadnji temW v Godesbergu, kjer sta baran„ tala za CehoslovaSko IZGLEDI ZA NOVO CVETOČO INDUSTRIJO Chicago, 111. — Predsednik RCA, D. Sarnoff, se je zadnji torek izrazil, da se obeta A-meriki nova cvetoča industrija, »namreč televizija. Prezgodaj je še, je dejal, da bi se napovedovalo, ka,ko bo ljudstvo poseglo po novih aparatih, toda pričakovati je, da bo zahteva po njih zadostna za, ustanovitev nove industrijske panoge. -o- STROGOST GLEDE VOZNIŠKE LICENCE Chicago, 111. — Oblasti so z vso vnemo pričele izsledovati avtomobiliste, ki vozijo brez nove državne vozniške licence. Eden sodnikov se je izrazil, da bo vsakogar, ki bo zasačen brez nje, kaznoval z globo $10, po 15. maju pa bo to zvišal na $25. NAČRTI ZA SAMOUPRAVO Prvi korak, ki ga bodo pod-vzeli Hrvatje v svoji domovini, bo nastop proti Judom. Na čelo newyorski nadškofiji, na mesto, ki je postalo izpraznjeno pc smrti kardinala Hayesa, je bil od papeža imenovan Msgr. Francis J. Spellman, dosedanji pom. škof v Bostonu. Imenovanjeje novi nadškof, ki se odlikuje po izredni skromnosti, sprejel z velikim presenečenjem. Splošno se pričakuje, da ga bo doletelo še eno odlikovanje, namreč, da bo imenovan kardinalom. Z a g k- e b, Jugoslavija. — Zdaj, ko jim je takorekoč zagotovljeno, da bodo dobili svojo lastno samoupravo v ožji domovini Hrvaški, pod okvirom Jugoslavije, imajo Hrvati že tudi sestavljene načrte, kako si bodo preuredili svojo "kučo." In med prvimi koraki, ki jih bodo podvzeli, bo, kakor se ugotavlja, nastop proti Judom, po vzorcu obeh diktatorskih držav, zlasti Nemčije. Računa se, da je v celi Jugoslaviji okrog 67,000 Judov. Večina od teh je na Hrvaškem, namreč okrog 40,000, ostali so v Srbiji in nekaj tudi v Sloveniji. Dočim pa Srbi Judom niso nasprotni, kajti Smatrali so jih doslej za nekako potrebo, ko so za nje opravljali trgovske posle, da so se oni sami lahko bavili s svojim po-klicom, poljedelstvom in bojevanjem, je na Hrvaškem položaj drugačen. Tukaj smatrajo Jude za zajeda'vce, ki izžema-jo ljudstvo. Velik del trgovine imajo namreč ti v svoji roki in kot taki razpolagajo z denarjem, katerega si morajo od njih hrvaški seljaki izposoje-vati proti visokim obrestim. Tako pravijo, se seljaki celo življenje mučijo z delom samo, da lahko plačajo Judom obresti. To se ponavlja že več stoletij, toda zdaj pravijo,zlasti mjajjši voditelji, da bodo napravili temu konec. S pogodbo, ki jo je pred dobrim tednom sklenil min. predsednik Cvetkovič z dr. Mačkom o ureditvi avtonomije, so v Belgradu baje precej nezadovoljni. Preveč se je menda dovolilo Hrvatom. Ne-volja se izraža zlasti proti temu, da bi se hrvaških vojakov ne smelo jemati iz Hrvaške v kak drugi del države. Nasproten je temu prevsem generalni štab, češ, da se na ta način ne bo moglo dovolj poskrbeti za obrambo države, in regent Pavel se baje s temi krogi strinja. Hrvati pa nasprotno pov-darjajo, da je to njih zadnja beseda, in tako bo morala bržkone vlada popustiti. -o- NIGRE SKUŠALI STRAHOVATI Miami, Fla. — Ku Klux Klani so skušali ostrašiti tukajšnje nigersko prebivalstvo, da se ne bo udeležilo mestnih primarnih volitev zadnji torek. Na predvečer so na avtp-mobilih, oblečeni v svoje halje, napravili grozilno parado skozi distrikt, kjer stanujejo nigri, in tudi pred volišči so jih njih bande skušale terorizirati. Učinek pa je bil ravno nasproten od pričakovanega: Ta dan je šlo na volišče okrog 1000 nigrov, dočim jih pri prejšnjih volitvah navadno ni bilo več kot 150. ,Iz Jugoslavije Ker vlada v krajih blizu Višnje gore ob času suše veliko pomanjkanje vode, bodo v Križki vasi postavili velik vodni rezervoar. — Znamenita zgodovinska najdba v Kranju. — Smrtna kosa. — Še druge vesti. tii Za napredek krajev okrog Polževega Višnja gora, 13. aprila. — Okolica starodavne Višnje gore je postala za razne športnike in izletnike že zelo privlač-Ijiva, k čemur so pripomogle razne izboljšave v prometnem in drugih ozirih. Je pa še nekaj kar teži okoliško ljudstvo, namreč, veliko po'mankanje vode ob času suše. Zlasti v Križki vasi. Ljudje in živina so zlasti siromaki ob suši. Zdaj, ko že daljši čas ni bilo dežja, se že občuti pomanjkanje moče. Prav posebno obupno pa je za Križko vas sredi poletja. Takrat usahnejo vsi domači studenci in ljudje morajo do najbližjega izvirka k Preglju uro daleč. Tam pod-stavijo sode, iz presušene zemlje pa le počasi kaplja. Včasih morajo čakati s posodami po več ur, da se nabere v njej dragocena tekočina:vo-da, ki je imajo drugod kolikor le hočejo. Ob pomanjkanju vode so ljudje pa tudi živina veliki siromaki. Zato žele prebivalci, da bi se kmalu izvedel njihov načrt in bi dobila Križka vas prepotrebni rezervoar. Na koncu vasi je majhen studenček, ki pa se izgublja v zemljo. Ta vir bo treba stro-kovnjaško zajeti. Zdaj si je že posebna komisija pod vodstvom litijskega sreskega pod-načelnika g. Bogomir j a Deva in ob navzočnosti zastopnika zdravstvenih oblastev g. inž. Guzelja in ob prisostvovanju domačega župana in številnih mož ogledala kraj in pripravila vse potrebno za gradnjo rezervoarja. Betonirana posoda bo držala okrog 60.000 litrov. Oblastva so obljubila podporo, pomagali pa bodo seveda tudi domačini z vožnjami in kulukom. Po ogledu komisije je ljudem vzklila iskrica nade, da bomo kmalu prišli do pre-potrebnega vodnega hrama, ki nas bo varoval ob suši. stusorn, iz starejše halštatske dobe, ko so pri nas bivali Iliri. Grobišče je torej iz istega časa kakor sloveče grobišče z Vač nad Litijo. Dosedanje odkopavanje je pokazalo, da gre po vsej verjetnosti za grobnico bogate ilirske druž,ine. Ena žara je očitno od ženske, ker se v nji nahajata dve bronasti zapestnici in dve fibuli (broši, sponki). Posebno zanimiva je prva iz'med dbeh fibul, ki je polloč-ne oblike z dvema spiralnima obročema iz brona in dvema obeskoma v obliki trapecastih kapsul. Ta fibula je izredno težka. Druga nosi na polkrož-nem loku v velikosti oreha nanizane bronaste krogle. Zraven so našli tudi okrasek iz bronaste pločevine za lase in okroglo ploščico, ki je utegnila biti neke vrste uhan. Poleg ženske žare, ki je okovana z bronastimi gumbki, se nahaja okrašena glinasta posoda, ki (je krasno izdelana in je vsebovala najbrž hrano ali pijačo. Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! 2600 let staro ilirsko grobišče Kranj, 15. aprila. — V ko-krškem predmestju so te dni po srečnem naključju prišli do najdbe, ki bo 'brez dvoma povzdignila sloves gorenjske metropole: odkopali so 2600 let staro grobišče iz ilirske dobe. Nad Bekslnom so nedavno pričeli kopati temelje za novo vilo, ki jo gradi tovarnar Adolf Prah. Delavci so že prejšnji teden naleteli na staro grobišče, ki bi ga bili gotovo razkopali in uničili, da ni nadzornik stavbe Batič te dni našel tri bronaste okraske, ki so že ves teden ležali med kamenjem in prstjo. Ko je stvar pokazal tovarnarju Prahu, je ta takoj spoznal, da so predmeti dragocene sta'rosti. Dr. Lož,ir je ugotovil, da se na kraju v resnici nahaja gro-.bišče iz 7. stoletja pred Kri- Za materjo je žaloval Konrad Očekrl. 30 letni posestnikov sin iz Št. Ilija v Slovenskih goricah je bil zadnje čase silno potrt zaradi smrti matere, ki je umrla pred mesecem. V svoji .otožnosti je dejal prijateljem, da ne more preboleti materine smrti in da pojde tudi on za njo. Ustrelil ?e je z lovsko puško. To je nameraval že enkrat poprej, pa je njegovo namero preprečil starejši brat. Pred leti je izvršil samomor tudi mlajši brat. -o- Smrtna kosa V mariborski bolnici je umrl Štefan Kotnik, posestnik iz Frama star 52. let. — Na Dunaju je umr! Dr. Vladimir Globočnik-Sorodolski, ki je že leta 1910 postal generalni ravnatelj zemljiškega katastra v sekcij ski šef. Rojen je bil v Čakovcu leta 1860. Njegov oče je bil poznejši državni poslanec. -o- Krško dobi muzej Že nekatj let je stara ideja, da bi se v Krškem ustanovil muzej in letos je stvar dozorela. Ustanovil se je pripravljalni odbor, ki je povabil razne znanstvenike, kateri so pregledali krško okolico in zgodovinske zanimivosti, katere hranijo nekateri posamezniki. Bili so naravnost navdušeni nad zgodovinskim bogastvom okolice, kakor tudi samega Krškega. Tako je bilo tudi sklenjeno, da se bo cerkvica sv. Duha, ki stoji zapuščena in zanemarjena, preuredila za muzej. Prireditve, ki so oglaŠane v "Am. Slovencu" so vedno u-i spešne. npr 111:1 [Ju lik« .uiia-jgh. |nc —Tin •■) IJ, . V i rMytdt- mi rim KMnfeux INITtD KEATUrtE SYNDICATE. In MAXON iM»M««> Stran 2 amerikanski slovenec _Petek, 5. maja 1930 1 1 I'll * III 'i I "• —————i■ — . 1 .1 1 —i—— ■ .. . j — Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja rsak dan raznn nedelj, pono-toljkov In dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Tfclefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto------- Za pol leta........ .... Za četrt leta___________ Za Chicago, Kanado m Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol leta _ 3.00 Za četrt leta_____1.75 Posamezna številka___3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 , pa bi, da se obrnejo nekateri taki na tukaj bivajoče rojake j iz njih okrožja in morda bi jim ti znali najti kak vir, da bi se dobila naročnina za list. Pišite svojim sorodnikom in ti če bodo le v stanu gotovo ne bodo odrekli takih prošenj. Nas samo veseli, da je list "Amerikanski Slovenec'*1 tudi v stari domovini priljubljen. Zato priporočamo vsakemu, ki le more, da ga naroči svojim domačim v stari kraj, Zfikar mu bodo gotovo nadvse hvaležni. Subscription: For one year----------------$5.00 For half a year -.----2.50 For three months _________________— 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year____$6.00 For half year_______3-00 For three months_______1-7S Single copy Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo roaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niltvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post onice at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____ Hitlerjev odgovor Če zjutraj, ko vstaneš dež pada, je vseeno, če nosiš okrog kisel obraz, ali pa sladak obraz, dež jen j al zato ne bo. Boljše in bolj zdravo je, da greš z nasmehom v svet in voščiš ljudem dobro jutro, kakor pa, da bi z kislim obrazom hodil po svetu. Posojilo je težko dobiti, kadar ga človek res potrebuje in je sila velika. Dokler kaj imaš, ti posojila ponujajo od vseh strani. Ko nič nimaš, ti tudi posojil ne ponuja, niti ne zaupa nihče. Veliko zanimanje je vladalo po vsem svetu, kaj bo Hitler odgovoril predsedniku Rooseveltu na njegov apel za mir. Odgovoril pa ni nič. Odgovarjal sicer je in to še zelo rohnel, ampak zadovoljivega odgovora, kakoršnega bi človek pričakoval od kakega resnega državnika, pa Hitler ni dal. Hitler je v kričavem tonu mlatil po Angliji, češ, kako pravico ima Anglija, da ugovarja Nemčiji in njenim zahtevam, ko je sama kar se tiče osvajanja tujih ozemelj največja grešnica v tem oziru. Metal ji je naprej Afriko, Azijo, Irsko in druge kraje. To je sicer res, da je Anglija postala kar je, le potom svojih piratskih akcij po svetu. Ampak grehi Anglije iz preteklosti nikakor še ne dajejo pooblastila, da bi zdaj Nemci smeli operirati z enako piratsko taktiko. Ako Hitler jemlje resno take vrste piratstva za vzglede in opravičilo, se moti in s tem le potrjuje, da se na kako pravico nič ne ozira. To kar je očital prezidentu Rooseveltu glede socialnih težav v Ameriki in mu svetoval, da se najprej e zanima za iste, je Hitler zašel v velika protislovja. Zlasti še, ko se je bahal, kako je on poskrbel za omejitev brezposelnosti v Rajhu. Ves svet ve, kako in kakšnih metod se Hitler poslužuje. Naš namen ni zagovarjati Židov, ampak razlastiti jih, kakor jih je Hitler, je pa zopet malb odveč. Saj jim je skoro hlače pobral in brade postrigel predno jih je zapodil v svet. Na take načine se nobena depresija ne re I Miss Anie Jevic an Mr. Miller Šuje. To je prav tak način, kakoršnega se je poslužil pro--Obilo sreče jim želimo v ti Čehom in Litvinom. Češ, vi imate, mi pa ne — hopsa, vam bomo vzeli, pa bomo imeli. Tudi to je grdo piratstvo, ki mu skoro ni para v zgodovini. Kaj je torej Hitler odgovoril? Odgovarjal je, samo tega ni odgovoril, kar je bil direktno vprašan. Odgovoril ni, kaj misli do sosednih manjših držav. Nobene garancije ne daje, da jih ne bo nadlegoval, kadar ga bo taka manija osvojila. Svet je ostal,prav tako v neki nejasni dilemi, ne vedoč kaj Hitler misli, ali namerava v bližnji bodočnosti. Ne glede kaj Hitler misli in pričakuje, dober nauk si lahko poišče, če le želi v zgodovini narodov in sveta. Zgodovina narodov jasno priča, da je doslej prej ali slej bil še vsak ponižan in pokončan z mečem, kdor se je meča posluževal. Tak nauk se je doslej uresničil še skoro nad vsakim vladarjem in narodom in Hitler ne bo nobena izjema. Je le vprašanje časa, kedaj pride tudi zanj plačilni dan Every dog has his day ... BARBERTONSKE NOVICE Barberton, O. Pogreb pokojnega rojaka Pavle Centa iz Shermana, O., se je vršil dne 25. aprila na pokopališče sv. Avguština. Pokojni Centa je bil umorjen pred dvema mesecoma. Napadalci so ga oropali in mu prerezali vrat. Takoj ko je izginil 62 letni rojak mož in družinski oče 5 otrok, so tukajšnje oblasti preiskale vso okolico. Dasi so temu iskanju posvečalo veliko skrb, niso mogli iztakniti nobenega sledu za izginolim. Dne 25. aprila je pa našel farmar, ki je njegov sosed, v bližini Centovega doma, truplo nesrečnega rojaka — Pokojni je bil zaposlen v Columbia Chemical Co. Bil je član društva sv. Martina št 44, JSKJ in član samostojnega društva Domovina. Dne 15. aprila stal se poročila v cerkvi Presv. Srca Jezu sovega Mr. Frank Ambrož s Miss Mary Mihelčič. — V soboto 6. maja se bota poročila :ilo v tridesetih letih, kar pač pokazuje revščino. Zlasti cer-tev kar kriči po popravilu. Zupnišče-so lansko poletje naredili novo, ker kakor so mi povedali, se je staro že kar podiralo. Ko sem govorila z g. župnikom, so mi potožili, kake težave imajo. Ljudje so pač dobri, toda kaj, ko ne morejo zaradi revščine veliko pomagat. O tem sem se tudi sama prepričala. Posebno lansko i&-to jim je suša veliko škodovala. novem Našim naročnikom v Jugoslaviji sreče stanu. Majniška pobožnost v čast Mariji, majniški Kraljici se v naša farni cerkvi začne prvo nedeljo v maju. Dekleta Marijine družbe bodo slovesno kronale podobo Brezmadežne Device pri prvi sv. maši. Dne 15. aprila smo imeli prav lepo zgodovinsko igro "George Washington", katera se je vršila pod pokroviteljstvom podružnice Slovenske Ženske Zveze št. 6. Igra je bila igrana v zadovoljstvo vseh številnih gledalcev. Dramsko društvo Domovina priredi v soboto 6. maja zvečer v dvorani dr. Domovina na 14. cesti opereto "Srce denar. ■ ^; t f. s. in "Amerikanski Slovenec" zahaja v lepem številu v staro domovino. Razun par slučajev plačujejo naročnino sorodniki za svoje domače v Jugoslaviji. List prejemajo v stari domovini z velikim veseljem. To zaznavamo iz pisem, ki jih dobimo iz starega kraja, kakor tudi njihovi sorodniki tu v Ameriki nam sporočajo, da prejemajo enaka pisma od svojih domačih iz domovine. Nekateri, katerih sicer ni veliko pa nam tudi javljajo, da že leta in leta naročajo list svojim domačim doma, pa da jim od doma nikdar ne pišejo, če prejemajo list, ali da bi se jim za istega vsaj zahvalili. Vsem takim, bi mi uljudno svetovali, da naj se od časa do časa spomnijo svojih sorodnikov tu v Ameriki, ki naročajo list in se jim naj za istega zahvalijo, ako jim list ugaja. S tem bodo pokazali svojim domačim, da znajo ceniti jim izkazano naklonjenost. Poroča se nam, da bi list tudi mnogi drugi radi prejemali v starem kraju. Nekateri ga prosijo za izobraževalna društva, za čitalnice, itd. Nekaterim list pošiljamo brezplačno, toda vsem ne moremo. Z pošiljanjem lista v Jugoslavijo so zvezani visoki stroški, ki jih je treba kriti ir list nima za take namene nikakih skladov. Priporočali NEKAJ ZA SEMČANE Ely, Minn. Kakor je čitateljem že znano, sem bila lansko poletje na obisku v stari domovini in sicer v mojem rojstnem kraju v Semiču. Ni se veliko spreme- Dragi mi semški rojaki in rojakinje. Gotovo se vsi spominjate gospodične M i n k e Bartol, hčere pokojnega nad-učitelja Bartola. Od nje sem bila naprošena, da bi se za vzela in nabrala kaj podpore za popravila pri cerkvi. Seveda sem povedala, da so tudi v Ameriki slabi časi in nisem nič pozitivnega obljubila. Toda to zimo sem prejela pismo od nje, če bi mogli kaj pomagati. Tako sem se odločila da potrkam na dobra srca. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet. — Ob tej priliki naj tudi omenim, da je Minka Bartol še vedno organistinja in pevovodkinja cerkvenega petja. — Prosim torej cenjeni rojaki, kateri nameravate kaj darovati, da pošljete vse darove na spodaj podpisano in jaz bom odposlala vse na žup-ni urad. Imena darovalcev bodo tudi priobčena v A. S., g. •župnik jih bodo pa v Semiču oznanili v cerkvi,kdo od Ame-rikancev se je spomnil svoje cerkve. — Že naprej izrekam vsem darovalcem in daroval-kam prav lepo hvalo. Katarina Slogar, 411 E. Barwey St. KAKO SMO SE IMELI V STARI DOMOVINI Sheboygan, Wis. (Nadaljevanje). — V zadnjem dopisu sem poročala, kako sem črešnje obirala, danes bom pa povedala, kako sem se vozila s konjem in staro-krajskim kolesljem. — Prišla je spet nedelja in za ta dan Bern se namenila da grem na Cerovec, ki je v trebelski fari. Imela sem še nekaj daril za oddati materi tukajšnjega rojaka Mr. Stariča. Obljubila sem mu tudi, da bom slikala njegovo rojstno hišo in mamico, kar sem tudi storila. Brat je dobil nekega soseda iz vasi, ki je imel malo boljšo uprego in tako smo se odpravili na pot. Vozili smo se in hodili, kaki dve uri in pol, kajti ponekod je bila pot taka, da bi skoro morali prazen voz riniti za ubogim kljusetom. Naj omenim 'mimogrede, da je bilo tisto nedeljo na Cerovcu žegnanje. Ko smo prišli tja, je bila ravno pridiga. Cerkev je bila polna ljudstva in vse okrog cerkve je tudi bilo polno ljudi, kot je že znana slika ob takem slaviju ali že-gnanju. Ker sem imela za oddati nekaj denarja tudi za sosednjo vas Št. Jurij, sem hotela to opraviti ob tej priliki. Toda, voznik se je popolnoma odpovedal, da ne gre dalje po teh potih, ker so preslaba. Zato sem pa stopila k skupini mož in fantov in vprašala, če je mogoče kdo izmed njih do-m'a iz dotične vasi. Takoj se je oglasil mlad faint in rekel, da je on odtam doma. Vprašala sem ga, če pozna te in te ljudi, da imam nekaj denarja iz Amerike za oddati tem ljudem. Fant me pove, da se on tako piše in da so ti njegovi starši. Ker nisem hotela denarja kar tako na prvo besedo izročiti, sem fanta izpraše-vala kako se njegov stric v Ameriki piše. Ko mi je vse prav povedal, sem1 mu izročila denar. Po maši smo poiskali Stari-čevo hišo in ko povem kdo in odkod sem ter jim oddam darila, so bili silno veseli, zlasti mati. Uboga žena je hotela izvedeti vse mogoče i*eči o svojem sinu. Med povpraševanjem o tem in onem je vedno držala vogal predpasnika v roki in si otirala1 mokre oči* iz katerih so ji neprenehoma lezle solze in drsele po uvelem licu. Nazadnje je ženica rekla : No, danes imamo pa kar dvojno žegnanje . In res, niso vedeli, kako bi nam kolikor mogoče postregli. — Še nismo bili s kosilo'm' gotovi, ko prideta k hiši mož in žena in vprašata, če je tukaj Ameri-kanka. Stopita v hišo in mi povesta kdo sta. Mož je bil brat tukaj živeče Mrs. Smrke, žena pa sestra tu živečega1 Ignacija Brezarja, pa povesta, da je fant prinesel denar, katerega sem mu poprej izročila. Rekla sta, da sta se takoj odpravila na pot v upanju, da me še dobita tukaj in sta me tudi dobila. Tudi ona dva sta bila željna izvedeti kaj od svojih dragih in sta se lepo zahvalila za darila. Po vsakovrstnem razgovarjanju je pripomnila žena, da bi šli v zidanico, ki da ni daleč od tukaj, komaj kakih deset minut. Jaz ugovarjam, da bomo 'morali odriniti proti domu. Ona me je pa le še nagovarjala in ko sem videla, kako me voznik in brat milo pogledujeta ter vedela da se ne branita vinske Dogodki Ameriki Rojenice Cleveland, O. — Vile rojenice so se pokazale posebno radodarne pri družini Mr. in Mrs. Frank Špilar, na East !60th Street, ker so jim poda rile v spomin dvojčke in sicer Juštnega fantička in zalo deklico. — Dekliško ime srečne matere je bilo Belčič in je doma iz Barbertona, O. — Vile rojenice so se oglasile tudi pri družini trgovca Sacericha na Waterloo Rd. in jim prinesle dar krepkega dečka. Brat msgr. Hribarja umrl Cleveland, O. — Pretekle nedeljo 30. aprila je umrl rojak Martin Hribar, brat mon-signorja Vitus Hribarja, ki se je nahajal v Ameriki 46 let. Pokojni je bil doma iz Zgornjega Tuhinja blizu Kamnika. Tukaj zapušča brata msgr. Vitus Hribarja, nečaka Matevža in Jerneja,ženo in osem otrok. Pokopan je bil v sredo iz cerkve sv. Tomaža na Ansel Rd. s sv. mašo, katero je daroval brat msgr. Vitus- Hribar. R.I.P. Žalostna vest iz domovine Chicago, 111. — Iz domovine je te dni prejel žalostno vest Mr. Gabriel Puhek, cla mu je v Gornjem Suhoru, fara Vinica v Belokrajini preminula ljubljena mati ga. Katarina Puhek, v starosti 65 let na Velikonočno nedeljo ob 10 uri dopoldne. Zapušča tri sinove in dve hčere v starem kraju in zgoraj omenjenega sina tu v Chicagi. Naše sožalje! Bivši Amerikanec umrl v starem kraju Iz Radeč pri Zidanem mostu poročajo, da je tamkaj preminul bivši Amerikanec g. Frank Stušek, ki je živel preje dolgo let v La Salle, Illinois, odkjer se je podal pred nekaj leti v staro domovino, da tam v miru preživi s svojo soprogo večer svojega življenja. Zapušča v starem kraju žalujočo ženo, tu v Ameriki pa sina Franka, ki biva v Los Angeles, California. Pokojnik je bil zvest naročnik 'Am. Slovenca' vsa leta tu v Ameriki in istega dobival ves čas tudi v stari kraj. Žalujočim sožalje, pokojniku pa R. I. P.! Vest iz domovine Strabane, Pa. — Tukajšnji rojak John Terčelj je prejel iz starega kraja žalostno novico, da mu je v Šturjah pri Ajdovščini na Vipavskem umrl njegov oče Anton Terčelj v častitljivi starosti 92 let. Pokojni je bil dolgo let občinski svetovalec v Šturjah. Milwauike vesti Milwaukee, Wis. — Tz bolnišnice se je pred kratkim vrnil na svoj dom Anton Hren z East Pittsburgh Ave., ki se bo nadalje zdravil doma pod zdravniško oskrbo. — Več tednov se je nahajal v Muir-dale bolnišnici rojak Joseph Levar, bivši gostilničar na So. 2nd St., ki je pa hudi bolezni podlegel. Njegov pogreb se je vršil v ponedeljek 1. maja iz cerkve sv. Trojice na Holy Cross pokopališče. — Na svojem domu na So. 60th street v West Allisu je umrla rojakinja Mrs. Frances Hvala, v starosti 54 let. Zapušča moža, enega sina, tri hčere in enega brata. Pokopana je bila iz cerkve Marije Pomoč Kristjanov na Calvary pokopališče. — Vile rojenice so se oglasile pri družini Louis Dolenshek na^ So. 38rd St. in jim prinesle krepkega sjna. — Povaso-vale so tudi pri družini Max Lončarič, na So. 11th St., kjer so podarile hčerko in enako tudi pri družini Aleksander Pavletich, na So. 59th St., kjer so tudi podarile lepo punčko. kapljice, sem nazadnje privo- lila. Tako smo se odpravili proti zidanici. Z nami je pa šla tudi 75 letna Staričeva mati in še kaj čvrsto je hodila. Hodili smo pa nad pol ure, ne pa deset minut, kot nam je bilo poprej rečeno. Ampak, kesala se pa nisem da sem šla, kajti razgled tod okoli je zares krasen. Vidi se vse tja v Mirno peč in vse doli v Novo mesto in še daleč daleč po prelepi Dolenjski. Ko pridemo do zidanice žena odpre okno in obesi ruto na kol. Jaz jo vprašam kaj to pomeni, ona mi pa reče, da je to znamenje, da smo tukaj. Res, čez kakih 15 minut pride gori k zidanici prav tisti fant << katerim sem govorila pri cerkvi in mu izročila denar ter prinese hleb dobrega kruha. No, potem je pa začelo vince "ronat" na mizo. Ne vem koliko vrst ga je bilo. Ob tem božjem daru dolenjskih goric sta začela moj brat in voznik biti precej zgovorna. Začelo se je petje in po vinskih goricah je odmevala tista znana — "Še kikeljco prodala b o m" in "Prej pa ne gremo dam..." Pa tudi druge so prišle na vrsto. Mene je začelo že skrbeti, kako bomo prišli domov po taki poti, možaka pa tako natrka-na, zlasti voznik. Začela sem nagovarjati da bi šli domov, pa pravita, da se nič ne mudi in da take kapljice nista že dolgo pila. Nazadnje sta se dala vendar pregovoriti in smo se podali nazaj na Cerovec, kjer sm'o bili pustili konja. Ko smo se poslovili od prijazne Staričeve družine, se odpravimo na poti domu. Jaz sem bila v velikih skrbeh kako bomo prišli domov in najraje bi bila sama "furala", ker začelo se je že mračiti. Brat mi je pa zatrjeval, naj se le kar nič ne bojim. Vzel je vajeti sam v roke in tako smo res, z božjo pomočjo, srečno prišli domov, toda precej pozno, kajti bližala se je že polnočna ura. — Toliko za danes. O priliki pa še kaj napise'm'. Mary Majcen -o- Širite in priporočajte lisi 'Amerikanski Slovenec"! "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs x-i05 Gregory ni na te Magrine besede ničesar odgovoril. Kakor ti nič ne'slišal, je stopal naprej in tako hotel zmanjšati Magrin strah. Opazil tudi ni ničesar nenavadnega. Naenkrat je pretresel ozračje čudeii krik, ki je odmeval po jami iji ko se je za trenutek ozrl, ni bilo Magre več nikjer. Gregory je hitro stopil par korakov nazaj, misleč, da se mu je nalašč skrila, da ga malo osttaši. Toda priznati, je moral, da je skrivnostno izginila. V tem trenutku je tudi on začutil, da so ga pograbile nevidne roke in ga-zavlekle v temno. V strahu-je zaklical na pomoč Tarzana, da ga reši. . . . Toda Tarzan bo dovolj srečen, če bo' mogel rešiti svoje lafctno življenje pred nevarnostjo, katera mu preti, kajti njegovi sovražniki so se zgrnili okolu njega. — T-hetanova ladja je srečno'prišla na kraj kjer sta bila He-leha in Herkuf, toda tukaj se je pa tudi nehala vsa sreča. To je Thetanova ladja mirno plula po gladki gladini skrivnostnega jezera Horus proti mestu Thobos, so potniki in veslači naenkrat zagledali pred seboj šest atharijskih ladij, ki so se jim začele bližati. Atharijci so že zagnali Silen' krik, prepričani, da zajmejo sovražno ladjo. Petek, 5. maja 1939 AMERlKANSiCI SLOVENEC Stran S SPOMINI... Mary Blai (Konec) Vožnja do Pariza se je zato nekako vlekla počasi, tudi s ku-fri sve imele z Mrs. Šlogar precej skrbi in sitnosti, še več pa stroškov. Ker me je že veliko ljudi popraševalo, da bi kaj glede kufrov omenila, bodi tem na ljubo tu povedano, da če jaz še kedaj grem v domovino, ne bom nič več vzela ta velikega kufra, je preveč skrbi in preveč stroškov z njim. Ko je šel kufer ven iz hiše v Chicagi in do časa da so mi ga spet nazaj pripeljali, me je stal za prevožnjo sem in tja z napitnino blizu $45; z blagom vred, ki sem ga za svojce v kufru imela, bi bilo približno 100 dol. vsega skupaj; toda, če bi jaz teh 100 dol. razdelila mojim ljudem, mesto da sem jim dala v blagu, bi jim to več teknilo tam kot. pa darovane stvari. Tam si potem lahko kupijo vse prav po pravi meri in blago tam je bolj trpežno, bolj primerno za tamkajšne deflavne ljudi. V Parizu smo zopet prenočevali v Terminus hotelu in tam smo se sešli še z nadalnjimi slov. potniki, ki so se tudi vračali v Ameriko na Normandiji Bilo nas je že prav lepa skupina, kakih 22 po številu. Bili so Erjavčevi iz Jolieta in očka Šetina, mamca in hčerka Rogelj. Zajcev smo imeli kar pet v naši družbi, chicaška Mr. in Mrs. Zajec in sestra in dva brata iz Šiške mislim, ki so šli v New York. Bila je z nami Mrs. Fritzel iz Pueblo (hallo, Mrs. Fritzel), njeni prijateljici Mrs. Kržan iz Leadvil-Ie in Mary, o, o, ime sem pozabila, nadalje Mrs. Žitnik iz Chi-cage, svakinji Slogar, in še par clevelandskih znank Mr. Brati-na. Sicer prijazno družbo je za-drževalo slovo nas vseh od svojcev in domovine do veselega razpoloženja. Večinoma vsi smo iz hotela v Parizu še enkrat oddali zadnje pozdrave svojim, predno nas je še morje razdružilo. Radi slovesa in težavne vožnje na vlaku, sem bila jaz in vem da ravno tako tudi drugi do cela izčrpani in za eno noč so se nam prav prilegle udobne postelje hotela Terminus. Drugi dan smo nadaljevali spočiti pot do Havre in okrog 11. ure odrinili na Normandiji proti našemu cilju. Kabino sem dobila, o bože ti moj, prav v pritličju, takoj nad motorji, ki so ropotali in stresali Parnik, da si niti za minuto nisem mogla predstavljati, da smo fta vodi, na morju, temveč da sem "na lojternem" vozu iz Borovnice do Bistre. Stroji in propelerji parnika so ropotali pod ttiano, da se je človeku zdelo, da Par lokomotiv drvi pod nami. In to seveda zaradi brzine parnika. Prva južina je nam še "pasala", nekaterim za dlej, drugim pa Prav za kratek čas. Jaz sem bila mislim pri ta srednjih. Že takoj Prvi dan nas je pretežna večina obolelo za morsko boleznijo. Drugi dan še več a tretji, kot mi je Mrs. Rogelj povedala, bilo jih je mesto kakih 200 ljudi Pri cni^zasedbi obeda, samo 6 ljudi. Imeli smo grozno nemirno morje. Tisti veliki viharji, ki so zahtevali človeških žrtev v New ^»gland, New Jersey in New ork, so šli čez morje in mi smo Nadeli v nje z našo Normandijo. JJ1-S- Rogelj, Mr. Šetina, Mr. in Mrs Zajec in Mr. Bratina, tem PHzanesla tista hudobnica, a uei smo jo pa okusili v polni ™eri- Mrs. Rogelj mi je bila pra-f vsamai-itanka. Še enkrat, Bog * *.aj> Mrs. Rogelj. Tudi Mr. aetina, Mr. Zajec in Mr. Brati- edi SG počutili» mislim, kot nan1 fdravi> dolžni, postreči m, ki smo obležalL v moio * . no le Prišel eden ali drugi, vsi so me vzeli na piko: ti, Bla- !a' ce ceš morda kaj za jest, ves, morda malo ribe, ali pa kar _t5 Prav radi prinesemo Ja> takole so me "matra- ZADNJA SKUPINA IZLETNIKOV OB POVRATU li"; že- lodec obračal samo diner bell mi je že- a ti hudomušni ljudje so mi pa "ribe" ponujali. •— Ribe, oj ribe, še danes jih ne morem. Par zlatih ribic imam doma, celo te mi včasih obude preiskrene spomine. Od sredne noči pa do petkove, je bilo res grozno, v soboto se je začelo pomirjevati, nedelja je pa bila krasna, solnčna, jasna. Bilo je krasno tisti dan na morju, posebno še po hudi prestani vožnji in bolezni. Bili smo pri maši v drugem razredu, tudi krasota Normandie nam je bila raz-kazana, ki pa se po mojem mnenju ni nič prilično vjemala s tistimi pritličnimi kabinami, kamor je nekaj nas bilo pahnjenih. Katera izmed sopotnic me je v bolezni prišla obiskati, je kar hitro bežala iz moje kabine rekoč: da bi kaj hitro tudi ona zbolela, če bi bila kaj časa v moji kabini. Moje sopotnice ste bile dve dekleti, ki sta se vračali iz Španije, iz vojne, kamor sta šli prostovoljno za strežnice. Čudne, grozne pogovore sta se pogovarjali med sabo, in vsaj ena, mislim, da bo imela spomin na to vojno. V domovini mi je bila podarjena knjiga, F. S. Finžgarjeva povest "Prerokovana". Zadnjih par dni na morju sem jo začela čitati, in knjiga je zanimiva, nisem jo odložila, predno sem jo prečitala. Povest se začenja: Od kod je to, da nihče ne ve? Ali je Sibila, ali meso, ali duh? Kje je tičalo? da se je nenadoma odkrilo? Ali se je podedovalo in se skrivnostno spletlo od duše do duše? Ali je bila to tajna, ki jo je občutilo vsako srce in je ni upalo izgovoriti--zaradi groze? Ali je pa resnično plula nad nami, dokler ni zdrknila njena ura in je udarila, da so vsa srca vztrepetala in zakrva-vela?---Od kod je, da nihče ne ve, in vendar šepetajo usta, da so jo čakali narodi, da je bila med nami, ko je še ni bilo nje -- z grozo prerokovane. Ni ga več preroka, samo šepet njegovih ustnic živi med nami. Ko bodo ljudje nosili krvave srajce za praznik, ne bo več daleč obletenje sveta. In hudo na svetu se prične tedaj, ko se bosta srečala duhovnika na razpotju in se bosta vprašala: Prijatelj, kje je prava? Tiste čase bo vstal kraljic v spodnjih krajih in bo potegnil meč in ves svet bo zaklical: "Gorje!" V tistih časih bo vsak človek svojega tadla vesel, ob enajstih bo poldne zvonilo. In za vojsko osedlana turška mula bo Rajno pila. * In hudo bo in ne bo konca dolgo in še in še. In v tistih časih bo šel mož iz Ljubljane in bo prehodil pot do Crngroba, in bo iskal ljudi in kar jih našel, jih bo vse nasitil z enim bokalom pšena. In šel bo drugi mož iz Ljubljane do Korena, in bo kupoval kravo. Ko jo bo našel, ji bo obesil zlat zvonec na vrat. In potem se bo na Lovskem polju pod sedmei-ovrho smreko sedem kraljev glihalo med sabo. Že po prvem letu svetovne vojne so začele prerokbe zoreti; smeti človeštva so priplavale na vrh, mrena je ginila z oči. In takrat, ko bi bila odkritosrčna beseda najbolj potrebna, je vse umolknilo, ker govoriti ni smel, komur je bilo do življenja: Iz srca porojena beseda je postala smrt. Dobesedno tako piše F. S. Finžgar v knjigi "Prerokovana". Mnogo sem premišljevala o teh besedah, o tej knjigi. Rada bi več pisala o tem. So to prerokbe, ki so se že in se še bodo izpolnjevale v prihodnosti, kot se kaže. V čudnem, težkem preobratu sveta živimo. Človeku je težko zapopasti izredno bistroumnost znanostij človeških zadnjih stoletij, pa tudi težko zapo- Sopotniki(ce) Mrs. M. Blai, ki piše "Spomine", na parniku Normandie. Gornja vrsta, od leve na desno: Mr. Šetina, Čeh ali Slovak, ime neznano, Miss Zajec, Mr. Bratina, Miss Klun, Mrs. Fritzel, Miss Rogel, Mrs. Mrs. Žitnik, Mrs. Rogel, Clevelandčanka, ime sem pozabila, Mrs. in Mr. Zajec. Spodnja vrsta, od leve na desno: Mrs. Keržan, Mrs. Šlogar, Miss Erjavec, Mrs. Erjavec, Mrs. Šlogar, Miss Erjavec, Mrs. Blai, Mrs. Zadnik. Z NOŽEM ZAKLAL LEVA V okrožju Nduruga v Ke-nji je zamorski pastir čuVal čredo govedi. Nenadno se je nanjo vrgel lev. Pastir ga; je skušal prepoditi najprvo s palico, nato pa se ga je moral u-braniti z nožem. V boju ga je s tem nožem zaklal. Zamorci imajo naravnost praznoveren strah pred "kraljem živali", zato ni čudno, da slavijo domačini pogumnega pastirja sedaj kot pravega nal'odnfega junaka. HVALEVREDNO PRIPOROČILO Chicago, 111. — Pom. drž. pravnik Gallagher je ob nekem banketu zadnji ponedeljek priporočal načrt, ki bo gotovo užival splošno odobravanje. Priporočilo se namreč glasi, naj bi se za take dečke, ki so bili zasačeni pri svojem prvem zločinu, poskrbelo za zdravo udejstvovanje, narae- pasti toliko težav, bridkosti in svetovnega trpljenja za časa enega človeškega življenja. Do svetovne vojne je še bilo življenje nekakšno sodobno živi ju prejšnjih let, a od tedaj naprej, pa se je skoroda po celem svetu začel preobrat, ki se še nadaljuje in Bog ve kedaj bo končan. Morda takrat, kakor reče ujec Blaž v že zgoraj omenjeni povesti: "Nič se ne čudimo in nič se ne jezimo. Prerokovana je prišla, ali--še začela se ni. Svet je Bogu potegnil vajeti iz rok, in seclaj sam vozi. In vozil bo tako dolgo, da bo vse v jarku, potem bo konec, prej ne." Kralji so že glihali med sabo, diktatorji pa še glihajo, koliko naj kedo uzame ali dobi tuje zemlje. Če ne bo šlo z lepa, bo šlo pa zopet z vojno, katera pa bo z zraka in s plini pomedla kaj čisto svet, tla se bo res lahko z bokalom pšena ostale ljudi nasitilo in tudi krava bo zaslužila zlati zvonec. Skozi dolgo gorje narodov postavljenih v vojno, Jeza jim narašča v deročo reko, ki išče si izhoda, Ali pa pomete, kakor slamo Tisoč pajčevin, ki zrasla so v mogočen kabelj Od mnogoletnega, nabirajočega se praha, Vendar--še vedno pajče- vine---- In drži zvezane mnoge, da kar ima dobiček Od bogastva, ki vene pod brezdelja suše. Kaj vendar cirna je vsejala v njihne duše? sto, da bi bili poslani v po-boljševalnico ali v zapor. Ta cilj bi se dosegel po Gal-lagherjevem mnenju s tem, da bi se za te dečke uvedlo vojaško vežbanje in pa delo na farmah. Omenil je da vojaško vežbanje vzbudi v dečku spoštovanje do samega sebe in poostri njegovo duhovitost, dočim farmarako delo krepi telo in nudi vedno dovolj zanimivosti. JUNAŠKE PIONIRJEVE HČERKE V bližini Melbournea v Avstraliji je pred kratkim prestopila svoje bregove "Reka konjske podkve" in preplavila znova v svojo strugo, je bilo daleč naokrog vse blatno in uničeno, le veliki kamni so o-stali na suhem. Sestre Mollie, Elisabeth in Nellie Milte, ki ima njih oče posestvo ob reki, so se spravile na delo, da napravijo nekaj reda. Dekleta pa so doživela neprijetno pres'enecenje. Vsepovsod so se plazile izpod kamnov kače in slkale vanje. Sestre pa niso zaman pionirje-ve hčerke. Pogumno so pobirale kamne in jih začele metati v kače. Ko so po opravljenem delu preštele rezultat tega nenavadnega "lova", so ugotovile, da so pokončale nič manj nego 304 kače! -o-- IME NI LASTNINA V Parizu imajo nekega lekarnarja, ki se piše dr. Cornelius. Vrteli pa so v enem pariških kinematografov film, v katerem je neko francosko filmsko podjetje dalo glavnemu junaku ime "Cornelius". Lekarnar se je smatral pri tem užaljenega, posebno se, ker je mislil, da se to filmsko podjetje vprav iz njega norčuje. Zato je lekarnar tožil podjetje za odškodnino, češ da ga ni vprašalo, če sme film'skemu junaku dati njegovo ime. Sodišče je razsodilo, da ima lekarnar res pravico do odškodnine in je dobil 500 frankov. Lekarnar pa s to razsodbo še ni bil zadovoljen in se je pritožil na višje sodišče. Da bi tožbo čim bolj gotovo dobil tudi na prizivnem sodišču, si je najel enega najboljših odvetnikov. Toda prizivno sodišče je njegovo zahtevo po odškodnini zavrnilo, češ da se ime ne more smatrati za lastnino. TRIČETRT STOLETJA V POSTELJI Rimski listi poročajo o edinstvenem primeru ženske, ki od 1. 1864 dalje ni več zapustila postelje. V Pieve di Massa-cioccoli živi v neki kmečki hiši Bettina Pieri, ki ima že 75 let glavo na blazinah. Bilo ji je 15 let, ko ji je neki zdravnik dejal, da trpi za "neozdravljivo" boleznijo. Odredil ji je z vso strogostjo, da mora v posteljo in se preda božji milosti. Od tistega časa čaka danes prastara ženica z angleško potrpežljivostjo in na duhu popolnoma zdrava svojega bližnjega konca. -o- ANEKDOTA Dumasa ml. je nekdo pozval na dvoboj. On in njegov nasprotnik sta sklenila, da se odpeljeta navsezgodaj z vlakom v Versailles in se tam udarita. Ko sta se srečala ob določenem času pred potniško blagajno, je Dumas vzel navaden listek, njegov nasprotnik pa listek za tja in nazaj. "Mislite, da se več ne vrnete?" je vprašal mož porogljivo. "Jaz jemljem vedno povratno karto". — "Tega ne potrebujem1, je odgovoril Dumas hladno. "Za nazaj si vzamem vedno listek svojega nasprotnika." Beseda o tem in onem ODGOVOR GARDNU Frank Kovačič, član dr. Najsv. Imena, Euclid, Ohio. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. Opozorjen na Gardnov "Političen katolicizem" se mi zdi, da je kot člana Zveze društev Naj sv. Imena moja dolžnost odgovoriti, Jcer še nisem videl, da bi se kdo s to vsebino bavil. Garden je v dotičnem dopisu na vsak način hotel napraviti Franka Barbiča nekakšnega mučeni-ka. Tudi prav! Saj v vaših rdečih pratikah še vedno v mesecih in dnevih rabite v označbo katoliške vzore. Tako pričnete kar z imenikom teh novih "svetnikov": "Cemu tako robantite — ali smo radi tega dejanja postali res taki — (Gardnove nove litanije — dozdaj smo smatrali, da je veliki vezir, slavni ter modri, g. Molek dosegel vrhunec, kar se tiče sirovosti in zmerjanja v slovenskem žurnalizmu, toda sodbo smo umaknili. Čujte, njegov tekmec g. Garden dokazuje, da je že prekosil svojega učitelja), kakor se v izrazih naglasa : Omanova banda; Omanovi bigotje; moralna korumpira-nost; moralno propalost; brutalno barbarstvo; tolpski napad katoliških nestrpnikov; očistiti greznico svoje cerkve, svoje zveze "najsvetejšega imena", ki širi smrad od blizu in daleč. Pika. To so vrele besede iz srca! Ali ne g. Garden? To vam je moralo srce igrati, ko so letele take dehteče cvetke iz srca! Pisano stoji: ni mogoče brati grozdja z osa ta, s trnja, ne smokve z osata. Enako ne more iz zakrknjenega srca priti lep ali vsaj dostojen izraz. Saj vam mora biti znano kot so-urechiiku Prosvete, da je srce vsakega človeka ogledalo, v katerem se zrcali človeški značaj. Obsodili ste se sami, ker tisti, ki ne zna v jezi samega sebe premagovati, navadno vedno izgubi v vsakem boju. Zmerjati zna marsikdo. Za zmerjanje ni potreba nobene izobrazbe. Za stvarno debato je potreba potrpljenja, tega pa vam, g. Garden zelo zelo manjka. V kolikor je znana vaša zgodovina po Ameriki, saj še veste menda, da ne slišite prav! Zdaj ste obogateli še s tem dejstvom, da niti natiskanega ne razumete prav. Resnica, da ste se "blagohotno" ali prisiljeni pridružili rešilni akciji, Barbiču na pomoč. Toda ž njim vred, ki ga želite iz blata izvleči, se vsem skupaj noge v greznico vdirajo. Čim bolj se trudite, da ga očistite, bolj se blamirate. Ako je vam prav, nam tudi. Tako se pojmi razčistijo. Da bo narod imel ne kalno, ampak čisto resnico pred seboj. Če je naše katoliške potrpežljivosti konec, da povemo koliko je ura, se tako silno bojite resnice. In ravno vi, g. Gar- den, imate tak strah, kajti če koga se vas drži potvara in laž. Za Barbiča s^e se zavzeli. Laž-nik za lažnika! (Želite dokaz?) Nikjer niste videli, da bi Bar-bič napadal katoliško Cerkev, nje služabnike. Saj ste vendar pri uredniški mizi, pa tega ne opazite. Ste pa res čudne vrste človek. Mi pa imamo o njegovih dopisih (Barbičevih) drugačno sodbo. Kot on smeši in strupeno blati, kar nam je sveto in to na račun tudi katoliškega denarja, je zmožen le on in pa uredniki Prosvete. Vi lahko zapišete, da je izredno "katoliški človek"; celo lahko trdite, da njegove dopise bi lahko kot versko čtivo objavilo vsako tretjeredniško glasilo. Zmožni ste tudi takih dejanj. Omenili ste, da Barbič že dvajset let dopisuje v Prosveto. V teku 20 let je g. Barbič precej kolon napolnil. Sami priznavate, da bi bilo bolje zanj in za organizacijo, za katero deluje, da bi izostale njegove kritike in sarkazem. To se tiče vas in pa skupine oziroma organizacije, kjer Barbič deluje. Že tukaj ni vse v redu ž njim. Kaj naj porečemo pa mi katoličani? Ali res mislite, da smo tako naivni, da verjamemo vašim trditvam "blatenje vere, tega pa ni v njegovih dopisih". Za zelo omejene imate nas, če mislite, da vam bomo to pritrdili. Da smo po dolgih letih pasivnosti pokazali malo aktivnosti, ne morete nam predbacivati, da smo nestrpni. S kakšnimi priimki bi nas nazivali, ako bi na prvi Barbičev dopis poslali "ultimat", kot ga vi nazivljete? Saj smo dolgo mirovali. Če ima Barbič pravico nas in naše versko prepričanje smešiti, imamo mi isto pravico to prepričanje zagovarjati. "Oplazil je tudi nekega raketirskega duhovnika, ki je hotel izvleči zadnje cente iz neke siromašne vdove". Kaj je vam laglje kot napisati nekaj na račun duhovnikov? Resnica ali laž, to vam je deveta briga. Kaj vse se govori o pogrebih, o govorih pri pogrebih in tisti, ki se pogrebnih obredov prav nič ne udeležujejo, vedo več o pogrebih kot pa oni, ki spremijo skoro vsakega k zadnjemu počitku. Pri pogrebih ste vi še prav posebno občutljivi. Vedno poudarjate, da je s smrtjo vse končano. Torej čemu še duhovnik pri pogrebu ter katoliški obredi. Civilno pokopan — to blaži vas. Ker pa le noče biti dovolj civilnih pogrebov, ste vznemirjeni. (Konec prih.) 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' NA PRODAJ prostor, kjer je že vpeljana gostilna. Lastnik odhaja iz meista, zato prodaja zelo poceni. 2300 Blue Island ave., Chicago. Tel. SEEley 9830, WW M»»»»»»»»M»»»»»»»»W DENARNE POŠILJAT VE nakazujemo za Jugoslavijo. Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj i jo bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.40................ 100 Din '{ Za $ 4.70................ 200 Din } Za $ 6.80................ 300 Din f Za $10.70................ 500 Din t Za $21.00................1000 Din i! Za $41.00................2000 Din ZA LIRE: > Za $ 6.30.................. 100 lir ! Za $12.00.................. 200 lir > Za" $29.00.................. 500 lir ! " Za $57.00..................1000 lir i ._ > Vse pošiljatve naslovite na: ! JOHN JERICII k 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. «M»>l»M«»MI>M»»f»»«»< ^>aii)iiiiiiii V&ebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike. sa Januša Goleč. Vsebuje 130 strani in stane................................ 45c ROKOVNJAČI IZPOD TA-TRE. — Zanimiva poljska povest. Spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer. Prestavil A. Benko-vič. Rokovnjači izpod Tatre in druge slovanske povesti vsebuje 202 strani ........................................ 60c SKRIVNOSTNI STUDENEC. — Spisal Pavel. Keller. Zanimiv roman, ki je zajet iz ljudskega življenja. Vsebuje 192 strani .... 55c TATENBAH. — Zanimiv zgodovinski roman, ki pove, kako so habsburški vladarji zatirali in izdajali jugoslovanske narode. Vsebuje 293 strani......;.................. 80c TROJNO GORJE. — Nadvse in-teresantna ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. Spisal Januš Goleč. Vsebuje 181 strani............ 50c __ ■__ i IGRE ZA DRAMSKE ODRE GUZAJ. — Igra v petih dejanjih, z ne preštevilnim osobjem. Igra ima zgodovinsko ozadje po ljudski povesti "Guzaj". Stane.. 35c IZGUBLJENA OVCA. — Igra v treh dejanjih prav zanimiva...... 35c KRIŽ IN SOVJETSKA ZVEZDA — Drama v štirih dejanjih. Zelo zanimiva in priporočljiva prav za sedanje čase, ker je obenem poučna kam privedejo narode in ljudstva razni izmi 35c Te knjige ima v zalogi naša knjigarna. Naročilom pridenite potrebni znesek, ker po C.O.D. radi visokih stroškov knjig ne pošiljamo, razven, če želi naročnik iste sam plačati. Iveri. Koliko veljamo? Laški pohod v Albanijo je naperjen pred vsem zoper Jugoslavijo, ker Adrijaj bi bila zaprta in od sveta izprta vsa Jugoslavija. Vsi balkanski Slovani bi bili odrinjeni od Sredozemskega morja, ker Bulgare so že prej, dasi je bila krivda na njih samih. Kdo se zmeni za vse jugoslovansko zaledje, za to, da je Jugoslavija kaltor v ječi? Niti kakih fraz ne vidim. Ampak za Grčijo in za Rumu-nijo se nekaj postavljajo v Londonu in Parizu. Koliko veljajo — Slovanj, saj pri Poljakih bo težko šlo za kake Slovane? Nič ne veljajo, ker se ne znajo s kako strnjenost-jo postaviti kot enota, in se med seboj le prepirajo. Po polomu so tudi Čehi dvorili Italijanom in Nemcem, slovansko stališče jim je bilo tuje. Koliko veljajo danes? Kmetje in delavci so Slovani, veliko jih je, pa jim manjka velikopoteznega panslaivističnega vodstva. Voditelji so le šarlatani, in zato se za te slovanske mase nihče ne zmeni dosti, ko ne veljajo dosti. * Baje je papež Pij XII. imenoval zzmago v Španiji "katoliško zmago". G. Molek skaka kar v zrak. Ali misli, da papež govori kar tja v dan, kakor se piše morda marsikak članek? Papež dobro ve, za kaj je šlo, in za kaj gre. Clan-kar Molek se pač ne bo s papežem str,injal v tem nazira-nju, ampak pravo čudo bi bilo res, ako bi kalk Molek zadel bolj prav "katoliško" stran pri zmagi, in bi bil papež v zmoti. V lojalistih vidi le svoje politične prtivrž'ence. Utegne se celo pri tem motiti, ker drugi politični strankarji so prav socialiste hudo pritiskali ob steno, in če bi bila zmaga v Španiji "lojalistična", bi bilo težko kaj prostora za kake socialiste, vse bi bilo — rusko, in prav g. Molek zatrjuje, da je ta "ruska" roba vrlo slaba, in pri tem' se z njim strinjam. Ako kdo zida na napačne pre- mise, je vsa zidava le pokve-ka. Tako g. Molek. Pri smešenju izraza "katoliška! zmaga" mu pa priskoči na pomoč črnošolec Jack Yert, ako niso to le druge hlače. Menda ne bo dela, in Yert bo v črnih šolah le bolj zdehal, in zdehav je tudi rezultat tega črnega študiranja v črnih šolah. Mesto na novega papeža se Jack Yert spravi na samega Boga. Bogami, pada na Boga, kakor bi vanj veroval, ko trdi, da ga ni, toraj vsaj po svojem se ta Yert bori z mlini na veter. Obstoj Boga pa ni odvisen od Yertove vere, Bog je, in če tega živega Boga Yert mrcvairi kakor mačka miško, je potrpežljivost tega Boga razumljiva pač le, ker je isti Bog nekoč molil: "Odpusti. . ne vedo, kaj delajo". Kako je že povedal rajni Brisbane? "Žaba v luži se napihuje radi vlaka, ker ga ne razu-» me". * Morda je tam na meji domovine kralj Zog dobro povedal, da Evropo harangirata dva — norca, in jima pri tem pomagata dva — zaspanca. Ali ni morda vsaj za Albanijo tudi sam — spal? Škipetar-ske puške so bile obrnjene vedno le proti Srbom, nikoli proti Lahom. -o- KOVINE IN VITAMINI štokholmski raziskovalec von Buler je raziskoval, kakšen učinek imata cin in aluminij na vitamine. Ugotovil je, cla izgube jedi, ki jih kuhamo ali hranimo v pocinjenihi posodah precej teh neobhodno potrebnih snovi. Posode iz čistega aluminja pa so se izkazale za neoporečne. -o- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. cemetsrv v rojaki slovenci! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 NASLOVI diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki Poslaništvo Jugoslavijo Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C. * Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111. dr. j. e. mm ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinoi' STANE S POŠTNINO $100 Naroča se na naslovu: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. . Chicago, Illinois > »">¥«¥«>«»»«««i"«t"»i>»>ii»»««i*1— —~ ~ j? ~ ~„ iirnrnmHl^iiIMili^^ .....i^miHHiiiRITmmuirrco Učite se angleščine iz Dr. Kemovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: ■ w U Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois 'živi iz vir r je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois