Številka 294 TRST, v četrtek 24. oktobra 1907 Tečaj XXXII. IZHAJA VSAKI DAN tod! ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj PoKaraične številke se prodajajo po 3 nvč., (6 etotink) t mnogih tobakaraah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. < E3fE OGLASOV ee račonajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoke 25>'t maa); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov {.o £>0 stol. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-^aljna vi>ta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema .,Inseratni oddelek uprave £*iinobti~. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost4- 2a Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA za tm leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. laiočma ta ltdelislo izdaiie Jdiiosti' um: celoletno I » 20, pel leta 2-eo Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo bata. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglaBe in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ul. Giorzio Galatti 18 (Narodni d m). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost**. — Natisnila tiskarna kotuK>rcija lista „Edinost-4 v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. lb. —— Pofitno-hranilnidni račun št. &41'6o2. —' Telefon it»». 1157 ;■■-.. - - Mesečna priloga : „S LO VENSKI TEHNIK a BRZOJAVNE VESTI. Zdravje cesarjevo. DUNAJ 23. Uradno poročajo, da cesar nima mrzlice in (la je tudi katar manji. Noč je bila mirna, ali cesar je malo spal. Moči se po malem vračajo. Ako se ne povrne slabost, kar je vedno možno, more se reči, da bo vladar v kratkem okreval. DUNAJ 2.'>. ..Korresp. AVilhelm"1 poroča : Zboljšanje traja. Spanje je večkrat prekinil kašelj, toda včeraj ni cesar tako močno kaš-ljal kakor prej. Po zajutreku je cesar kakor navadno pričel delati. Telesni zdravnik dr. Kerzl je zjutraj pregledal cesarja in našel, da je stanje povoljno. Ker je danes lep dan, se bo cesar nekoliko sprehajal po galeriji grada. Prejšnji sprehodi so koristili. Cesar je ob določeni uri vsprejel v avdijenci osebe iz svoje najbližje okolice. DUNAJ 23. Kakor je zvedel „Korresp. birou iz Schunbrunna, je bilo tudi danes zdravstveno stanje cesarjevo povolj.io. SARAJEVO J-'. V srbski stolnici so bile danes predpoludne molitve za ozdravljenje cesarjevo. Službe božje so se udeležili vsi olicijelni krogi. Slovenski klub in nagodba. DUNAJ 23. j,Slovenski klub" je imel včeraj sejo, ki je trajala od 7. do 10. ure. O nagodbi je poroča! posl. Suklje, ki je naglasa! zvezo /. Dalmacijo kakor aktivno, a nadaljni obstanek dualizma kakor pasivno stran nagodbe. Z ozirom na nejasni parla-j mentarni položaj, izlasti glede Ogrske, si noče klub vezati rok in zato ni zavzel nikakega detinitivnega stališča. To izjavi v imenu kluba en poslanec na prvem čitanju nagodbe, j V odboru bo klub glasoval, da se preide na specijalno debato. Državni zbor. DUNAJ 23. Med došlimi vlogami se na haja nujni predlog posl. Breitnerja glede preiskave upravnih razmer v Galiciji. —• Zbornica je nadaljevala debato o nujnem predlogu glede prepovedi kartelov. Generalni govornik contra posl. Lueger je izjavil, da j bo krščansko-socijalna zveza glasovala, proti nujnosti tega predloga, kakor tudi proti nuj- j nosti vseh nadalinih nujnih predlogov, ker se, s tem odlaša rešite-* nagodbe in je stranka1 mnenja, da mora biti vsak, bodisi za ali proti nagodbi, prepričan, da ie dolžnost avstrij- j skega parlamenta, da se nagodbo pariamen-tarično re^i. Govornik je apeliral na parla-! mentarično čutstvo predlagateljev, naj umaknejo nujne predloge do rešitve prvega čitanja nagodbenili predlog. Konečno je bila nujnost odklonjena. DUNAJ 23. Dalmatinski državni poslanec Prodan je interpeliral vlado radi propada zavoda Sv. Jeronima. Vlada in Čehi. PRAGA 23. „Češke Slovo*4. glasilo posl. Kloiača piše. da noče baron Beck ničesar vedeti o zahtevah dr. Kramara, da bi se dalo Cehom razne koncesije, in sicer, dokler ne bo vsprejeta nagodba. List meni, da ni j izključeno, da preide tudi miadočeški klub v opozicijo. DUNAT 23. Kriza glede ministrov Forta in Pacaka je cdgodjena do Božiča. Posl.; Prašek ni hotel vsprejeti listnico ministra- Srbski finančni minister na Dunaju, rojaka, a drugemu je ministerski predsednik j BELIGRAD 23. Finančni minister Paču baron Beck ni mogel dati. Profesor Masaryk | se poda jutri na Dunaj, da se udeleži poje sestavil načrt za skupno postopanje vseh gajanj radi sklepa trgovinske pogodbe. ^ Cehov v parlamentu potom češke zveze. Vse. Protestni shod srbske opozicije, stranke so izjavile, da vsprejmejo ta načrt, i BELIGRAI) 23. Združena opozic ija je Za posvetovanje o nagodbi so Čehi izvolili sklenila prirediti v nedeljo dne 27. t. m. v posebno komisijo, ki jih bo o tem obveščala. Belemgradu skupen protestni shod proti od-Člen te komisije bo tudi dr. Fort. j goditvi skupščine. Socijalni demokrati name- FML Latscher ne odstopi i ravajo sklicati poseben protestni shod pozneje. DUNAJ 23. „Fremdenblatt* poroča: i Norveška kraljeva rodbina. Kakor smo zvedeli od kompetentne strani, ni j KRISTIJANUA 23. Kralj je s svojo res, da je hotel odstopiti minister za deželno rodbino odpotoval popoludne v Kodanj. hrambo FML Latscher, isto tako so zmiš- Grški kralj v Parizu, ljene vesti o nesoglasju, ki vlada baje v mi- PARIZ 23. Semkaj je dospel grški kralj nisterstvu za deželno brambo. Jurij. Novi predsednik deželnega sodišča Perzije. v Zadru. i TEHERAN 23. (Petr. brz. ag.). Sah je ZADAR 23. „Wieuer Zeitung* ie obja- ™eraj vsprejel predsednika parlamenta ter je vila, da je cesar imenoval predsednikom de- podpisal odlok, s katerim je odpuščeno mmi-želnega sodišča v Zadru Štefana Polli, dose- sterstvo iz službe. Novi mimsterski predsed-danjega podpredsednika istega sodišča. še n* imenovan. Ogrska poslanska zbornica. T Maroko. BUDIMPEŠTA 23. Zbornica je najprej i CASABLANCA 23. (Ag. Havas). Gene-izvolila kvotno deputacijo. Sledile so interpe- ral Drude se je včeraj , Potoval z Marabuj lacij parska banda je štela 15 mož. Na tiru so našli bombo. Pri napadu sta bili razun blagajnika ubiti tudi še dve drugi osebi. Med štirimi ranjenci se nahajata tudi dva potnika. Ostali znesek 20.000 rubljev so naknadno našli v enem vozov. na in razsajania band v Macedoniji. Govornik spremembami, je izjavil, da so s skupnim stanjem v Mace-: CASABLANCA 23. (Ag. Havas). Truplo doniji v neki zvezi odnošaji v Bosni in Her- francoza Kuutzerja niso še našli. Najbrž so cegovini. Nek ugleden časnikar iz Mostara je Ue odnesli morilci. bil radi tiskovnega pogreška obsoien in z, Izvolski pri predsedniku Fallieresu. navadnimi zločinci zaprt v vlažne kazemate, i PARIZ 23. Predsednik i- allieres je vce-vsled česar je zelo trpelo njegovo zdravje, j raj popoludne vsprejel v avdijenci ruskega Govornik je vprašal ministerskega predsednika, I ministra za unanje stvari Izvolskega. na kateri način je ogrska vlada pokazala j R U S 1 i 3. nie pristojni upliv pri akciji sporazumnih J. vlad glede verbalne note v macedon^kem Poljski teroristi aretirani, vprašanju, in je li vlada pripravljena, da po- VARŠAVA 23. Policija je aretirala 40 kaže svoj upliv s tem, da se v Macedoniii s členov poljske socij ali stične stranke, ki so teritorijalno razdelitvijo treh glavnih narodov, obdolženi velikih terorističnih izgredov. Bolgarov. Srbov in Grkov urede stalni od- Razpuščen shod dijakov, nošaji v upravi, in konečno, hoče li vladaj MOSKVA 23. Včeraj se je v avli vse-delati r.a to. da se kazen v okovih v Bosni učilišča zbralo okolo 3000 dijakov, da pro-in Hercegovini odpravi in se preišče afera testirajo proti smrtni obsodbi, izrečeni nad časnikarja v Mostarju. Interpelacija je bila dvema dijakoma. Mestni poglavarje telefo-vročena ministerskemu predsedniku. Prihodnja ničnim potom ukazal shod razpustiti. Ker se seja v petek. j niso diiaki odzvali pozivu, je prišla v avlo Posl. Pilisy izstopil iz stranke policija, ki je aretirala 41 dijakov, ker se neodvisnosti. niso hoteli dijaki vzlic ponovnemu pozivu od- BUDIMPEŠTA 23. (Ogr. biro). Posl. straniti. Aretovani dijaki so bili kaznovani Štefan Pilisv je naznanil svoj izstop iz stranke z malimi denarnimi globami, neodvisnost:. Volitve v dumo. Košut obolel. PETROGRAD 23. Carski ukaz na senat BUDIMPEŠTA 23. Minister za trgovino določa, da se bodo volitve za dumo v Za-Košut je lahko obolel. bajkalski in pri kozakih v Zabajkah vršile FkOmunska kraljica. dne novembra. BUDIMPEŠTA 23. (Ogr. biro). Romun-j Napad na vlak. ska kraljica Elizabeta je danes popoludne' OREL 23. (Petr. brz. ag.). Včeraj so dospela semkaj iz Budimpešte ter je od tod roparji na postaji Karsjevka napadli želez-odpotovala na Dunaj. i niški vlak z namenom, da oropajo blagajnika Gozd gori. i Malcevskih tovarn, ki je imel pri sebi UNGVAR 23. (Ogr. biro). Državni in G0.000 rubljev. Roparji so vrgli bombo; občinski gozdi v okolici vasi Kis-Turjaszeg,1 vsled eksplozije je bil blagajnik ubit, njegovi Nagv-Turjaszeg, Mezo-Hiitta, Ujszemere in ! štirje spremljevalci pa ranjeni. Roparje, ki Jurjanec gorijo. Z vso silo skušajo požar i so ugrabili 4« >.000 rubljev, zasleduje oddelek omejiti. * : vojakov. Češki deželni zbor. OREL 22. Nadaljna poročila o napadu PRAGA 23. „Bobemia*4 poroča, da bodo; na vlak pri Karasjevku javljajo, da je policij'a volitve za češki deželni zbor razpisane v prtfi! našla na vlaku pet sumljivih oseb. ki jih je polovici meseca januarja. aretirala, in tudi dva ranjena roparja. Ro- PODLISTEK. 17 vabil k sebi povečerjat, kar je Bog dal. Su-vorov ni odrekel, vendar pa je prosil, da se poprej opravi zahvalna molitev za zmago ter 8 I. vseslovenskega irgov. shoda. ii. O slovenski trgovski izobrazbi in o višji trgovski šoli v Ljubljani je govoril ravnatelj „Tržaške posojilnice in hranilnice*' Josip U 1 č a k a r. Glavne misli v njegovem govoru so bile : Sedanji časi stoje pod znamenjem trgovinske politike. Nobene imenitne ideje najviših in največih politikov ne čujemo, da bi ne bila omenjena kaka trgovska ideja; vse diplomatske spletke in diplomatske težkoce imajo svojo podlago v trgovinskih interesih. Trgovec, ki je nekdaj bil eden najbolj zauičevanih stanov, je danes prvoboritelj in pijonir omike. Vsled tega je naravno, da se javnost ozira nanj in da posveča njegovi naobrazbi največo pozornost. Naša trgovska izobrazba je še v povojih, ako smemo sploh govoriti o izobrazbi, ko nimamo niti ene slovenske trgovske šole ! Zgodovina nas uči, da je napredek kulture v tesni zvezi s trgovino ; kakor so napredovali narodi v razvoju, tako so postajali trgovski in ti so tekom stoletij postali mnogoštevilnejši. Kar se tiče naše slovenske izobrazbe, moramo pač na sramoto v to poklicanih faktorjev priznati, da je naša trgovska naobrazba po veliki večini le samouška. Velika večina naših trgovcev so samouki, ki 30 si z velikanskimi stroški pridobili to, kar imajo, ali stalo bi jih bilo dosti manje truda in denarja, ako bi bili imeli ob svojem trgovskem taientu, dobri volji in pridnosti še trgovske vede na razpolago. Marsikak odličen trgovec bi nam znal povedati, koliko ga ta ali ona „šola" stane. Kar bi si bil lahko priučil v kratkem času, je moral leta in leta opazovati, da ie prišel na pravo pot. Nevednost je pač najdražja reč 11a svetu. Kakor se govori o pesniku, da mora biti rojen za to, tako se to lahko reče tudi o trgovcu. Kajti trgovina v pravem pomenu besede se priučiti ne da. Kdor ni za trgovca, ni za to. Pri tem pa seveda vplivajo mnogo na človeka narava snma, geografski položaj in bližnja okolica. T ake trg o v s t vu ugodne razmere imamo Slovenci. Imamo produkcijske dežele, naravne zveze in tudi sredstva. Vse to je tudi vplivalo na naše pradede, ki so imeli precej intenzivne kupčijske zveze ha vse kraje. Kar se našega trgovskega šolstva tiče, pač nimamo mnogo omenjati, ker slovenskih trgovskih šol sploh nimamo, V Avstr ji se trgovsko šolstvo, ki pa ni še popolnoma urejeno, razdeljuje tako: trgovske nadalievaine šole, gremijalne šole, trgovske niže šole, trgovske srednje šole, ki se imenujejo više trgovske šole ali akademije, so pa v bitstvu to, kakor više gimnazije ali više realke. Nadalje imamo trgovske visoke Šole, in sicer Aleksander Vasiljsvič Siivom> e--- - «—,8 ^ V opomin -toletnice spisal Iv. Steklasa. V. jje šel na gostbo. Priprosta je bila hrana; predstojnik ga je mogel pogostiti le s krom-j pirjem in sočivjem ; nobene druge hrane niso; ,, . ~ . , .. . imeli ob tem času v bednem samostanu. Vojna na Švicarskem, vrnitev m smrt. Zmerni Suvorov je bil tudi te jedi sit. ra2. Ruska vojska se je vzdignila iz Taverne govarjal se je živahno in veselo, hvalil obi-po cesti, ki vodi čez sv. Gotard. To goro so I telj zbog krščanske prizadevnosti in se za-zaseali Francozi ter se pripravili za skrajno hvalil za gostoljubnost. Stari predstojnik je obrambo. Bilo jih je do 90<>0 mož, povsem bil naobražen menih ; on se je divil umu in dovolj, da obranijo to naravno trdnjavo. Rusi velikemu znanju ruskega vojskovodje, ki seje so odšli v dveh oddelkih ; enega je vodil ge- j razgovarjal ž njim v raznih jezikih, neral Derfelden, drugega pa Rozenberg: leta Francozi so se spustili z gor k vasi e imel zapoved, da obide Francoze ter jih L rsern, našli tamkaj k njim prispelo pomoč napade od zadaj. Suvorova je spremljeval ter se iznovič pripravili za boj. Med tem je domačin Gama. pri katerem je stanoval Su- nastopila temna noč. Rozenberg je zapovedal vorov v Taverni, in ki je poznal prav dobro svojim vojakom, da se tudi oni spuste v ves planinski kraj. Trikrat so napali Rusi dolino, toda tiho, da jih Francozi ne Čujejo. Francoze na gorskih strminah in šele zvečer Tukaj so udarili na sovražnika s tako silo, v mraku so se vspeii do vrhunca gor in da se ie moral umakniti pustivši v taboru pregnali sovražnika iz njegovih postojank. Sv. razen vojaškega orožja tudi mnogo hrane, ki Gotard je bil v ruskih rokah. Tukaj, na vi- je prišla ravno prav gladnim Rusom. Tudi šini kakih 2<>(H) metrov, je stal gostoljubni Suvorov je preganjal Francoze vse od samo- dom. samostan, kjer je živelo nekoliko po- stana do vasi Spitaia, kjer je prenočil; med božnih menihov, da molijo Boga in rešujejo njim in Rozenbergom se je nahajal zdaj po zimi popotnike nevarnosti, v katere se sovražnik kakor ujet. Toda francoski general more na tem kraju lahko zabresti vsled Lekurb je rešil svojo vojsko prekoračivši še snežnih metežev. S svojimi velikimi psi so iste noči gorski greben visok čez 2000 me- rešili marsikaterega potnika. Predstojnik tega trov ter se spustil proti vasi Gešenen, kjer toguugodnega doma, siv, slaboten starček, je je Rusom zaprl iznovič pot. vsprejel Suvorova z vsemi brati ter ga po- Ravno ta dan, 14. septembra, ob ti, zju-i traj ie odšel Suvorov iz Spitaia, se zedinil z Rozenbergom ter se podal doli ob reki Ressi. Kmalu so zadeii na zapreko: cesta se je spuščala v ozki temni predor, probit skoz goro 80 korakov daleč ; potem je vodila ob navpični skali ter se strmo spuščala k mostu. I predor in most so stražili Francozi, a dru- gega pota ni bilo. Suvorov je zapovedal prvemu bataljonu, da poskusi prodreti skozi ta predor, sicer nazvan Urnerska luknja. Bataljon se je spustil v predor, toda Francozi so streljali nanj iz pušk in topov. Lr-nerska luknja je bila v vsem široka le 4 korake, tako, da niso Francozi nobenkrat zastonj ustrelili, in vsak ubiti ali ranjen je zapiral pot drugim. Bataljon se je umaknil. V teh krajih dere reka Reusa v globokem jarku med strmimi gorami; korito njeno je pokrito z debelim kamenjem, tek bister, vodopadi mnogoštevilni. Reka šumi, sploh pokrita s peno, in šum njen se sliši daleč okrog. Cez reko je vodil tukaj most, nazvan Vražji; stal je na dveh kamenitih svodih; za mostom se je cesta vila kakor trak po globelib, često prehajala z enega brega na drugi in še le pred vasjo Gešenen prihajala iz rarsedl.ne na božji svet. Težko je bilo naskočiti tako čvrst položaj, toda Suvorov je priredil vse kakor pravi mojster, a Francozi so jako popustili, ker so bili zbegani. Suvorov je zapovedal jednemu oddelku obiti Urnersko luknjo z desne strani, po gorah brez stez, a drugemu manjemu.; pregaziti reko na drugo stran. Polkovnik Trubnikov se je podal s 300 vojaki na goro, se popel do vrha nad sata o Urnersko luknjo, z velikimi težavami odšel daije ter se začel spuščati doli, zadaj Urner-ske luknje. Ko so Francozi opazili, da so jih obšli, so pustili obrambo predora, hiteli na drugo stran reke ter začeli podirati most. Med tem je ruski bataljon prodrl skozi Urnersko luknjo ter se vrgel na tukaj ostale Francoze z bajoneti, Mnogo sovražnikov je bilo pobitih in Rusi so se prerili do Vražjega mosta vkljub hudemu ognju z drugega brega. Toda most je bil že toliko podrt, da so se morali pred njim proti svoji volji ustaviti. Začelo se je hudo streljanje med njimi in Francozi. V tem času so je spustil major Trevogin z 200 vojaki k strugi reke ter se podal ž njimi na drugi breg. Voda ni bila globoka, do kolena, nad mostih do pasa, toda j a - o težk-i se je bilo ljudem držati proti bilni struji, ki je izpodnašala noge, a kdor je padel, tega je odnesla in pobila ob kamenju. Trevogin je prišel vendar na drugi breg ter splezal srečno na tamošnje gore, tako, da je bil precej za njim poslan čez reko še celi batalijon. Razun tega se je podal poprejšnji večer v ta kraj general grof Kamenski preganjat Lekurba, pa se je tako tukaj zbrala precejšnja sila. Ta vojska je vendar (četudi ne lahko) obvladala pot po gorskih višinah levega brega Reuse ter se začela spuščati k Vražjemu mostu. Francozi so videli, da so tudi tukaj zajeti, pa niso smeli ostati dolgo pri mostu, ampak so pobegnili. (Dalje.) 8tran"II| »EDINOST* št. 294 V Trstu, dne oktobru 190? dve: Revoltella v Trstu in pa ekspertno aka- (Ne čudimo se temu. saj so še nekateri slo- demijo na Dunaju. Omeniti hi bilo še abitu- venski listi tako poročali. Op. ured.) rijentske tečaje, ki trajajo po eno leto in so V Mostaru izhaja tednik rNarod", ki na trgovskih akademijah na Dunaju, v Gradcu ima isto tendenco kakor „Otačbina*. Sploh in r Pragi. je po mojih opazovanjih obzorju obeh srbskih Kar se tiče trgovskih nadaljevalnih šol, tednikov mnogo več« nego ono dnevnika, dasi so to deloma dnevne šole, deloma večerne, zastopajo vsi isto stranko, v katere zahajajo navadno trgovski vajenci in Dr. Lazo Dimitrijevič je izdajal nekaj imajo v šolo vstop absolventje ljudskih šol. časa dvakrat mesečno „Pokretu, list za slogo Nekaj sličnega so gremijalne šole, ki so med Srbi in Hrvati. A list je propal. Isti je umestne za naše razmere tam. kjer so gre- izdajal nekaj ča3a mesečnik „Dan" — revijo. miji v slovenskih rokah. V teh šolah se priučujejo vajenci najnujnejših trgovskih predmetov v toliko, da zamorejo za silo opravljati pisarniška dela. Seveda je odvisno od nadarjenosti in pridnosti, da si svojo vedo izpolnjuje in naposled tudi lahko postane dober trgovec. Trgovske niže šole so tiste šole, kakor-šnjih mi najnujneje potrebujemo in bi se morala ustanoviti vsaj po ena taka šola v Ljubljani, v Trstu, na Notranjskem, Gorenjskem. Dolenjskem. Štajerskem in Koroškem ki je morala istotako po kratkem življenju prenehati. Slučajno mi je prišla v roke številka od 1. okt. (po starem st.) 1905, kjer prinaša daljšo kritiko o Prešernovem spomeniku ic njega odkritju. Gotovo bo zanimalo slovenske Čitatelj®, kaj piše srbski list o Prešernu in njegovem spomeniku, zato naj navedem glavne misli one kritike : Svečanost je bila lepa in velika. Zastopani so bili vsi slovanski narodi. Od vsakega naroda je govoril vsaj po eden, lepo, vzvišeno, vse o Prešernu in njegovi liriki, ter o beii Ljubljani. Samo Ako potem doma ostali otroci se ne j revež, da bi dokazal, da v Trstu ni niti en-j; t morejo priučiti madjarščini, ker je težek je- Slovenca, sedaj pa prihaja „Piccolo*1 in prav: zik, in je posledica tega, da se sploh nič ne doslovno : „H fatto della popolazione slav,4 naučijo, tako da Ogrsko ima največ nevedne- nella nostra citta e dun«jue una r e 11 .i ! To žev (analfabetov) v Evropi, kaj je na tem ? se pravi po slovenski, ali — po Brocchiju Glejte, grof Apponvi stoji med njimi wz glavo arabski: Dejstvo slovenskega prebivalstva v po konci"! Prazne cerkve, prazne, ker pro- naših mestih je torej resnica ! 'povedi so madjarske (veleplemiški škoije na- Seveda misli Piccolo", da se na te. p meščajo duhovnike) — grof Apponvi jih na- visokem erarju fabricirane Slovence ne sni Ipolnjuje, on sam, vedno „z glavo po konci", tržaška občina ozirati in da bi se mora;. 'Ako zapirajo ljudske muzeje Slovakov in za- celo s kako visoko carino ali užitnioskim dav • plenjajo njihova sredstva (med temi celo ce- kom otežkočati konkurenco domačemu itali- sarjev dar!), bodite prepričani, na enem | griču v bližini zagledate novega genija Mad-jjarov : grofa Apponyija „z glavo po konci". ! Na čast tega genija zbiram sedaj priče in dokaze se strani od Madjarov zatiranih narodov. Ni sile, ker mi 'vemo vsi, grof Ap- Vstop v tako šolo imajo dijaki, ki so prišli dr. Tavčar pobarval je svoj govor malo s s svojimi študijami približno do tretje realke, svojo liberalno politiko, do nekje opravičeno, ako imajo manje študij, morajo obiskovati ker so postavili Pi-ešerno*' spomenik skoro pripravljalni tečaj. Iz teh šol dobivamo naj- sami liberalni Slovenci. Zaje je velik umetnik boljši pisarniški materijal, dobivamo izvrstne v reliefni tehniki in lirskih predmetih, v opa-korespondente in zanesljive knjigovodje, toda zovanju duševnih pcj&vjv. a je slab v kom-trgovske tehnike ne poznajo do dobra. Ako se poziciji monumentalnega dela. Vlc v ntčilu je pa spopolnjujejo še z nadaljnimi študijami in bil Zaje opozorjen r.a nedostatke, nn katere imajo kaj trgovskega poklica v sebi, posta- se pa on ni oviral. Tako je napravljen Pre-jajo lahko tudi izvrstni poslovodje in samo- šeren ne kakor lirski pesnik, ampak kakor stojni voditelji trgovin. Kakor so oni iz kak parlamentarec ali advokat. Opozarja se nadaljevalnih šol sposobni za manjše trgovine samo r.a erotake modve njegove iluze, a to ■ali detail, tako nekako odgovarjajo ti pro- ni prava karakteristika Prešerna, tihega in dukcijski trgovini: za veletrgovino treba imeti nesrečnega ljubimca, tihega is skrbečega širše pojme in za to so više trgovske šole. rodoljuba. V više trgovske šole. ki imajo sedaj ve- In preveč golega telesa je na tem spo-tinoma štiri-letnike, imajo vstop absolventje meniku, ki je adkrit na odprtem trgu, srednjih šol (štiri razrede) in ponekod oni- Zameriti se mora, da se =a ta in tak meščanskih šol. Ti pa morajo napraviti spomenik m izbralo primernejše ozadje, n. vsprejemni izpit. Pripomniti je neko klasično Pr- zelenilo, De pa k.jpu]0 s stolpi, izložbe in naredbo, ki zabranjuje izpit onim dijakom, ki'^rme' Tako je pisal srbski l:et ~Dan" v so v četrtem razredu kake gimnazije iz 1 a - i svoji številki cd 1. okt. 1905. Poleg že ome-tinščine ali grščine dobili dvojko, ali »jenih časopisov izhaja v cirilici še „Bosan-pa iz realke, ki so imeli iz francoščine ah ska Vila1, beletristiški polumesečnik. f: o t o /J fiim v n /i Vr\l an tamai * i^h /v« m« >-4 « „hrvatski dnevnik", list za int janskemu — blagu. Mi Slovenci smo pa tudi čudni ljudje, d a toliko kričimo proti naši tako skrbni vladi, k: nas celo na umeten način producira. Pro-r; jo bomo morali odpuščenja za vsa tista očitanja, ki so padala proti njej v naših glasilih risanja drugi red. Sploh torej : kdor ni dovršil kake niže srednje šole, se ga k izpitu ne sme dopustiti! Torej oni, ki je študiral meščansko šolo in se latinščine, grščine, risanja in francoščine, sploh ni učil, sme delati izpit, oni pa, ki je imel slučajno malo daru za navedene predmete, a se je vendar s temi moral mučiti, a je iz vseh ostalih predmetov izdelal, ne sme delati izpita! Opozoriti je še treba, da se iz teh predmetov sploh izpit ne dela. Kar se tiče meščanskih šol, se Hrvatski dnevnik", list za interese bosansko- hercegovačkih Hrvata, je poznan po imenu gotovo vsakemu slovenskemu inteli-gentu. To je list ursjevan popolnoma v duhu bosanske vlade, ki pa interesom ^bosansko-hereegovačkih Hrvata" gotovo več škodi nego korisii. List je subvencijoniran od vlade in ima glavno nalogo, da napada Srbe ! Nasproti mohamedancem je pa zelo obziren, ker bi jih rad pridobil za svoje namene. V obče je v verskih stvareh celo previden in zmeren je na drugem shodu učiteljev trgovskih pred- ter skrbno prikriva svoje furtimaštvo. A zato metov v Avstriji govorilo proti temu, da bi|g* r„adl njegovega drugačnega vedenja vendar se dijake meščanskih šol dopuščalo na više trgovske Šole in je nekdo napravil statistični račun, po katerem je od gimnazijcev, ki so vstopili v prvi tečaj, izdelalo '6°/oj od real-cev 62°/o in od dijakov meščanskih Šol 2G0/o. Ni se pa seveda povdarjalo, da v gimnazijo gredo itak le boljši dijaki in v meščanske šole večinoma taki, ki se bojijo težavnih splošno obsojajo tudi vsi pametni Hrvatje. (Pride še). Bbrnstjerne Bjornson proti grofu Apponyi-ju Kakor znano je pred nekaj tedni slavni norveški pisatelj in učenjak Bji»rnstjerne Bjiirn-son odgovoril na poziv k medparlamentarni predmetov, posebno starih jezikov. Torej se j mirovni konferenci v Monakovem. da ne more nekako popreje sami izločujejo. Znani so pa priti na ta shod. ker se istega udeleži tudi tudi slučaji, da so bili oni iz meščanskih šol zastopnik vladajoče madjarske klike, ki je odlikaši na trgovskih akademijah. Glede pra- j negacija miru med narodi, — ogrski minister vice javnosti na trgovskih šolah ima to pomen grof Apponyi. Takega subjekta da bi se mole pri viših in visokih trgovskih šolah, kjer ralo izbacniti iz vsakega resnega shoda za to odločuje radi pravice do enoletnega dobro- j svetovni mir. — Madjari so bili konsternirani, volistva. Zaraditega je tudi mnogo tacih di- ker ob vseh svojih lumparijah jim je vendar j ako v, ki gredo na trgovske akademije samo mnogo na tem, da si ohranijo simpatije in radi enoletnega dobrovoljstva. Absolventi nižih dobro ime v Evropi. Bjornson pa je mož trgovskih šol ne morejo vstopiti v trgovske i svetovne slave in njegova gromovita fdipika više šole. ali akademije. (Zvršetek pride.) j jih je grozno skelela. Ožigosani grof Apponyi je jtvno odgo- NA BALKANU Piše .S ki talec. ril Bjornsonu, da, ako še kedaj se udeleži i kakega mirovnega shoda, stori to „z glavo j po konci". V nedeljski „N. F. Presse" pa replicira Dogodki na Ogrskem. ( asopisje v Bosni in Hercegovini. Omenil sem zgoraj mimogrede „Bosni- slavni norveški pisatelj na Apponvijev odgo- sche Post" kakor glasilo bosanskih Nemr.ev, ™r. Bjr.rnsonova replika ]e po duhovitosti, sa- kije ob enem od vlade s u b v e n- tiriki in P° plemenitem duhu, ki jo preveva, cij;onirano. To je list brez vsake barve, naravnost umotvor. Radi tega 30 ponatiskamo urejevan povsem v stilu avstrijskih uradnih v ver°em prevodu: listov. Izhaja vsaki dan v nekakem polusnu, r^rof Apponyi je meni odgovoril rz iz katerega se vzbuja samo takrat, ko mu Slavo P° konci • Zagotavlja mi, da naj bo- gre za dokazovanje, da domače prebivalstvo dem le P^pričan, da ako on prihodnjič pride še ni zrelo za ustavne svoboščine ! Da, ta- kak medparlamentaren mirovni shod, se krat, ko gre za to, da dokazuje kako treba to zgodi na njegovi strani rz glavo po ..orijentalske barbare" na uzdi držati, takrat konci . _ . . zna biti tudi „Bosnische Post" zgovorna ka- Kdo Pa dvomi 0 tem; K*ie in kedaJ Pa kor stara klepetulja. se Je kazal drugače zatiralec narodov ? ,,Srbsko rieč" omenil sem že gori, kakor . Videli smo pred kratkim, ko so bili slo-giasilo srbske narodne stranke. To je list vaški zastopniki v ogrski zbornici tepeni in strogo opozicijonalen, a stoji na povsem te- ven zbacnjeni, nastopiti grola Apponvia in snosrčnem srbskem stališču. Zaplenjena je naznaniti, kaj je dalje storiti, da se ta narod skoro vsaka druga številka. Pred kratkim ni; še več zatira. Sprejet je bil šolski zakon, i/.šla kar pet dni po vrsti. Čim je zopet izšla, kakršnega svet še ni videl, ker poglavitne nje-se je opravičevala nasproti naročnikom, da ni; gove določbe so iz — kaučuka ! Iste se da-mogla iziti, ker so bili urednika zaprli! Uprav jejo raztezati tako, da je mogoče z njimi za-bosanski! Značilni za tendenco tega lista, in daviti vse narodnosti. Odtrgati otroke od nji-njih, katerih mnenje zastopa, so članki, ki jih hove materinščine ie pa vendar isto, kakor je donesla pred kratkim pod naslovom „Srbi odtrgati lačnega otroka z nedrij matere, in Madjari" z ozirom na razpor med hrvat- Ravno to je, kar v tem zakonu zapoveduje sko-srbsko koalicijo in Madjari ter izstop grof Apponyi „z glavo po konci". S pomočjo srbskih radikalov iz koalicije. Potem, ko tega zakona morejo biti Nemci, Rumunci, člankar dokazuje, da so Srbi mnogo pridobili: Hrvatje, Rutenci in Slovaki postopno usuž-s pomočjo Madjarov, zaključuje : Srbi morejo njeni madjarskemu duhu in volji, ker ta duh hoditi različna pota. a nijedna teh poti ne i in ta volja sta najstarejša, najplemeniteiša in sme voditi na Dunaj ! i najkulturnejša na svetu, ona, ki utegneta do- V Banjaluki izhaja srbski tednik „Otač vesti narode najdalje na svetu, bina", ki ima stalno rubriko pod naslovom :! I'od oblastjo tega zakona nakladalo se Jugoslovanstvo. O razvitju zastave društva bode še na več tisočin izseljencev z njihovimi ..Ilirije" v Trstu poročala je, da je šel skozi: culicami in cunjami v železniških vozovih za mesto sprevod Sokolov, ki so vsklikali: Živio živino. Sredi njih potem stoji grof Apponji slovenski Trst! Italijani so Sokole napadli in! „z glavo po konci". To naj jih potolaži! Po-sprevod razbili! tolaži naj odhajajoče in one, ki doma osta- Kakor se vidi, ne bas točno poročilo! jajo, v solzni uri slovesa. ponvi jih pričakuje glavo po konci!" —j in na naših shodih, ker drugače je nevarnosf. Bjižrnstjerne- Bjorson." da se vlada užali, da ... . tovarno zaprem . --— potem vzame slovenski fabrikat s tržaškega Dogodki na Hrvatskem, tržišča, česar nas Bog obvaruj! Glede volitve srbskega patrijarha. Težko na želodec je pal „Piccolu- Kakor poročajo iz Karlovcev, bo srbsko-i tudi vseslovenski trgovski shod. Razveseljiv radikalna stranka, ki ima v kongresu večino, znamenje, da so se signori dobro naučil: glede vprašanja volitve novega patriiarha ukre- slovenski in da pridno čitajo slovenske list.. pala še le po sklicanju kongresa. Odbor kon- Mi jim častitamo na tem napredku. Pri naj-gresa, ki vodi med tem posle patrijarhata, je j bolji volji pa jim ne moremo pomagati, ako bil sklican za 21. t. m. Kakor se govori, bo jim to, kar Čitajo, ne ugaja. Ne ugajajo jim odbor urgiral pri ogrski vladi, da skliče i naše resolucije, posebno pa se jim je poka-kongres. , dilo pod nos, da je tudi minister za trgorino Predsednik banskega stola. pozdravil shod ter da se je tudi vlada dai;t Iz Zagreba poročajo, da bo predsedni- : zastopati. Iz resolucij ven čuje ,.Piccolo", kom banskega stola imenovan Mažuranie. kako se organizuje slovenski Hrvatska v skupnem proračunu. trgovina v ta namen, da si S1 o-Glede Hrvatske ima proračun, ki ga je v e n c i prisvoje Trst politično ministeraki predsednik dr. \VekerIe kakor fi - i n narodno. Ali gospoda dvatisočletno nančni minister predložil državnem zboru, kulturna, ali ne slutite nič kako spričeva. < sledeče številke : Penzije v hrvatskemu mini- ubožnosti pišete sami svojemu italijanstvu i., sterstvu 09.554 kron, torej za 430 kron več I svoji politični kvaliteti, ko govorite, da je r.e-nego v minolem letu. Avtonomne potrebe varnost, da pojdete na |kose politično in na-Hrvatske 22,400.000 kron, 150.000 kron več rodno, ako se organizirana slovenska trgovina nego v minolem letu. Osebni izdatki hrvat- pojavi se svojo konkurenco ? ! skega ministerstva 110.360 kron, to je 1860 Strah, strah je začel tlačiti ubozeg;i kron več nego v minolem letu. „Piccola" ... Mi vstajamo in njih je strah!' Imenovanje nemške učiteljice na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. Pre eji Madjari in narodnosti. smo : Naredbeni list c. k. naučnega minister- Lz novega Sada poročajo : Minolo ne- stva od l.r>. oktobra t. 1. razpisuje mesto de-deljo je hotel poslanec 3Iilan Hodža polagati finitivne vadniške učiteljice na gori imenova-svojim volilcem račun o svojem delovanju, nem zavodu. OJ kompetentinje se zahteva Obiastnija je pa shod prepovedala in zato usposobljenost iz jjrve skupine za meščanske rečeni poslanec ni mogsl govoriti svojim vo- j Šole z nemškim učnim jezikom, lilcem. To prepoved je obiastnija utemeljila i Potično šolo pohajajo skoraj izključno učenk s tem, da vlada med prebivalstvom, izl^sti j slovenske in laške narodnosti, a od bodo -med delavskimi sloji, splošna nezadovoljnost njihove učiteljice se ne zahteva. storjen začetek za uvedenje ustave v teh sila korajžni le tedaj, ko gre proti sloven-dveh deželah. Po tem takem bi bila izpolnjena skemu tovarišu drugačnega političnega miš-želja francoskega in nemškega prebivalstva. j ljenja. Proti vladi pa je to vse kaj druzeg. Prihodnji papežev konzistorij tu treba previdnosti, da ne bo zamere. Na se bo vršil, kakor javljajo iz Rima, meseca tak način prakticirajo ti zastopniki svoje del- , novembra, stalno določenega pa še ni ničesar. za „narodov blagor". Papež bo v tem konzistoriju imenoval brž- Zopetna otvoritev brzojavne po kone le Italijane kardinalom, a še le na .staje Lazaret. Vsled odloka c. kr. trgo-poznejem konzistoriju bo imenovanih kardina- vinskega ministerstva z 1. dne oktobra t. 1. lom tudi nekoliko francozov in enega nemškega Ut. 36318 P se bo državna brzojavna postaja kardinala v kuriji. — Državnim podtajnikom Lazaret pri Miijah dne 25. oktobra t. 1. pro-postane mesto mons. Della Chiesa, ki je ime- vizorično zopet odprla. novan nadškofom v Bolonji, tajnik državnega Rojstva, smrti in poroke. Od is. do tainika Merrv del Vala, mons. Canali. i podilo 8e je 120 otrok, to je linski rKIeines Journal" poroča iz Belegagrada, 61 m0§hih in 59 ženskih : od teli 26 neza-da je politični položaj tako kritičen, da se konskih : umrlo je 83 oseb. in sic er 48 moš-misli kralj odpovedati prestolu. — To vest in 35 ženskih ; od teh 21 izpod enega treba seveda vsprejeti z vso reservo. TBŽASKA MALA KSLOSiKA. Vojaški begunec aretovan. Vtekel vojaški patrulji; zopet prijet. Policijski agentie so sinoči nekje v starem mestu aretovali Viktorja Bajca. kterega išče vojaška oblast, ker pobegnil od vojne mornarice. Odvedli so ga najprej na policijo, a potem v zapore v ulico Tigor, in to sicer le začasno, dokler ni prišla ponj vojaška patrulja. Ko je ta patrulja prišla, so jej izročili aretovanega begunca. Patrulja je imela Bajca odvesti v veliko voja-šnicj. V ulici Cavana je pa Bajcu — idočemu mej vojaki z nasajenimi bajoneti — nek: Fernetič, ki je njegov znanec in je pod posebnim policijskim nadzorstvom, pomigal, naj gre k njemu. In B;ijc je res vtekel izmej vojakov. Skupaj s Fernetičem sta jo vbrala proti cerkvi sv. Antona s'arega. Vojaki so jo seveda pocedili za njimi in par redarjev se je pridružilo vojakom na tem lovu. No, na lipskem trgu so res dohiteli oba : begun< a in FernetiČa. Begunca so odvedli v vojašnico, a Fernetiča v zapor. „Piccolo* je našel v Trstu novo — tovarno ! In veste, dragi čitatelji, kako Tovarno ? !! Stavimo, da niste še zapazili te tovarne. Slepi ste, dragi moji, kakor dr. Brocchi, ki še nikoli ni zapazil nobenega tržaškega Slovenca. Da ne boste preveč ugibali, Vam takoj povemo, kakova je ta tovarna. Nič več in nič manje nego tovarna, kjer se fabricira — tržaške Slovence!! Lastnik tovarne pa je — c. kr. avstrijska vlada. Ta fabricira noč in dan v svoji tovarni Slovence, s katerimi poplavlja ta nesrečni italijanski Trst. To in nič drugega trdi „Piccolo" v svoji številki od 23. t. m. Tržaški Slovenci — pravi „Piccolo* — so istotako fabrikat kakor sladkor ali vitnjol. Samo ne pove, ali nas smatra za sladkor, ali pa vitrijol. Mi pa, ki poznamo našega m ža, j smo uverjeni, da nismo zanj nikaki cukerčki. I Samo žal nam je za ubogega dra Brocchija. I To je grdo od „Piccola*4, da ga tako postavlja na laž! Koliko se je mučil ubogi V Trstu dne 24. oktobra 1906 »EDINOST« štev, 294 Struii III Roparski napad o belem dnevu. — Marija Božić, ki je prišla v Trst iz Idrije, od kjer je doma, so včeraj predpoludne ob 10. uri napadli trije nepoznani lopovi v ulici di Tor S. Piero in jej skušali se silo vzeti iz žepa novčarko. Ali na njeno vpitje so pobegnili, ne da bi bili izvršili svojega zločinskega namena. Nezanesljivega tovariša si je bil našel M -letni Fran Devetak. stanujoči v ulici sv. Eulemije št. 2. Našel je namreč 20-letnega kotlarja Artura P., ki stanuje v ulici del Molin Grande, se mu pridružil in sklenil ž njim prijateljstvo. Prijatelja sta se prijela pod pazduho in korakala skupaj. V ulici Por-porella je pa mlaji prijatelj segel z roko v žep starejega in mu skušal vzeti novčarko. Stareji je pa to čutil in je dal mlajega prijatelja aretovati. 2 zaboja čaja. Dne 12. t. m. je'»5-letni težak Anton G., prenočujoči na ljudskem prenočišču v ulici Gaapare Gozzi, vkradel v ulici Stadion z nekega voza tvrdke Indra Thea 2 zaboja čaja, v skupni vrednosti 37 kron. Takoj se ni vedelo, kdo da je avktor te tatvine ; potom policijskih poizvedeb pa se je doznalo, da ju je vkradel gori imenovani Anton. — Predvčerajšnjim sta ga dva redarja aretovala v ulici dei Bacchi. Najprej ju je opsoval, potem pa je začel biti okolu sebe z rokami in nogami ter je redarja obrcal. Slednjič sta ga pa vendar vkrotila in ga odvedla na policijo. Aretovani so bili včersj 34-letni kotlar i van K.. 29-letni težak Just V. in 18-letni voznik Marcel C., vsi trije v službi v tržaškem tehničnem zavodu pri sv. Andreju, in sker so bili aretovani zato, ker so skupaj v istem zavodu vkradli železne klešče na vijak, vredne 40 kron, in pa še nekaj druzih, manje vrednih predmetov. Telečjo kožo je ukradel težak Dominik H , prenočujoči na ljudskem prenočišču v alici Gaspare Gozzi. Redar je naletel nanj, ko je nosil seboj rečeno kožo; ker mu pa ni vedel povedati, kje da je kožo dobil, ga je redar aretoval. Neznan tat je predvčerajšnjim popolu-dne vkradel 3 pare hlač z vrat trgovine z izgotovljeoimi oblekami Viktorja Piškurja v ulici deli" Arcata št. 1. Hlače so vredne 12 K. Radi motenja nočnega miru s pet-jem. razgrajanjem in kričanjem je bilo pred-sinočnjim aretovanih "23 njih. — Posledice novega vina. Smešnica. Z 1 o b u o s t. Gospod : „Ali me i nočete vzeti, gospodična .' Dobro, potem skočim še nocoj skozi okno !" Gospodična: rAli stanu ete še vedno v pritličju Koledar in vreme. Danes.: Arhangelj Ka-ael ; Mališ : lilagota. — .Jutri : Krispin, mučenec : Fiadoslav : Zlat-ja. — Temperatura včeraj ob 2. uri 'ipoludne -- 17° Celzius. — Vreme včeraj : oblačno. _ Društvene vesti in zabave. Ruski kružok opozarja svoje člene, da pr čne svoje delovanje. Ako bo do7olj učencev, se otvori slovenski, hrvatski, češki in ruski kurz. Tpišejo se ukaieljni lahko vsak d a n od I"—11. ure v ulici Galatti, 12, II. nadstropje. Narodna delavska organizacija vabi v organizovane uslužbence drž. železnice na sti*anek, ki se vrši danes, v četrtek, dne 24. t. 12. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih vi a del Lavatoio št. 1. Ker je današnji sestali k velike važnosti, se vabi k mnogobrojni udeležbi. Pristop je dovoljen le proti izkazu knjižice. „Slovansko pevsko društvo*4 vabi redne in podporne člane na važno posvetovanje. ki se vrši danes ob v. Lucija, ob Soči: Hotel Kramar. Logatec ; Natalija Sepetavec, Idrija : Friz Novak, Ljubljana. Slovenci, zahtevajte računske listke v trgovinah, restavracijah in drugod, kjer se rabijo. Družba bo imela potem lep dobiček. Družbi sv. Cirila in Metoda v korist prodaja drože g. Makso Fraloker v Ljubljani, k i.dežne ulice. Priporočamo ga gg. trgov-cem : slovenske peke in gospodinje pa opo-zar nmo na to blago, ki je vsled svoje kakovosti zelo priporočljivo, obilno razpečano pa je gmoten kvas naši družbi in slovenski pro-sveti. Družba sv. Cirila in Metodija se nadeja daru Mohorjanov. Knjige družbe sv. Mohorja so dospele. Ako doda vsak član k poštnini le 2 st., nabrala bi se znatna svota \ \arstvo Slovenstva. Slovensko akad. društvo rSlovenijau na I>unaju si je na svojem 1. rednem občnem zboru dne t. m. izvolilo za zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik : tov. phil. Josip Bereč : podpredsednik : tov. cand. iur. Ivan Debenjak ; tajnik : tov. stud. iur. Radovan Krivič : blagajnik : tov. cand. iur. Jurij Jan : knjižničar: tov. stud. iur. Gašo Stojkovič : arhivar: tov. stud. med. Ernest Vidič; gospodar : tov. cand. agr. Albeit Vedernjak ; namestnika : tov. stud. med. Božidar lviissel in tov. stud. med. Zaloknr; pregledniki: tov. phii. Fr. Kaduuec, tov. phil. Fr. Mravljak in tov. cand. iur. Al. Hočevar. Naše gledališče. V nedeljo se uprizori slovanska noviteta ..Kdo je mrtev?" 3-dejanska kmečka burka hrvaškega pisatelja g. Prej ac a. Vesti iz Goriške. Iz Kobarida dne 20. oktobra 1907.: Dež. dež in zopet dež ! Danes je nekoliko ponehalo. Z malimi presledki dežuje tu pri nas skoraj že tri tedne. Seveda je ta neprestana mokrota provzročila precej škode na poljskih pridelkih. Vse leto se peha kmet in namaka s potnimi sragami po letu suše ze-vajočo njivo, pa prihaja jesen, čas dozoritve in žetve in vničuje dež pridelke, ki so vbe-žali različnim elementarnim nezgodam. Mnogo sena, ki ga je zasačil dež, je sedaj segnilo. Ajda, ki naj bi se v kozolcih sušila, lepo poganja in raste v kozolcu, ki ima v kontrastu z umirajočo naravo praznično oblačilo kakor grmičje v mesecu maju. Turšica, fižol — vse raste v njivi. Izvrstno se je sponesla letos tu pri nas Amerikana. Vže starejši ljudje ne pomnijo, da bi se bil dobrotljivi gospod Bahus tako dobrohotno ponorčeval z nami in nam napolnil vse sode z rujnim vincem. Splošno bi bilo omeniti, da obrača ljudstvo pri nas vse premalo pozornosti vinski trti. Neovrgljivo dejstvo je sicer, da smo že previsoko in da ostre sapice nt prijaj o vinski trti, toda vendar se dajajo dosezati lepi vspehi, ako se goji trto z vnemo in se jo takorekoČ obdeluje kakor druge poljske nasade. Kobariška „Čitalnica"' vstanovi v kratkem času tamburaško društvo, kar nekateri udje tukajšnjega „Delavskega izobraževalnega in podpornega društva", ki je ob enem začelo tudi tamburati, napačno umevajo ter dajajo odduška svoji jezic i in gnevu z različnimi zbadljivkami. Jezik za zobe. Vi ste torej nasproti omiki in prosveti! Drugače si ne znam razlagati tega pojava, ali pa bi vi radi sami v svoji strankarski zavisti nosili lovorjeve vence in ne dopuščate, da bi se osnovalo poleg vas prepotrebno društvo enakega imena. Ali je kje zapovedano, da sme v Kobaridu obstajati samo jedno tamburaško društvj V Ali nimajo drugi pravice izobraževati se istim potom kakor vi ? Dotičniki so še udje -izobraževalnega" društva. Mladini pa, ki se s tako ognjevitostjo zavzema za to idejo, polagam na srce, naj se ne da prav nič motiti in vznemirjati radi opazk, priletelih iz nasprotnega tabora, marveč naj se z vso vnemo poprime dala in za nekaj časa pokaže, da se da s pridnostjo, vzstrajnostio in trdno voljo dosti — vse doseči. Kar se tiče gradbe naprav za izkoriščanje Sočinih vodnih močij v električne in druge namene, vse molči. Do sedaj se ne ve popolnoma nič. katera družba dobi za to potrebno koncesijo. Da bi le kaa'u kaj počilo ! Poslopje, ki je je občina kupila za nastanjanje vojakov, so začeli že preurav-navati. Pravzaprav se popravi in zviša le prostorni hlev, ki bo zadostoval za 140 vojakov. Hiša ostane nespremenjena in bo služila za druge vojaške namene. V njej nastanjena žandarmerija mora ven. Zidarska in mizarska dela so prevzeli na dr žbi izključno le domačini. Tako je prav ! Vse skupaj mora biti dovr-eno do prihodnje spomladi, ker pridejo cesarski strelci že meseca aprila zopet semkaj. Iz Dornberga nam pišejo : Z radostjo smo sprejeli vest. da priredi Sv. Ivanski tamburaški zbor pri nas veliko veselico s tamburanjem, petjem, igro in plesom. Kes, takih zabav nam je treba, ako se hoče naše ljudstvo zabavati in izobraževati. Veselica se bo vršila v dvorani pri ..Edinosti" g. Dragotina KerŠovan. Novo društvo. C. kr. r.amestništvo v Trstu je velo na znanje pravila novega društva : „Vrbovsko izobraževalno, bralno in pevsko društvo Straža" v Vrhu Sv. Mihaela pri R u bij i. Iz sodne službe. Sodni pristav Fran Posega v Kanalu pri Gorici je premeščen k najvišjemu sodišču na Dunaju. Vesti iz Istre. Nadkomisar Klein skočil v morje. Iz Voloske poročajo : Včeraj zjutraj je pred Opatijo skočil v morje s parnika, vozečega z Reke, nadkomisar Klein iz Litije. Iz valov je potegnil živega v bližini se nahajajoči opatijski čolnar in ga prepeljal na suho, kjer so ga v policijski stražnici preoblekli. Skoro na to se je pripeljala z Reke Kleinova soproga, ki ga je dala prenesti v „Grand Hotel". Gospa Kleinova da še danes pre-J peljati soproga, ki je sicer popolnoma zdrav, v Litijo. _ Vesti iz Kranjske. Iz policijske službe. Višji okrajni komisar Karol grof Kitnigl v Ljubljani je dobil naslov in značaj okrajnega glavarja. Okrajni j glavar Štefan Lapajne v Postojni je stopil v j stalen pokoj. Deželnovladni tajnik Karol I Ekel prevzame vodstvo okr. glavarstva v i Logatcu. Ivan Kresse pa onega v Kamniku. Iz državne veterinarne službe. Višji okrajni živinozdravnik Tomaž \Virgler v, Krškem je stopil v trajen pokoj. Trgovina s pohištvom Peter Jeraj Trgovina s pohištvom ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste po jako nizkih cenah. — in Išče se za trgovski urad v Spleta ml?d urad1nik. ^ r. valeč in knjigovodja. n Dokazati mora popolno zmo/nost, ter poleg nemškega popolno □ I~1 znanje hrvaščine. Zanesljivo, hitro in samostojno delo. Prijavijo naj □ n se samo zmožni prosilci. Predstaviti se je osebno danes v četrtek 24. Q □ t. m. od 6.—7. zvečer v Trstu Hotel de la ville sklicuj^ se na ta ogla«. □ UMETNI ZOBJE P&omfetraiue zobov. zdiranje zobov brez vsake bolečine ▼ z o barskem s* r. 3- Čgrsiak * §. Ifeschs TRST ulica detla Casemta itwr. 13, It astfct Tovarna pohištva ulica della Eesa št. 45 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni na zahtevo. V Mnenje g. dra. Kossowa namestnika glavnega zdravnika v bolnišnici v ŠOPRONJU Gospod J. SERRAVALLO TRST Potrjujem z radostjo. da se je Vaše Želez nato Kiua-vino Serrayallo (Vino di China Ferruginoso Serravallo), v vseh slučajih pokazalo kakor najuspešneje — toliko r bolnišnici, kolikor tudi v privatni praksi — kjer je bilo želeti pomno-žitve krvi. Š O PR ON J. »0. septembra 1906. Dr. KOSSOW. a Barve, olja. lak, bagrene barve itd. itd. | | Specijaliteta barv za postekijenje. I Kaffaello Spazzali Trst, ulica Eiva Fescatori št. 2 O, Trst TELEFON 19-39. —— Pekarna in sladčičarna Vinko Skerk TRST. ulica Acquedotto št. 15 s podružnico v ulici Miramar 9. Prodaja kruh vsake vrste svež trikrat na dan. Postrežba na dom. specijaliteta kruha zdravega ter pripečencev iz Karlovih Varij Bogata izbera slad§čic crema :i la g'age, milanskega kruha, hlebov, dezertnih biskotinov. najlinejih fav, napravljenih z mandeljni, fondants. M in vsakovrstnih Najfineja vina in likerji ter pivo v buteljkah. P sladkarij Tržiska tovarna za olja, mazilo za vozoue, kemiski proizvodi ELoliar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GBOSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnib ploščah In vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni oement, karbollnej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi U asfalta in katrama, opolzla olja« mast za stroje, mazila za vozova, priznane in najbolje znamke (registriran«) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, voščilo za Sevtye itd. Torarna in piaturna. t TRŽIČU (Monfulcone) pri Trsta. DOBIVA 8E V VSEH LEEARKAH. ae v vsat vmatlzmu in protin TEKOČINA GODINfi Zafatb Stftu. Ura »^b JMmu Mb M*r sv. Stran IV »EDIKOSTc štev. 294 J® sfelctr. fM* C&m zsitrm. a| 4 V Trsta, dne 24. oktobra 1907 W¥mL BALKM Državni subvenciji. Obrtne nadaljevalne šole na Kranjskem so dobile 2000 K državne subvencije za leto 1907. Kmetijska družba Majcen Miloš lnvnico. Trst, ulica Leo Štev. 2, poroča svojo mizar.-ko ^ Ugodna prilika. Iružba kranjska je dobila 10.000 K državne fin^ifllR VH?i ubvencije, in sicer 8000 K za govedorejo in Proda se j2 šivalnih j ttrojev Singer. novih, i 87» elegantnih z lahkim tekom, šivanje precizno, uporabljivi *a vsako delo gld. 32-— Kupljeni so bili v Sežani t5če se na dražbi Trsi, ulica S. Caterina dvorišče skta-; 'fist z 15. novembrom t. i rfiSče 1 a. 1317 VELIKA praznih 2000 K za rejo drobnice. Nesreča na železnici. Danes zjutraj | ppnfJq ep je vrgel vlak št. 78 na postaji Verd s tira j ~ 72-letnega delavca Antona Jevca, ki je pa -1 > pritličje del tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. 1 ^^^^^^^^ Vesti iz Štajerske. Lonec rimskih srebrnikov je izoral v Leskovcu pri Pragerskem kmet Kaiser na svoji njivi. _ Gospodarstvo. ]. vseslovenski shod perotninarjevjn rejcev vseh malih domačih živali se bo vršil, kakor smo to že omenili, v n e-1 deljo dne 27. t. m. o b 10. uri z j u-! traj v dvorani Mestnega domav! Ljubljani s sledečim dnevnim redom : j 1. Otvoritev shoda in pozdrav zboroval-I cev po predsedniku društva. 2. Sporočilo j predsedništva. 3. „Namen društva"*, razlaga predsednik društva. 4. Predavanje, b) „Go- j spodarski pomen perotninarstva za slovenske i pokrajine"4, predava gospod Gustav Pire, rav- I natelj c. kr. kmetijske družbe kranjske, b) j „Higijena o perotninarstvu*4, predava gospodi Peter Mikiavčič, živinozdravnik. c) „Docička- j nosnost perotninarstva in male živinoreje"1, | predava gospod Anton Lehrmann, predsednik ] društva in urednik „Perotninarja"*. c) Družabni pogovor zborovalcev med seboj : reše- ; vanje raznih, predsedništvu na shodu stavlje- j nih vprašanj ; raznoterosti, e) Zaključek shoda I po predsedniku društva. Opozarjamo ponovno č. javnost, posebno vse čč. kmetovalce, gospodarje in gospodinje, duhovnike, učitelje in njih soproge, učiteljice itd. na ta za naše kmetijstvo tako važni f. slovenski shod. Želeti bi bilo n a j v e č e udeležbe, da se bo rnojdo ' tudi v tem oziru povzdigniti naše narodno gospodarsko stanje. Pridite torej vsi, I ki se zanimate za to stvar in Vam ' je resnično ležeče na razvoju in; procvitu vseslovensko ci a 1 o ž i- I v i n o r e j e. Mednarodni kongres svobodne trgovine.! Odbor Cobdencluba v Londonu je sklenil sklicati v prihodnjem letu v Londonu medna-1 rodni kongres svobodne trgovine. Razne vesti. Električna železnica Budimpešta- ; Dunaj. Iz BubiinpeŠte poročajo: Grof Pavel J »Szapary je na čelu neke nemško - francoske j tunine predložil v!-"?: načrt električne želez-niče Budimpešta Dunaj. Bojkot angleškega blaga v Indiji. V Kalkuti so vsi Bengalci praznovali prvo »jbletnico razdelitve Bengalije kakor dan žalovanja. Indijci so se postili in so v znak žalovanja hodili bosonogi. V četrtek 12. t. m. popoludne se je vršil ljudski shod, katerega se je udeležilo okolu 30.000 ljudi. Voditelji gibanja bo slovesno obljubili, da se izognejo vsakim nasi^tvuiii in za to ni bila policija pojač.na. Shod je sklenil resolucijo, da se pričiir z rova bojkotiranje angleškega blaga. Ta sklep je bil vsprejet z divjim navdušenjem in s vskliki : Živela domovina ! Prestolonaslednik na Ogrskem.— Grof Tasilo Festetic3 je pozval prestolonaslednika Fran Ferdinanda na lov. Prestolo-nasledn k je odgovoril, da se pozivu odzove, i-.ko dovoli to zdravstveno stanje cesarjevo. Državni davek na avtomobile. Iz Dunaja poročajo od 22. oktobra: Na tnketi glede uvedbe državnega davka na avtomobile, ki se je vršila pod predsedstvom finančnega ministra, je poslednji izjavil, da ne smatra uvedbo državnega davka na avtomobile za nujno, da je pa z osirom na to, da nameravajo posamični deželni zbori uvesti davek na avtomobile, vsled česar bi močno trpela industrija za avtomobile, potrebno, da se separatistični davčni metodi postavi nasproti državbi davčni zakon na avtomobile. Minister je potem prosil izvedence za njihovo mnenje. Kako se nekatere živali množe. Metulj zvali na leto okolo 400 jajc. čebela 5000 do 6000 in še več, muha okolu 750.000 jajc. Bolha ima v osmem pokoljenju 44,460.000 potomcev. Največi roman na svetu. Največi roman izšel je na .Japonskem leta 1^69. Napisal ga je znani japonski pisatelj Kiong-Fe-Bakin. Delal je na romanu polnili 40 let. Iioman sestoji iz 106 ogromnih zvezkov v japonskem izdanju. Doslej ni preveden v noben evropski jezik, in ako bi tudi bil, bi bržkone našel malo čitateljev. Gorkij — književni zgodovinar. Maksim Gorkij, ki biva sedaj v neki vili na otoku Capri, piše „Zgodovino ruske književnosti za narod ', V kratkem namerava odpotovati na Japonsko. ponudbe sprejme A. Pollev v Sežani. <135+ W«A hektolitrov izvrstnega, prostkarja po zmernih w Ol* cenah proda „Gospodarsko društvo1* na Kon- ----- — (1352 tamburica, divnn. postelja in nočna ! - - .... _ _ omarica, Via Cristoioro Colorrbo lovelju Obrniti se je na odbor v hg št. 152. 1359 ZALOGA buteljk Trst. via dvlle Ombrelle št. 5 Gtside e lige Ceen jlOO.OOO buteljk od šampanjca za refošk Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk. ša m panje. bordeaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra in I in pol litra. 1 »amjane iz stekla opletene prevz«mejo se čopošiljaive na deželo. Kupuje ?e razbito steklo vsake vrste. Restavracija Jinding (ALL* ORSO BIANCO) ulica Gologna štev. 9-13. Velik prostor s plesno dvorano vrtom, kegljiščem, biljardom Seifiert igralno sobo. Separatna sobana za klube in društva. Najpripravnejši lokal za zborovanja, d»uštvene zabave, ženitovanjske pojedine itd. itd. Vsako nedeljo in četrtek plesna zabava, pri kateri svira orke-ter. ---Prostor za 1000 oseb.--- ANTON SKER. Đ«h&ai3c. priveieal 'Avodan^c, Curki Goldonijer ir$ ji. - Trs j Zsstopilt ttnraejiljs is natstsks „Post Napeljava in zaiopa elektric^h ivi)nt'. T734. Velika zalog«, ietrijanakega in dalmatin-»kega vina, belega na črnega \z najboljih kleti, Maraala I. viate na debele uo drobno Poiilja na dem brezplačno vsako količiao, izven Trsta franko postaja Trst po konkurenčnih cenah. VI. CHov. Boooaeolo 11 FRATEZ.U de GIOIA, Trat > y v BOGOMIL Pi bivši urar v Sežani ima svojo nnvo preoajslnko ur TRSTU aiUSEPPE CEAHEE — TRST = ulica IViadonna de! IVIare št. IO. — Telefon 1949. = Kom-ieM, aviorizovasi inštalator za vođo, plia, tlosete in kopeljl Prodaja mrežic za plin in v to spadajoče potrebščine. Popravlja kolesa (biciklj3) 121 šivalne stroje CENIKI NA zahtevo brezplačno. - •tliea Tincenzo ISellin' itev. nasproti cerkve »t. AuniL^ ,.oy- ^.i ?ro0aj3 vsakovrstne are in po^r;, ] • iste po zmernih cenah in z jamstvom 3R06EBIJA Josip ZidOn^aM« • ••• s w Filijaika na Prošeku Štev. 14« ' Izbor drog. bar*, ftopićov, pokus« ;&rftuaoT, fljn. mila. — 1*105a več* s& p&rkoto, na mrsio prlpr»\flj«r.> jt ^irtpn tasna^rlado, EaaHmoToa. itd. is«i. '-ig 1 OHRI Sitca 6ius.Nscorin,Ersf Piazza Carlo Goidoni 6 Zaloga barv, povlakov, oljev, čopičev. Specgjažsteta parfimerije, ^^ Prah za skisano vino. Prii valjčni mlin Josefa Kraus0 sinovi SLilKAR - DEKORATER Francescfii Delniška avno Osjeku. za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo frilerik Schwan, Trst ulic TELEFON Skladišče najfinejša in solidnega poiiišiua v modernem slog^u. — Popoln© sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in ===== olepševalno delo. - ANTON rncmm mLul-s-Giovanni 10 MALI OGLASI. r lepo in urno pisavo, &d sprejme v notarsko pisavo na deželi. Naslov pove ln-eratni oddelek Edinosti. 1358 Pisar Trst, ulica Boschetto štev. 6 izvršuje reakojako slikanje t o d v različnem modercem eklad. ; _ Tapeciranje s papirjem. ^ DELO DOVBŠKO. CESE ZLISIir.'i: Odlikovana tovarna glasovi;^ t. Warbinsk Trst. Piazza Carlo Goidoni 1:5 ivogel Coroo - Via Nuova) Spe«i]aliteta pianinov, glasovsr^ svetovnih tvrdk Steinwey is )on5 v fiew-Yorku, Schweighc?er ud €kkt. pianini, orkestroni, harmoniji lacpesejrje. — Menjaje. — Baje n s, ol/r^te PoBrayjJa. — Akordirn p© iinm-*iii c^sak O-i^ilio Zanoila m krojačnica TRST — ulica Torreutc 32 ^ Izdeluje po meri. — Moderni kro,. -j Točna izvrSitev. — Cene zmerm\ Patentiran divan-postelj RSI^CHSIICHI Ok fsi radi svoje krasne elegauce vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z laetnimi žimnicami in blazinicami. Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke. L : : ulica Sanita štev. 6. *. : gehmčni urad za napeljavo elektrike i. t. 0. Edino zastopstvo alarmnih zvoneev proti ulomu, brez električnega stebra, ki se jih lahko pritrdi povsodi. Jako praktični po K 4"50 komad. sprejme v lukratično narodno tov miško podjetje s 15—25*000 kron vložnc glavnice, ki se najpoprej obrestuje] : o ! dog-ovru, in z osebnim sodelovanje::: je j zagotovljena prav dobra eksistenca. Ponudbe pod „SODRUŽNIK" na Inseratni oddelek Edinosti, ulica Galatti 18 ]osip Keršovan Zaloga vipavskega vina belega in črnega dalmatinskega in istrskega lastnega pridelka ■ TRST = ulica Ugc foseolo št. 16 (nasjiotl šo:s E^:.) Prodaja na debelo i 11 drobno ter *t-priporoča J m obilen obisk. urar J^.pertot Trst. ulica Poste Nuove £ epne ure najboljiib tovarn. Najnovejše stenske are. Izbor ur za birma darila. Popravlja po zelo nizkih cena},.