11 monografije cpa Protestantska cerkev v Govčah Zaščitna arheološka izkopavanja v letih 2011 in 2012 mmxxi 11 monografije cpa Protestantska cerkev v Govčah Zaščitna arheološka izkopavanja v letih 2011 in 2012 EVA ZORC mmxxi Monografije CPA 11 Protestantska cerkev v Govčah Zaščitna arheološka izkopavanja v letih 2011 in 2012 avtorica oblikovanje in prelom Eva Zorc Nika Čremošnik avtorji prispevkov izris najdb Igor Rižnar, Petra Leben Seljak, Maja Gutman Monika Arh, Anđelka Fortuna Saje, Samo Ohman izdajatelj vektoriziranje risb gradiva Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Sergej Pukšič Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana http://www.zvkds.si fotografije najdb Eva Zorc, Tina Nanut, Sergej Pukšič, Marko Pečovnik, uredniški odbor Jošt Hobič Maja Janežič, glavna urednica Barbara Nadbath, odgovorna urednica izdelava načrtov in risb (preseki, tlorisi) najdišča: Tadeja Mulh, članica Eva Zorc Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna urednica Vanja Celin, tehnična urednica Spletna izdaja recenzentka Vse edicije zbirke Monografije CPA so brezplačne. Zrinka Mileusnić Najdete jih na povezavah: http://www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige lektoriranje slovenskega besedila https://www.dlib.si/ Nina Kranjc © 2021 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije angleški prevod Vse pravice pridržane. Maja Sužnik ISSN 2630-208X lektoriranje angleškega besedila Fiona Thompson Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 101187843 ISBN 978-961-7169-00-3 (PDF) Vsebina 5 1 Uvod 7 2 Geografski in zgodovinski oris najdišča 8 2.1 Arheološki oris prostora 8 2.2 Protestantska cerkev in pokopališče v Govčah 11 3 Predhodne arheološke raziskave − terenski pregledi in testne sonde 11 3.1 Ekstenzivni terenski pregledi 11 3.2 Intenzivni terenski pregledi in izkop ročnih testnih sond 15 4 Arheološka izkopavanja 15 4.1 Metodologija dela 15 4.2 Opis in interpretacija najdišča 18 4.3 Faze najdišča 23 4.3.1 Zgodnji novi vek 1, gradnja in delovanje cerkvenega kompleksa (faza 1) 27 4.3.2 Zgodnji novi vek 2, uničenje cerkvenega kompleksa (faza 2) 31 4.3.3 Novi vek, ropanje gradbenega materiala (faza 3) 32 4.3.4 Moderne aktivnosti (faza 4) 35 5 Opredelitev gradiva 35 5.1 Zgodnjenovoveško gradivo (do leta 1600) 35 5.1.1 Lončenina 37 5.1.2 Gradbena keramika 38 5.1.3 Kovinske najdbe 40 5.1.4 Steklo 43 5.1.5 Ostalo (tekstil, les, kost) 44 5.2. Novoveško gradivo (po l. 1600) 44 5.3 Moderno gradivo 45 6 Analize 45 6.1 Geološka analiza Igor Rižnar 48 6.2 Antropološka analiza skeletnih ostankov Petra Leben Seljak 49 6.3 Analiza malte in ometa Maja Gutman 53 7 Zaključek 55 8 Govče 57 9 Literatura 59 10 Katalog stratigrafskih enot 60 10.1 Geološke plasti 60 10.2 Zgodnji novi vek 1, faza 1 76 10.3 Zgodnji novi vek , faza 2 79 10.4 Novi vek, faza 3 81 10.5 Moderne aktivnosti, faza 4 85 11 Katalog grobov 117 12 Katalog gradiva 118 12.1 Zgodnjenovoveško gradivo (do leta 1600) 146 12.2 Novoveško gradivo (po letu 1600) 146 12.3 Moderno gradivo Protestantska cerkev v Govčah 1 Uvod V aprilu 2009 je ekipa Zavoda za varstvo kulturne − Arheološko najdišče Govče (EŠD 1487), smo pred-dediščine Slovenije, Centra za preventivno arheolo- videvali, da bo predvidena trasa plinovoda poškodo- gijo (naprej ZVKDS, CPA), na območju predvidene vala arheološko najdišče, zato smo novembra 2011 gradnje plinovoda na parcelah 1469, 1465/5, 1458/2, pričeli z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji. 1463/1, vse k. o. Levec, izvedla predhodne arheološke V pričujoči objavi predstavljamo izsledke arheolo-raziskave v obliki ekstenzivnega in intenzivnega povr- ških raziskav, ki so potekale v dveh terminih zara- šinskega in podpovršinskega terenskega pregleda.1 di zimskih vremenskih razmer: jeseni od 16. 11. do Na podlagi rezultatov terenskih pregledov in dej- 30. 11. 2011 in spomladi oziroma poleti od 24. 5. do stva, da raziskano območje leži znotraj območja re- 27. 7. 2012. Raziskave je izvedla ekipa ZVKDS, CPA. gistrirane enote kulturne dediščine, ki je v Register Najdbe začasno hrani ZVKDS, CPA. nepremične kulturne dediščine vpisana kot Arja vas 1 Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah na območju DPN plinovod M2/1 Rogaška Slatina−Troja- ne, faza 2, poročilo št. 00-0571/2009//6272/2008-MB- -EB-2010-145, ZVKDS, CPA, december 2010. 5 Protestantska cerkev v Govčah 2 Geografski in zgodovinski oris najdišča Območje arheoloških izkopavanj je bilo ob pričetku verneje pa oligocenski tuf in klastiti, ter triasne pre-raziskav zaraščena njiva v bližini vasi Ložnica pri Žal- dornine in karbonati.2 cu ( sl. 1), približno 250 m severno od avtoceste Lju- Geološke razmere v izkopnem polju so enostavne. bljana−Maribor ( sl. 2). Zemljišče leži na rahli vzpetini Celotno območje arheoloških izkopavanj je prekri-na nadmorski višini približno 270 m in je na vzhodni vala 20 cm debela plast sodobnih nasutij oziroma or-strani zamejeno z manjšim potokom, na severni pa s nica, pod njo pa je ležal razvit celoten talni profil, ki kolovozom, ki ga ločuje od območja zavarovane ar-ga lahko ločimo v tri horizonte.3 Humozen meljast A heološke dediščine. Še en kolovoz, ki poteka v smeri horizont predstavlja nekdanjo hodno površino SE 3 sever−jug, je delil izkopno polje arheoloških izkopa- v katero so bili vkopani arheološki ostanki (arhitek- tura in grobovi). Ta v spodnjem delu prehaja v neko- Slika 1 Geografski položaj najdišča. vanj na dva sektorja ( sl. 3). Najdišče leži na levem bregu plitve doline potoka Slika 2 Lokacija najdišča na karti (vir: Atlas Vršca, na položnem reliefu, ki se od Velike Pireši-okolja, ©ARSO). ce pa vse do avtoceste spušča z enakomernim nak- lonom. V razmeroma položno pobočje so vrezane struge manjših potokov, ki odvajajo površinsko vodo. Geološko gledano leži območje na t. i. pliokvartar- nih oziroma plio-pleistocenskih sedimentih, ki obro- bljajo severni del Celjske kotline ( sl. 4). Sedimenti so sestavljeni predvsem iz mlajših drobnozrnatih sedimentov v glavnem meljaste do glinaste frakcije in kot taki zelo slabo prepustni, ter redkih starejših tankih leč nekarbonatnega proda. V širši okolici izdanjajo izpod razmeroma tanke plasti pliokvartarnih sedi- Slika 3 mentov starejše sedimentne kamnine. Jugovzhodno Pogled proti severu na lokacijo najdišča (foto E. Zorc). in jugozahodno izdanja pri Rušah, Ložnici in Lopati t. i. govški peščenjak spodnjemiocenske starosti, se 2 Buser 1979; Buser 978. 3 Geološka slika najdišča je podrobneje predstavljena v poglavju Analize. 7 Monografije CPA 11 2.2 Protestantska cerkev in pokopališče v Govčah Kot je razvidno iz registra kulturne dediščine, leži- jo na mestu raziskav ostanki protestantske cerkve s centralno zasnovo (EŠD 1478), ki je edina tovrstna zgradba pri nas. Zgrajena je bila za potrebe tedanje protestantske skupnosti s Celjskega. Cerkev je bila leta 1600 v protireformacijskem gibanju uničena in njena lokacija izgubljena, a se je po zaslugi številnih raziskovalcev ohranilo nekaj poskusov rekonstruk- Slika 4 Geološka karta območja (vir: Geološka karta cij njenega videza. Največja zasluga za posredovanje Slovenije M 1: 100 000, list Celje). opisa cerkve gre Jakobu Rosolenzu, ki je prisostvo- liko bolj zaglinjen in svetlejši horizont sestavljen iz val v eni od protireformacijskih komisij. Leta 1607 glavnem gline (SE 28). Stratigrafsko najnižji je glej- je opis govške cerkve objavil v delu, kjer popisuje ni horizont G(0) marmoriranega glinastega melja z protireformacijsko delo na Štajerskem.6 Kasneje, v večjo ali manjšo vsebnostjo limonitnih konkrecij in s 19. stoletju, je bilo raziskovanje cerkve še posebej in-sivimi sragami.4 V arheološkem smislu slednjega lah- tenzivno. Med pomembnejše raziskovalce tega časa ko vzporejamo s SE 29. Glede na geološke razmere gotovo spada župnik in lokalni zgodovinar Ignac v okolici je verjetno, da opisane plasti predstavljajo Orožen, ki je ime Scharfenau povezal z Govčami in poplavne sedimente pliopleistocenskih vodotokov ali tako pozabljeno protestantsko zapuščino ponov-pa so nastale kot posledica jezerske sedimentacije.5 no lociral.7 Leta 1879 je objavil članek, v katerem je podal tudi tloris zgradbe z obzidjem, ki ga je izrisal 2.1 Arheološki oris prostora Josef Halm ( sl. 5). To je bil čas, ko so na lokaciji pod vodstvom geodeta in umetnostnega zgodovinarja V registru kulturne dediščine je zahodno od območja Josefa Wastlerja izvedli tudi izkopavanja, pri tem pa raziskav najbližja registrirana enota arheološke dediš- odkrili ostanke prezbiterija in stebrišče osrednjega čine, delno raziskana bronastodobna naselbina, kjer dela cerkve. Wastler je na podlagi izmer (shranjene so bili odkriti bivalni objekti (vkopi, kamnite plošča-v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu), ki jih je na di) s številnimi odlomki lončenine in kamenim orod- vseh zidanih delih cerkve med gradnjo leta 1586 op- jem ( Gotovlje − Bronastodobna naselbina, EŠD 10397). ravil Franz Marbl, podal nov tloris, dodal pa je tudi V Gotovljah se nahajata tudi dve enoti sakralne stav- naris govške cerkve ( sl. 6).8 Njegova rekonstrukcija bne dediščine. Prva je Cerkev Sv. Jedrti (EŠD 3001) iz je še danes edina vizualna upodobitev govške cerkve 1. polovice 16. stoletja, ki je bila večkrat predelana. in kot taka uporabljena v umetnostnozgodovinski in Sestavljajo jo ladja z zvonikom levo od pročelja in arhitekturni literaturi 16. stoletja na Slovenskem, a je pravokoten prezbiterij z zakristijo na severu. Cerkev njena podoba predmet razprave še danes.9 vsebuje poznogotske stavbne člene in opremo iz 17., Načrte za izgradnjo cerkve je naredil italijanski ar-18. in 19. stoletja. Druga je gotska Cerkev sv. Jurija hitekt P. Antonio Pigrato. V tlorisu je imela obliko (EŠD 3000), ki je v baroku dobila sedanjo podobo, pravilnega dvanajsterokotnika z zunanjimi oporniki leta 1907 pa zvonik. Ladja ima na severu prizidano na vogalih (tip centralne poligonalne arhitekture). Na kapelo, prezbiterij pa zakristijo na severu. Oprema je iz časa od 17. do 20. stoletja. 6 Rosolenz 1607. 7 Orožen 1879. 4 Rižnar 2012, 3. 8 Wastler 1890, str. 135. 5 Rižnar 2012, 3 ss. 9 Glej Pahor 2005 in tam navedeno literaturo. 8 Protestantska cerkev v Govčah Slika 5 Načrt cerkvenega kompleksa kot ga je po Orožnovih navodilih narisal J. Halm (Orožen 1879, 181). severnem delu je bil prizidan prezbiterij, vzhodno od njega pa pravokoten zvonik. Cerkev je obdajalo pra- vokotno, skorajda kvadratno obzidje s stolpi na vseh štirih straneh, ki ga je prav tako načrtoval Pigrato. Cerkev so gradili med leti 1581 in 1589. Nekoliko kasneje, v začetku 90. let, je bila dokončana gradnja Slika 6 Wastlerjeva rekonstrukcija tlorisa in narisa iz obzidja, delovati pa je začelo tudi cerkveno pokopa-leta 1890 (Wastler 1890, 135). lišče.10 Natančne podatke o notranji opremi cerkve izvemo nih za gradnjo. Tuf za gradnjo naj bi pridobivali iz iz dokumentov v graškem arhivu, predvsem iz ra-bližnjega kamnoloma v Zaloški Gorici. čunskih knjig. Tako je znano npr. da je imela leseno Januarja leta 1600 je cerkev uničila protireformacijska ostrešje in (najverjetneje) raven strop, s pihanci za-komisija z vojsko, ki je iz cerkve sprva izropala vso stekljena okna itd. V poročilih omenjajo celo imena dragoceno stavbno in notranjo opremo, nato pa jo s mojstrov ali pa količino in izvor surovin, uporablje-smodnikom razstrelila in dokončno uničila.11 10 Pahor 2005. 11 Orožen 1854, 135. 9 Protestantska cerkev v Govčah 3 Predhodne arheološke raziskave − terenski pregledi in testne sonde Na trasi plinovoda M2/1 Rogaška Slatina−Trojane Z ekstenzivnim terenskim pregledom na omenjenem so bile pred arheološkimi izkopavanji izvedene pred-območju so bile odkrite najdbe, ki so bile prelimi- hodne arheološke raziskave v obliki ekstenzivnih narno opredeljene kot: odlomki rimskodobne, sre-terenskih pregledov ter intenzivnih terenskih pregle- dnjeveške in novoveške lončenine ter kosi rimsko- dov in izkopa ročnih ter strojnih testnih sond. dobnega in novoveškega keramičnega gradbenega materiala.12 3.1 Ekstenzivni terenski pregledi 3.2 Intenzivni terenski pregledi in izkop Arheološki pregled na trasi plinovoda M2/1 Rogaška ročnih testnih sond Slatina−Trojane je opravila ekipa Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Centra za preventivno arheologi- Za določitev vsebine in sestave že znanih najdišč so jo. Delo na terenu je bilo razdeljeno na dva sklopa, bile izvedene raziskave na 23 lokacijah, ki so bile do-od Celja do Trojan ter od Rogaške Slatine do Celja. ločene v skladu z rezultati izvedenega ekstenzivnega Potekalo je jeseni 2008 in zgodaj spomladi 2009. terenskega pregleda celotnega območja.13 Raziskave Ekstenzivne terenske preglede (metoda 6) smo izved- so potekale med junijem in novembrom 2010. Na li v skupni dolžini približno 65 kilometrov. Na osnovi lokaciji 12 (Govče) so bili v obliki intenzivnega te-poselitvenih, vegetacijskih ali geoloških sprememb v renskega pregleda (metoda 9) v dolžini 100 metrov prostoru smo traso plinovoda razdelili na deset (10) na parcelah št. 1458/2, 1469, 1463/1, vse k. o. Levec, območij. Območje III − Govče (ZE 90−92) je po-odkriti: odlomki rimskodobne, srednjeveške in novo- tekalo od prečkanja lokalne ceste Medlog−Lopata veške lončenine ter kosi rimskodobnega in novoveš- preko regionalne ceste Arja vas−Velenje do zaselka kega keramičnega gradbenega materiala.14 Količina Govče (dolžina ok. 4850 m). Trasa plinovoda poteka odkritega gradiva je velika, vendar je bila zaradi bliži-po gričevnatem predelu, preko njivskih in travniških ne zavarovanega arheološkega najdišča pričakovana. ter gozdnih površin. Na območjih, kjer trasa prečka Pri izvedbi raziskav z izkopom ročnih testnih sond gozd, je bil teren pri gradnji že obstoječega plinovoda (metoda 11) smo ponovno upoštevali uveljavlje-pogosto nasut ali vkopan. no metodologijo arheoloških predhodnih terenskih pregledov ( Arheologija na avtocestah Slovenije I, Metode in postopki, Ljubljana, april 1994) za izvedbo raziskave zemljišča, ki se uporablja predvsem za določanje stratigrafije najdišč. Na lokaciji Govče sta bili izkopani dve ročni te- stni sondi (TS 1 in TS 2), v katerih so bili odkriti kosi gradbenega materiala, preliminarno oprede- ljeni v rimsko obdobje.15 Slika 7 Pogled na izvedbo ETP (foto M. Bricelj). 12 Bricelj et al. 2009. 13 Bricelj et al. 2010. 14 Bricelj et al. 2009. 15 Bricelj et al. 2010. 11 Monografije CPA 11 Slika 8 Območje III (ETP) na katastru. Merilo 1 : 5000. 12 Protestantska cerkev v Govčah Slika 9 Izvedba izkopa ročnih testnih sond (TS) na lokaciji Govče (foto M. Bricelj). ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE Projekt Plinovod M2/1 Rogaška Slatina - Trojane Priloga 2.12: Lokacija 12, GOVČE Rimska keramika 1- Rimska ke 16 odlomkov ramika 1-16 odlomkov Faza: Ocena arheološkega potenciala, metode 8 - 9, 11 Srednjeveš Srednjev ka keramika 1- eška ker 16 odlom amika 1-1 kov 6 odlomkov Sonde 40cm X Sonde 40cm 40cm X 40cm Antični gradbeni material 1-176 odlomkov A Antični gradbeni material 1-176 odlomkov Nosilec projekta: Maja Bricelj, univ. dipl. arheologinja Center za preventivno arheologijo Tes Te tna s st onda na sonda Vodja raziskave: Maja Bricelj, univ. dipl. arheologinja Pripravil: Duško Belić Zbiralna enota 10m X 10m B Zbiralna enota 10m X 10m k.o. Levec merilo: 1:2500 datum: december 2010 Slika 10 Lokacija izvedbe ITP in TS na karti. Merilo 1 : 2500. 13 Protestantska cerkev v Govčah 4 Arheološka izkopavanja 4.1 Metodologija del smo zaključili na nivoju geološke podlage (SE 28). Po opravljenih arheoloških raziskavah smo arhitekturne Za potrebe dokumentiranja smo izkopno polje raz- ostaline (temelje cerkve) zaščitili z gradbenim filcem delili na kvadrante 5 x 5 m (Kv. A1−C30) v ortogo- in tamponom peska. nalni mreži z izhodiščem v levem spodnjem vogalu in orientacijo na sever ( sl. 11 in 12). 4.2 Opis in interpretacija najdišča Zgornja plast debeline približno 0,3 m, ki je predsta- vljala današnjo hodno površino, je bila sestavljena iz Prostorsko smo najdišče, ki ga seka kolovoz, razdelili travne ruše (SE 1) in ornice (SE 2) ter je bila odstra-na sektor 1 (vzhodno od kolovoza), kjer se je odvijala njena strojno ob prisotnosti arheologa. Po strojnem večina aktivnosti v preteklosti in na sektor 2 (zahod-izkopu so bile spodnje plasti izkopane ročno, strati- no od kolovoza), kjer smo dokumentirali izključno grafsko. Zadnja plast, ki je v zgornjem sloju še vsebo- novodobne oziroma moderne poljedelske aktivnosti. vala ostanke arheoloških struktur je bila plast SE 3, ki Časovno zelo natančno zamejeno najdišče je ostalo je predstavljala najvišji horizont geološke podlage in praktično nepoškodovano, z izjemo novoveškega je bila zaradi debeline (nad 25 cm) delno (v spodnjem ropanja arhitekturnih ostalin za potrebe kamnitega nivoju) prav tako strojno odstranjena. Ob nadzoru gradbenega materiala, vse do večjih gradbenih pose-arheologa je bilo izkopanih 9 strojnih sond za potrebe gov v 20. stoletju z izgradnjo vodovoda in plinovoda, preverjanja arheološke stratigrafije (preboj geološke ki sta posegla globoko v arheološke plasti in jih pone- podlage) in za potrebe povezovanja stratigrafije obeh kod tudi močno poškodovala ( sl. 13). sektorjev, ki ju ločuje kolovoz (sonda 7 in 8). Dela Po odstranitvi travne ruše in ornice smo v sektorju 1, v Kv. A11—C27, naleteli na obsežne plasti ruše- vine sestavljene iz lomljencev tufa in odlomkov ke- ramičnega gradbenega materiala pod katerimi smo odkrili ostanke cerkvenega kompleksa ( sl. 14). Znot- raj izkopnega polja smo z odkritimi roparskimi jarki vzhodnega in zahodnega zidu obzidja določili lego cerkvenega obzidja ter z arhitekturnimi ostanki teme- ljev potrdili lego nekdanje cerkve. Znotraj obzidja so bili pod plastmi ruševine odkriti tudi grobovi, ki so se razprostirali po celotnem prostoru znotraj izkopa- nega polja, en grob pa je bil odkrit znotraj cerkvene ladje. Južno od cerkve je bil odkrit večji zbiralnik za vodo, ki je deloval tudi kot drenaža za prostor pred cerkvijo. V jugozahodnem delu sektorja 1 smo znot- raj obzidja odkrili tudi roparske jarke znotraj manjše- ga objekta, ostaline manjšega zidu pa so bile odkrite tudi izven samega kompleksa, vhodno od obzidja. Izkopavanja so zajela približno tretjino celotnega Slika 11 Načrt izkopnega polja z območjem EŠD in cerkvenega kompleksa, saj smo lahko dokumentirali trasami plinovoda. Merilo 1 : 2500. 15 Monografije CPA 11 P 6 P 9 P 19 P 2 P 14 P 7 P 8 P 3 P 12 P 5 P 1 P 31 P 4 P 29 P 30 P 26 P 31 P 22 P 13 P 25 P 21 P 10 P 17 P 24 P 23 P 16 P 18 P 20 P 15 P 11 P 28 P 32 P 27 P 33 Slika 12 Načrt izkopnega polja z mrežo kvadrantov, lego arheoloških sond in presekov na katastru. Merilo 1 : 400. geologija 1. faza - strukture 1. faza - grobovi 2. faza 3. faza 4. faza C30 0 5 10m C29 C27 C28 C26 C25 C24 C22 C23 C21 C20 C19 C17 C18 C16 C15 C14 C12 C13 C11 B30 C10 B29 C09 B28 B27 C07 C08 B26 C06 B25 C05 B24 B23 C03 C04 B22 C02 B21 C01 B20 B19 B18 B16 B17 B15 B14 B13 B11 B12 A30 B10 A29 B09 A28 B08 A27 A26 B06 B07 A25 B05 A24 B04 A23 B03 A22 A21 B01 B02 A19 A20 A18 A17 A16 A14 A15 A13 A12 A10 A11 A09 A08 A07 A05 A06 A04 A03 A02 A01 Slika 13 Načrt najdišča (celotno izkopno polje). Merilo 1 : 400. 16 Protestantska cerkev v Govčah P 6 P 9 P 19 P 2 P 14 P 7 P 8 P 3 P 12 P 5 P 1 P 31 P 4 P 29 P 30 P 26 P 31 P 22 P 13 P 25 P 21 P 10 P 17 P 24 P 23 P 16 P 18 P 20 P 15 P 11 P 28 P 32 P 27 P 33 Slika 12 Načrt izkopnega polja z mrežo kvadrantov, lego arheoloških sond in presekov na katastru. Merilo 1 : 400. geologija 1. faza - strukture 1. faza - grobovi 2. faza 3. faza 4. faza C30 0 5 10m C29 C27 C28 C26 C25 C24 C22 C23 C21 C20 C19 C17 C18 C16 C15 C14 C12 C13 C11 B30 C10 B29 C09 B28 B27 C07 C08 B26 C06 B25 C05 B24 B23 C03 C04 B22 C02 B21 C01 B20 B19 B18 B16 B17 B15 B14 B13 B11 B12 A30 B10 A29 B09 A28 B08 A27 A26 B06 B07 A25 B05 A24 B04 A23 B03 A22 A21 B01 B02 A19 A20 A18 A17 A16 A14 A15 A13 A12 A10 A11 A09 A08 A07 A05 A06 A04 A03 A02 A01 Slika 13 Načrt najdišča (celotno izkopno polje). Merilo 1 : 400. 17 Monografije CPA 11 geologija P - podpornik 1. faza - strukture S - jama za stojko 1. faza - grobovi G - grob 2. faza 0 5 10 m 3. faza Vzhodno 4. faza G 3 obzidje G 14 24 20 3 Zahodno G 13 20 31 63 obzidje 20 37 Struktura 1 423 G 18 34 33 G 19 12 81 361 G 2 39 41 43 10 12 45 47 92 C30 G 30 12 C29 359 354 C28 G 24 G 17 C27 G 31 20 55 53 50 65 49 C26 G 23 G 25 C25 133 347 C24 352 G 1 79 C23 413 G 20 423 G 11 345 327 C22 374 79 75 349 C21 427 423 131 C20 G 26 90 59 61 C19 Temelji 331 C18 P 4 138 G 7 13 57 3 3 P 6 321 323 C17 G 12 G 27 G 29 139 333 G 28 C16 80 80 79 96 S 5 28 C15 311 166 28 P 5 151 350 325 343 23 C14 P 1 73 G 4 28 C13 74 315 C12 G 16 141 93 303 341 95 335 1 B30 301 G 10 B29 S 1 92 28 74 317 363 B28 319 78 B27 G 5 339 B26 137 28 S 4 305 307 309 337 B25 273 B2413 3 289 367 269 B23 P 3 P 2 297 295 287 285 283 281 279 B22 267 B21 376 293 291 371 140 265 B20 277 275 271 Vodni B19 B18 G 9 87 88 28 255 B17 394 76 zbiralnik 235 241 263 243 249 251 257 259 B16 103 B15 G 8 441 261 B14 G 21 424 237 239 313 245 247 253 12 B13 28 394 S 2 74 G 12 B12 411 S 3 G 15 G 6 406 86 219 203 373 3 78 A30 28 A29 407 1 233 231 229 227 225 223 221 217 215 213 211 209 207 205 78 20 A28 407 3 89 74 A27 28 83 94 13 12 A26 A25 Objekt 1 A24 171 173 175 179 181 183 185 187 189 191 193 195 197 199 A23 A22 83 85 201 A21 A20 A19 Struktura 2 A18 A17 368 503 501 A16 177 A15 A14 441 A13 A12 Slika 14 Detajlni načrt sektorja. Merilo 1 : 250. samo južni del temeljev cerkvene ladje in zelo verje- 21. stoletju. Natančnejša časovna opredelitev faze 3 ni tno tudi samo del pokopališča, s tem pa potrdili loka- možna, saj gre za aktivnosti, ki niso pustile zaprtih kon- cijo in obliko cerkve, ki je navedena v virih. tekstov z datacijsko izpovednimi najdbami oziroma so aktivnosti potekale skozi daljše časovno obdobje. 4.3 Faze najdišča Enotno in precej enostavno geološko podlago razi- skanega arheološkega najdišča predstavljajo poplavni Na najdišču smo določili 4 stratigrafske faze antropolo- sedimenti sestavljeni iz treh za vodo neprepustnih ških aktivnosti, ki sodijo v 3 kronološka obdobja: zgo- glinenih in meljastih horizontov ( sl. 15), ki smo jih dnji novi vek (faza 1 in 2) oz. čas gradnje in delovanja ter dokumentirali kot SE 3, SE 28 in SE 29 in v katere so uničenje cerkve, novi vek oz. čas med uničenjem cerkve bile vkopane strukture antropogenih faz. leta 1600 in modernimi posegi v 20. stoletju (faza 3) ter Na najdišču smo na površini SE 28, oz. B(t) horizon-moderne aktivnosti (faza 4), ki se na najdišču kažejo kot ta, dokumentirali vrsto temnejših lis bolj ali manj ne-infrastrukturni posegi in poljedelske aktivnosti v 20. in pravilno okroglih, v nekaterih primerih pa celo obro-3 0 5 10 m C30 C29 360 C28 C27 C25 C26 C24 C23 358 C22 C21 C20 C18 C19 355 C17 C16 28 3 C15 28 C14 C13 3 C11 C12 B30 C10 B29 C09 B28 C08 28 B27 C07 370 362 B26 C06 B25 B24 3 C04 C05 3 B23 C03 3 B22 C02 B21 28 C01 B20 29 366 B18 B19 29 3 B17 B16 B15 28 B14 B13 28 B12 B11 3 372 A30 B10 A29 B09 A28 28 B08 368 A27 B07 A26 B06 28 3 28 A24 A25 B04 B05 A23 B03 A22 B02 A21 B01 A20 A19 A17 A18 A16 A15 A14 A13 A12 A10 A11 A09 A08 A07 A06 A05 A03 A04 A02 A01 Slika 16 Načrt geoloških plasti. Merilo 1 : 400. 18 Protestantska cerkev v Govčah geologija P - podpornik 1. faza - strukture S - jama za stojko 1. faza - grobovi G - grob 2. faza 0 5 10 m 3. faza Vzhodno 4. faza G 3 obzidje G 14 24 20 3 Zahodno G 13 20 31 63 obzidje 20 37 Struktura 1 423 G 18 34 33 G 19 12 81 361 G 2 39 41 43 10 12 45 47 92 C30 G 30 12 C29 359 354 C28 G 24 G 17 C27 G 31 20 55 53 50 65 49 C26 G 23 G 25 C25 133 347 C24 352 G 1 79 C23 413 G 20 423 G 11 345 327 C22 374 79 75 349 C21 427 423 131 C20 G 26 90 59 61 C19 Temelji 331 C18 P 4 138 G 7 13 57 3 3 P 6 321 323 C17 G 12 G 27 G 29 139 333 G 28 C16 80 80 79 96 S 5 28 C15 311 166 28 P 5 151 350 325 343 23 C14 P 1 73 G 4 28 C13 74 315 C12 G 16 141 93 303 341 95 335 1 B30 301 G 10 B29 S 1 92 28 74 317 363 B28 319 78 B27 G 5 339 B26 137 28 S 4 305 307 309 337 B25 273 B2413 3 289 367 269 B23 P 3 P 2 297 295 287 285 283 281 279 B22 267 B21 376 293 291 371 140 265 B20 277 275 271 Vodni B19 B18 G 9 87 88 28 255 B17 394 76 zbiralnik 235 241 263 243 249 251 257 259 B16 103 B15 G 8 441 261 B14 G 21 424 237 239 313 245 247 253 12 B13 28 394 S 2 74 G 12 B12 411 S 3 G 15 G 6 406 86 219 203 373 3 78 A30 28 A29 407 1 233 231 229 227 225 223 221 217 215 213 211 209 207 205 78 20 A28 407 3 89 74 A27 28 83 94 13 12 A26 A25 Objekt 1 A24 171 173 175 179 181 183 185 187 189 191 193 195 197 199 A23 A22 83 85 201 A21 A20 A19 Struktura 2 A18 A17 368 503 501 A16 177 A15 A14 441 A13 A12 častih oblik (SE 146/147, SE 354/355, SE 358/359, 1 SE 360/361, SE 362/363, SE 364/365, SE 366/367, 2 12 SE 368/369, SE 370/371, SE 372/373), ki so spomi- 3 A njale na jame oz. jarke. Te so bile povsem brez arhe- 28 B(t) ološke vsebine, vsebovale so le manjše drobce oglja, v profilu pa so v večini primerov nepravilnih oblik z vdolbinami in izboklinami. Nekatere izmed formacij 29 G(0) smo za potrebe interpretacije tudi delno izkopali ( sl. 16). Takšno situacijo si po mnenju geologa lahko razlagamo s podobnimi strukturami, ki so jih leta 2006 odkrili na najdišču pri Nedelici v Prekmurju, in ki jih pripisujejo 0 0,5 1 m Slika 15 Geološke plasti SE 3, SE 28 in SE 29 v sondi 2 (presek 6). 3 0 5 10 m C30 C29 360 C28 C27 C25 C26 C24 C23 358 C22 C21 C20 C18 C19 355 C17 C16 28 3 C15 28 C14 C13 3 C11 C12 B30 C10 B29 C09 B28 C08 28 B27 C07 370 362 B26 C06 B25 B24 3 C04 C05 3 B23 C03 3 B22 C02 B21 28 C01 B20 29 366 B18 B19 29 3 B17 B16 B15 28 B14 B13 28 B12 B11 3 372 A30 B10 A29 B09 A28 28 B08 368 A27 B07 A26 B06 28 3 28 A24 A25 B04 B05 A23 B03 A22 B02 A21 B01 A20 A19 A17 A18 A16 A15 A14 A13 A12 A10 A11 A09 A08 A07 A06 A05 A03 A04 A02 A01 Slika 16 Načrt geoloških plasti. Merilo 1 : 400. 19 Monografije CPA 11 P - podpornik S - jama za stojko Vzhodno 0 5 10 m obzidje G - grob G 14 Zahodno obzidje Struktura 1 423 G 13 G 3 10 G 30 G 18 G 19 C30 C29 C28 G 24 G 11 G 2 C27 G 31 C26 G 23 C25 G 17 C24 G 25 C23 G 20 423 G 1 C22 415 G 7 C21 351=395 C20 G 26 C19 G 27 G 29 423 C18 P 4 C17 130 G 28 G 4 C16 P 6 C15 416 P 5 C14 P 1 S 5 C13 Temelji C12 G 12 B30 B29 S 1 G 10 B28 G 16 G 5 B27 B26 S 4 B25 B24 B23 P 3 P 2 G 9 B22 B21 140 B20 B19 B18 B17 B16 103 B15 B14 B13 Vodni S 2 B12 S 3 G 12 A30 zbiralnik G 15 G 8 A29 A28 G 21 G 6 A27 A26 A25 Objekt 1 A24 A23 A22 A21 A20 A19 Struktura 2 A18 A17 501 A16 A15 A14 A13 A12 Slika 17 Načrt faze 1. Merilo 1 : 250. posledicam krioturbacijskih procesov.16 Ti delujejo na meni normalno stratigrafsko zaporedje plasti. To so t. i. območjih s stalno zamrznjenimi tlemi (permafrost), nesortirana poligonalna tla ali strukturna tla. Poudariti kjer se sezonsko (poleti) odtaja le zgornji del (aktivni je potrebno, da gre v teh primerih za reliktne strukture, del) tal. Pri takem sezonskem zamrzovanju − taljenju ki izvirajo zelo verjetno iz pleistocena in na tem mestu prihaja do vertikalnega premeščanja materiala, ki spre-ne nastajajo danes. Slika 18 Temelji cerkvene ladje in zunanjih ter notranjih podpornikov (izdelava fotoskice E. Zorc). 16 Verbič 2006, 5 ss, sl. 8a,b. 20 Protestantska cerkev v Govčah P - podpornik S - jama za stojko Vzhodno 0 5 10 m obzidje G - grob G 14 Zahodno obzidje Struktura 1 423 G 13 G 3 10 G 30 G 18 G 19 C30 C29 C28 G 24 G 11 G 2 C27 G 31 C26 G 23 C25 G 17 C24 G 25 C23 G 20 423 G 1 C22 415 G 7 C21 351=395 C20 G 26 C19 G 27 G 29 423 C18 P 4 C17 130 G 28 G 4 C16 P 6 C15 416 P 5 C14 P 1 S 5 C13 Temelji C12 G 12 B30 B29 S 1 G 10 B28 G 16 G 5 B27 B26 S 4 B25 B24 B23 P 3 P 2 G 9 B22 B21 140 B20 B19 B18 B17 B16 103 B15 B14 B13 Vodni S 2 B12 S 3 G 12 A30 zbiralnik G 15 G 8 A29 A28 G 21 G 6 A27 A26 A25 Objekt 1 A24 A23 A22 A21 A20 A19 Struktura 2 A18 A17 501 A16 A15 A14 A13 A12 obzidje (Orožen) Slika 17 Načrt faze 1. Merilo 1 : 250. tloris cerkve (Wastler) velikost obzidja: 29 × 25 sežnjev (54.94 × 47.4 m) Slika 19 Kompozitni načrt Wastlerjevega in Orožnovega načrta z odkritimi strukturami (izvedba E. Zorc). 21 Monografije CPA 11 0003 0386 0385 0386 0385 0388 0387 0385 0384 0386 0003 0 25 50cm kamen 0 0,5 1 m presek stojke 3 0386 0386 0384 0387 0387 0384 0385 0385 0003 0384 0003 0 25 50cm 0 25 50cm 0 25 50cm kamen kamen Slika 20 Stojka 3 − dokumentiranje po nivojih (SE 384/SE 385−SE 388). ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE Projekt 09-0571-3 Govče Priloga 3.3.: Utrjena stojka 3 Center za preventivno arheologijo Faza: Arheološka izkopavanja Vodja raziskave: Barbara Nadbath, univ. dipl. arheologinja Namestnica vodja raziskave: Eva Butina, univ. dipl. arheologinja Izdelava FS in risb: Eva Butina datum: 23.11.2012 k.o.: Levec list 1/1 22 Protestantska cerkev v Govčah 4.3.1 Zgodnji novi vek 1, gradnja in je stalo vzporedno z današnjim kolovozom, ki ločuje delovanje cerkvenega kompleksa (faza 1) sektorja arheoloških izkopavanj. Ob podpornikih so bile odkrite globoke in moč- V to fazo so združene stratigrafske enote antropo- no utrjene jame za stojke (stojke 1−4). Do ok. 1 m genega nastanka, ki sodijo v čas gradnje in delovanja globoki vkopi skoraj okroglega tlorisa (v povprečju govške protestantske cerkve in pripadajočega poko-premer ca. 0,9 m) so bili v več nivojih zapolnjeni z pališča. Sem prištevamo temelje zidu cerkvene ladje večjimi kamni. Na sredini kamnitega venca so bili iz konca 16. stoletja z zunanjimi in notranjimi pod-jasno vidni odtisi nekdanjih vertikalno zabitih več- porniki, jame za stojke dokumentirane ob zunanjih jih lesenih kolov ( sl. 20). V dveh jamah sta se delno podpornikih, roparske jarke obzidja, večji vodni zbi-ohranila tudi lesena kola ( sl. 21), v nekaterih (SE 144, ralnik in pokopališče ( sl. 17). Faza je časovno dobro SE 159, SE 399) pa so bili najdeni tudi odlomki no-zamejena s pisnimi viri, ki gradnjo in delovanje cerkve voveške lončenine in gradbenega materiala (SE 388, in pokopališča postavljajo v čas med 1581 in 1600.17 SE 405, SE 400). Stojka 5, po obliki in sestavi podob- na stojkam 1−4, se je verjetno prav tako nahajala ob Arhitekturne ostaline podporniku, ki leži izven izkopnega polja. Interpre- tacija teh neobičajnih stojk je nejasna, lahko bi šlo za Poligonalni temelj cerkvene ladje SE 151 je bil nare- podporno konstrukcijo začasne strehe za cerkev, ki jen iz grobo oblikovanih kamnitih blokov lokalnega naj bi se začela uporabljati že tri leta prej preden je belega tufa, redkeje tudi drobnozrnatega konglome-bila dokončana streha leta 1587.19 rata, vezanih z malto. Temelj je širok 1,8 m in je bil Jugozahodno od podpornika 3 je bil odkrit večji znotraj izkopnega polja dokumentiran v skupni dol-vkop SE 393 nepravilne pravokotne oblike v tlorisu žini ok. 20 m. Na temelj se prislanjajo štirje zunanji in nepravilne oblike v preseku ( sl. 22). Stene vkopa podporniki (SE 390, SE 378, SE 425, SE 470) eno-so bile sprva položne, približno na tretjini so se zalo- tne velikosti približno 2 × 2 m in dva manjša not- mile in se nato strmo spuščale do ostrega prehoda v ranja podpornika (SE 418 in SE 420) velikosti ok. ravno dno (5,59 × 5,3 × 1,3 m). Vkop je bil vkopan 0,65 × 1,7 oz. 2 m ( sl. 18). Temelji so bili na južnem v zelo kompaktno in za vodo neprepustno glineno delu v Kv. B16−17, močno poškodovani že v prete-geološko podlago in se je v severovzhodnem vogalu s klosti, ob načrtni razstrelitvi cerkve leta 1600 s po- krajšim in enako globokim kanalom, širokim približ- močjo smodnika, ki so ga vkopali ob temelje (vkop no 0,5 m, naslanjal na podpornik 3 ( sl. 23). V notran-SE 504) in porušili stavbo do tal. Dodatno so bili josti vkopa se je na jugovzhodnem in jugozahodnem poškodovani kasneje s sodobnim vkopom za vodo-vogalu nahajalo več velikih lomljencev (SE 407), ki vodno cev (SE 102), ki je močno poškodovala (pre- so morda podpirali lesene stojke ali tvorili nekakšno sekala) tudi vse odkrite zunanje podpornike. Velikost strukturo za streho nad zbiralnikom, na kar nakazuje odkritih temeljev je med 23,7 m (notranja stena) in homogena plast strešnikov (SE 406) na dnu vkopa. 25,98 m (zunanja stena) kar potrjuje pisne vire in Interpretacijo strukture kot vodni zbiralnik in drena-Orožnov oz. Wastlerjev načrt cerkve s premerom žo cerkve so potrdile vremenske razmere na najdišču 12,5 sežnja ( sl. 19). 18 v času raziskav, saj se je voda (deževnica in podtalni- Roparski jarki vzhodnega (SE 22, SE 23, SE 66) in ca) v vkopu tudi sredi največje poletne vročine obdr-zahodnega zidu cerkvenega obzidja (SE 412, SE 413) žala več tednov. prav tako potrjujejo Orožnove navedbe o legi, veli- Hodne površne te faze so bile ohranjene v obliki kosti in obliki obzidja, ki je bilo pravokotne oblike in manjših zaplat oz. prepoznane le v manjših segmen-tih (SE 140, SE 415, SE 130 in morda tudi SE 416). 17 Orožen 1879; Wastler 1890; Pahor 2005. 18 Svetik 2005, 139. 19 Wastler 1890, 127. 23 Monografije CPA 11 Slika 22 Vodni zbiralnik (SE 393/SE 394, SE 406, SE 407) (foto J. Hobič). Slika 21 Ohranjene lesene stojke VZ 78 in 81 (foto J. Hobič). G 14 0 5 10 m G 13 G 3 G 2 G 30 G 18 G 24 G 19 G 23 G 17 G 25 G 20 G 31 G 26 G 27 G 1 G 7 G 29 G 11 G 12 G 28 G 4 G 16 G 10 G 5 G 21 G 9 G 8 G 12 G 15 G 6 Slika 24 Načrt dokumentiranih grobov. Merilo 1 : 150. 24 Protestantska cerkev v Govčah Pokopališče V fazo gradnje in delovanja cerkvenega kompleksa sodijo tudi pokopi znotraj obzidanega cerkvenega areala ( sl. 24). Obrisi grobov so se pokazali tik pod plastmi ruševine, na globini približno 30 cm pod današnjo hodno površino. Grobne jame so bile preprosto vkopane v geološko podlago (SE 3, SE 28 in SE 29). V nekaterih primerih so bile odkrite skoraj v celoti ohranjene krste. Od skupno 31 dokumentiranih grobov (glej spodaj) smo raziskali 29 grobov, saj sta grob 14 in grob 31 ležala pod kolovozom, na meji izkopnega polja. Gro- bovi so bili nepravilno razporejeni po skoraj celot- nem prostoru znotraj cerkvenega obzidja. Opazen je prazen prostor na sredini raziskanega območja južno od cerkve, ki vizualno deli grobove na dve skupini: vzhodno in zahodno. Slika 23 Kanal vodnega zbiralnika, ki se naslanja na G 14 podpornik 3 (SE 377/SE 378) (foto J. Hobič). 0 5 10 m G 13 G 3 G 2 G 30 G 18 G 24 G 19 G 23 G 17 G 25 G 20 G 31 G 26 G 27 G 1 G 7 G 29 G 11 G 12 G 28 G 4 G 16 G 10 G 5 G 21 G 9 G 8 G 12 G 15 G 6 25 Monografije CPA 11 0 2,5 5 m 23. Le-ta je bil presekan z grobom 20. Glede na stra- tigrafsko sekvenco in relativno globino je bil grob 26 najverjetneje izkopan sočasno kot grob 20. Najmlajši grobovi zahodne skupine so: 17, 19, 25 in 27. Grobne jame so bile vse bolj ali manj pravokotne ob- like in so se razlikovale predvsem v velikosti. Na pod- lagi tega in antropološke analize skeletnih ostankov so bili štirje grobovi opredeljeni kot otroški grobovi. Odkriti skeleti so bili v zelo slabem stanju, saj so bili grobovi nenehno izpostavljeni poplavljanju podtalni- ce, ki je v kombinaciji s kislo meljasto glino poškodo- vala kosti do te mere, da so se pogosto ohranile samo trske preperelih kosti. Najbolje ohranjeni skeleti so tisti v plitvejših (najbolj suhih) grobovih, medtem ko v najglobljih grobovih, ki so bili skoraj neprestano pod vodo, skeletnih ostankov (v skoraj popolnoma Slika 25 Načrt grobov zahodne skupine. ohranjenih lesenih krstah) praktično ni bilo. Vsi skeleti so ležali v iztegnjeni legi z opaznimi raz- Vzhodna skupina obsega 15 grobov (vključno z gro- likami v položaju glave in rok, kjer je prepoznavanje bom 14), ki so bili nepravilno razprostranjeni brez položaja omogočala ohranjenost skeleta ( sl. 27). Po-prepoznavne urejene orientacije pokopov, zahodno ložaj glave je lahko na levem (9 skeletov) ali desnem in jugozahodno od ostankov temeljev cerkve ( sl. 25). licu (3 skeleti) ali pa leži glava na temenu (8 skeletov). Grob 1 je edini dokumentiran znotraj cerkve in se je Vendar je pri tem potrebno upoštevati, da pri skoraj nahajal tik ob južnem temelju cerkvene ladje. tretjini skeletov položaj glave ni jasen zaradi preslabe Zahodna skupina obsega 16 grobov (vključno z gro- ohranjenosti lobanje ali celo njene odsotnosti. bom 31), ki so z izjemo groba 21, ležali zelo strnjeno Prav tako so opazne razlike pri položaju rok. Deset in v več primerih sekali en drugega ( sl. 26). Tudi pri skeletov je imelo roke pokrčene na trebuhu, šest jih je zahodni skupini nismo opazili enotne orientacije po-imelo roke pokrčene na prsih, dva sta imela verjetno kopov, lahko pa smo na podlagi stratigrafije določili roke iztegnjene ob telesu. V štirih primerih so imeli relativno kronologijo nekaterih pokopov. Za razliko pokojniki eno roko pokrčeno na prsih in drugo na od grobov 16, 21 in 30, ki jim stratigrafsko ne more-trebuhu. Ponovno je potrebno predstavljene ugoto- mo določiti zaporedja izkopa, so bili grobovi 17, 18, vitve jemati previdno, saj opazovani vzorec predsta-19, 20, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28 in 29 glede na strati- vlja samo del skeletov, ki so v zelo slabem stanju, v grafsko situacijo očitno izkopani v zelo kratkem času, osmih primerih (25 % skeletov) pa kosti rok sploh saj imajo vsi enotno polnilo (SE 423). Ohranjene ori-niso bile ohranjene. ginalne globine individualnih grobnih jam omenjenih Antropološka analiza skeletnih ostankov je bila izve-grobov so večinoma dokumentirane v zelo omejenem dena dvakrat.20 Spol oz. domneven spol je bil glede obsegu, v nekaterih primerih celo samo do nekaj cen-na spolne karakteristike lobanje in robustnosti kosti, timetrov globine. Kljub temu je bilo možno določiti določen 18 skeletom (60 %). Starost je bila določena zaporedje izkopa omenjenih grobov. Najstarejši gro-vsem skeletom predvsem na podlagi obrabe zob, saj bovi so grob 22, 28 in 29, ki so bili vkopani najgloblje so se postkranialne kosti ohranjenile večinoma kot z nivoja hodne površine faze 1a, s povprečno globino fragmenti in trske kompaktne kostnine ( sl. 28). V ne-1,3 m. Sledita nekoliko plitvejša grobova 24 in 18, z globino 0,9 m, ki sta bila kasneje presekana z grobom 20 Glej poglavje Antropološka analiza. 26 Protestantska cerkev v Govčah 0 2,5 5 m Slika 26 Načrt grobov zahodne skupine. Slika 28 Graf antropološke analize skeletov; spol in starost (izvedba E. Zorc). Slika 27 Graf orientacije dokumentiranih pokopov (izvedba E. Zorc). ja 1, znotraj cerkvenega obzidja ( sl. 29). Ruševina se pojavlja v obliki lomljencev preperelega tufa SE 13 katerih primerih skelet (17, 21, 22 in 26) predstavlja (= SE 19, SE 20, 21, SE 24, SE 76, SE 81) in rjavega samo posamezna kost ali zob. melja SE 73 (= SE 74, SE 85, SE 86, SE 88, SE 131), Opis skeletov se nahaja v opisu grobnih celot (poglav- oba sta bila zmešana z večjo količino keramičnega je Katalog grobov). gradbenega materiala ter v različnih koncentracijah keramičnega gradbenega materiala in lomljencev tufa 4.3.2 Zgodnji novi vek 2, uničenje (SE 75, SE 78, SE 79, SE 80, SE 83, SE 90, SE 95, cerkvenega kompleksa (faza 2) SE 137, SE 138, SE 374), ki so vsebovali tudi koščke malte, ometa in lončenine. Najdebelejša je bila nad Faza 2 zajema čas rušenja govške protestantske ostanki zidanih struktur (ostanki temeljev, obzid-cerkve leta 1600. Opredeljujejo jo plasti obsežne ru- ja in podpornikov), na severnem delu, kjer je teren ševine ki so bile pod različnimi stratigrafskimi enota- najvišji, pa je bila zaradi globokega oranja skorajda mi dokumentirane na skoraj celotni površini sektor- popolnoma uničena. Ruševinske plasti so bile doku- 27 Monografije CPA 11 0 5 10 m 24 20 20 20 12 81 12 20 12 78 20 75 79 79 131 90 138 13 374 80 352 80 79 74 504 13 141 74 93 95 78 137 74 74 376 74 88 78 394 394 424 87 12 74 86 76 406 78 407 74 78 20 407 94 89 13 12 83 85 Slika 29 Načrt faze 2. Merilo 1 : 150. mentirane tudi na površini približno 8 m vzhodno od obzidja cerkve (SE 13, SE 20, SE 21), na zahodnem delu obzidja pa sta jo izgradnja vodovoda in kolovo- za popolnoma uničili. Ruševinske plasti so prekrivale tudi vse odkrite grobove. Obsežno uničenje (SE 504/509) v Kv. B16−17 je poškodovalo temelj cerkvenega objekta (SE 151) ( sl. 30). Glede na mesto uničenja in pisne vire gre najverjetneje za posledice eksplozije, saj naj bi cerkev rušili z več ton smodnika, ki so ga zakopali v temelje.21 V fazo uničenja cerkve sodijo tudi polnila vodnega zbiralnika (SE 393), v obliki debele plasti premeša- ne ruševine (SE 394), pod katero so je nahajala plast strešnikov (SE 406) in veliki lomljenci peščenjaka (SE 407), ki so ležali v vogalih vkopa. 21 Pahor 2005, 60. 28 Protestantska cerkev v Govčah 0 5 10 m 24 20 20 20 12 81 12 20 12 78 20 75 79 79 131 90 138 13 374 80 352 80 79 74 504 13 141 74 93 95 78 137 74 74 376 74 88 78 394 394 424 87 12 74 86 76 406 78 407 74 78 20 407 94 89 13 12 83 85 Slika 30 Uničenja temelja cerkvene ladje SE 504 (foto J. Hobič). 29 Monografije CPA 11 0 5 10 m 413 C23 C22 C21 C20 C19 C18 C17 C16 C15 23 C14 C13 C12 B23 B22 B21 B20 B19 B18 B17 B16 B15 B14 B13 B12 411 A23 503 A22 A21 A20 A19 A18 A17 A16 A15 A14 A13 A12 Slika 31 Načrt faze 3: dejavnosti ropanja gradbenega materiala. Merilo 1 : 250. 1 74 3 3 22 23 28 28 66 0 0,5 1 m Slika 32 Presek roparskega jarka V obzidja (presek 20). 30 Protestantska cerkev v Govčah 0 5 10 m 413 C23 C22 C21 C20 C19 C18 C17 C16 C15 23 C14 C13 C12 B23 B22 B21 B20 B19 B18 B17 B16 B15 B14 B13 B12 411 A23 503 A22 A21 A20 Slika 33 Polnilo roparskega jarka objekta 1 A19 A18 A17 A16 (SE 411) z živalskim skeletom (foto J. Hobič). A15 A14 A13 A12 4.3.3 Novi vek, ropanje gradbenega materiala (faza 3) V fazo 3 so zajete tiste stratigrafske enote, ki so na- stale v času po uničenju cerkve, in sicer kot posledica ropanja arhitekturnih elementov, predvsem obdela- nih kamnitih blokov ( sl. 31). V celoti je bilo izropa-no vzhodno (SE 22/23, SE 66) in zahodno obzidje (SE 412/413, SE 430, SE 431) ( sl. 32) ter oba odkrita notranja podpornika (SE 418 in SE 420). Zidovi in temelji objekta 1 (SE 410/411) v Kv. A12−13 so bili prav tako popolnoma izropani. V polnilu roparskih jarkov objekta 1 pa je bilo najdeno skoraj popolno ži- valsko okostje ( sl. 33). Sledi ropanja kamnitega gradbenega materiala se kažejo tudi v obliki polnila (SE 376) zgornjega nivoja podpornika SE 425. Časovno te faze ni mogoče natančneje zamejiti, obsega pa čas po uničenju cerkve januarja 1600 in vse do modernih dejavnosti na najdišču v 20. stoletju. 31 Monografije CPA 11 0 5 10 m 37 34 33 31 63 92 39 41 43 45 47 55 53 50 65 49 C26 347 C25 C24 345 327 C23 C22 427 133 349 C21 C20 C19 331 57 C18 59 61 C17 96 321 323 333 C16 311 166 315 C15 C14 303 350 343 C13 325 341 C12 414 335 92 301 317 319 339 337 305 307 309 B26 B25 B24 297 295 293 291 289 287 285 283 281 279 277 275 273 B23 B22 269 267 B21 B20 271 265 1 B19 B18 B17 235 237 239 241 243 313 245 255 247 249 251 253 259 261 B16 441 B15 257 B14 263 B13 B12 1 233 231 229 227 225 223 221 219 217 215 213 211 209 207 205 203 197 A26 A25 A24 171 173 175 177 179 181 183 185 187 189 191 199 193 195 A23 A22 201 A21 A20 A19 A18 A17 A16 A15 441 A14 A13 A12 Slika 34 Načrt faze 4. M 1 : 250. 4.3.4. Moderne aktivnosti (faza 4) izkopno polje na dva sektorja ter je dokumentiran v presekih P 27 do P 29. Stratigrafske enote, uvrščene v fazo 4 ( sl. 34), so na-Infrastrukturni posegi na najdišču so močno poško- stale kot posledica kultiviranja krajine, infrastruktur- dovali arheološke ostaline in plasti ( sl. 36). Izgradnja nih posegov in raznih dejavnosti, ki jih ni mogoče vodovoda SE 92/102, SE 426/427, SE 428/429 (tri-natančneje pojasniti. Poljedelska dejavnost je vključe- je kraki za vodovodno cev) in SE 440/441 (betonski vala predvsem obdelavo ornice SE 1 (= SE 2, SE 4), vodovodni jašek) je presekala arhitekturne ostaline ki se je razprostirala po vsem izkopnem polju. Pod cerkve (temelje podpornikov) in skoraj popolnoma ornico je bilo na nekoliko dvignjenem delu terena uničila sledi zahodnega zidu obzidja (SE 412/413). V dokumentiranih nekaj sledi oranja v obliki brazd 20. stoletje sodi tudi jama SE 132/133 ob severnem SE 14/15, SE 350 ter v kvadrantih A17−C25 in več- robu izkopnega polja, ki je posledica eksplodirane- je število jamic za kole s polnili SE 30/31, SE 32/33, ga minometa ter dva linearna jarka neznane funkcije SE 34/35, SE 36/37, SE 38/39, SE 40/41, SE 42/43, SE 473/474 in SE 475/476 v sektorju 2, ki potekata SE 44/45, SE 46/47, SE 48/49, SE 50/51, SE 52/53, v smeri sever−jug. SE 54/55, SE 56/57, SE 58/59, SE 60/61, SE 62/63, SE 64/65, SE 165/166, SE 170/171−SE 348/349. Jamice za manjše kole, razporejene v pravilni mreži približno 1,5 × 1,5 m ( sl. 35), so bile ovalnih, okroglih in redkeje nepravilnih oblik, velikosti med 0,07 do 0,15 m. V poljedelski funkciji je tudi obstoječi kolo- voz SE 461, ki poteka v smeri sever−jug in razmejuje 32 Protestantska cerkev v Govčah 0 5 10 m 37 34 33 31 63 92 39 41 43 45 47 55 53 50 65 49 C26 347 C25 C24 345 327 C23 C22 427 133 349 C21 C20 C19 331 57 C18 59 61 C17 96 321 323 333 C16 311 166 315 C15 C14 303 350 343 C13 325 341 C12 414 335 92 301 317 319 339 337 305 307 309 B26 B25 B24 297 295 293 291 289 287 285 283 281 279 277 275 273 B23 B22 269 267 B21 B20 271 265 1 B19 B18 B17 235 237 239 241 243 313 245 255 247 249 251 253 259 261 B16 441 B15 257 B14 263 B13 B12 1 233 231 229 227 225 223 221 219 217 215 213 211 209 207 205 203 197 A26 A25 A24 171 173 175 177 179 181 183 185 187 189 191 199 193 195 A23 A22 201 A21 A20 A19 A18 A17 A16 A15 441 A14 A13 A12 Slika 35 Pogled na mrežo jamic poljedelskih kolov v sektorju 1 (foto E. Zorc). Slika 36 Pogled na vzhodni krak vodovodnega jarka SE 92/SE 102 (foto J. Hobič). 33 Protestantska cerkev v Govčah 5 Opredelitev gradiva Na najdišču je bilo odkritih skupno 20.071 najdb, zgodnjenovoveško gradivo zelo natančno časovno med katerimi prevladuje keramični gradbeni materi-opredeljeno. al, našli smo še lončenino, kovinske najdbe, steklo, Redki odlomki lončenine, ki so bili vsi dokumentirani obdelan kamen, kosti, lep in žlindro. Skupno je bilo kot posebne najdbe (PN), so bili glede na izdelavo odkritih 206 odlomkov lončenine (posodja), 18.915 opredeljeni kot zgodnjenovoveški. Za katalog so bili odlomkov keramičnega gradbenega materiala (pred-izbrani predvsem izpovedni odlomki ustij, odlomki vsem strešniki ter nekaj kosov tlakovcev in opek), ostenij in ročaji. 681 kovinskih najdb, od tega 7 drobnih zlatih našit- Poleg keramičnega posodja, se med zgodnjenovoveš- kov, 45 najdb iz bakrove zlitine, 412 železnih žebljev kim gradivom nahaja še keramični gradbeni material za krste ter 28 neopredeljivih kovinskih najdb, 307 v obliki strešnikov, tlakovcev in opek ter kovinski, kosov stekla (različnih gumbov, odlomkov okenskih stekleni in leseni predmeti ter živalske kosti. pihancev in drugih predmetov), 28 kosov živalskih kosti, 41 kamnitih najdb (od tega tri primere obdela- 5.1.1 Lončenina nega kamna in en kamniti brus) ter en kos žlindre, en kos ožgane gline ter koščke blaga in usnja. Lončenino predstavljajo odlomki posod, predvsem Skoraj vse odkrito gradivo (97,9%), razen neopre- ustij in dna z ostenjem loncev in drugih posod. Pred- deljenih in modernih najdb iz ornice ter modernih stavljeni so vsi tipološko izpovedni odlomki posod, infrastrukturnih posegov, je opredeljeno kot zgo-ki se na najdišču pojavljajo in analogije, predvsem iz dnjenovoveško,22 saj je bilo najdišče po uničenju Slovenije in bližnje okolice. cerkve praktično nedotaknjeno z izjemo poljedelskih Keramično posodje je bilo narejeno na lončarskem aktivnosti in omenjene gradnje infrastrukture v 20. vretenu, ima večinoma gladko površino vendar se stoletju. pojavlja tudi tako z nekoliko bolj grobo površino. Žgano je največkrat oksidacijsko, a lahko tudi ne- 5.1 Zgodnjenovoveško gradivo (do leta 1600) popolno oksidacijsko. Pogost je lošč na zunanji in notranji strani posode, pri čemer prevladuje zelena Zgodnjenovoveške najdbe vključene v katalog veči- barva, redkeje rjava ali bela, slednja ima tudi posli- noma stratigrafsko izhajajo iz faze 1 in 2. V katalog kavo. Poleg lošča so posode redko okrašene. V dveh zgodnjenovoveških najdb so vključeni tudi predmeti primerih je ohranjen žlebljen okras na ramenu lonca iz drugih plasti in z deponije, ki pa smo jih lahko ti-v obliki dveh vodoravnih linij kat. št. 58 in 76 ( sl. 37). pološko opredelili ali pa zanje lahko domnevamo, da Okras v obliki kratkih vrezov je ohranjen na ustju so bili v uporabi v času delovanja cerkve. Glede na lonca kat. št. 87 ter na ročaju vrča kat. št. 64. pisne vire sta bila cerkev in pokopališče v uporabi v Med lončenino prevladujejo ustja, ki so najverjetneje letih med 1581 in 1600, kar pomeni, da je vse pripadala višjim trebušastim loncem, ki se pojavijo v 13. stoletju.23 Na to nakazujeta odlomka lonca z ostenjem ( kat. št. 74 in 76) z različno oblikovanimi izvihanimi ustji. V grobem lahko na najdišču ločimo 22 Poimenovanje zgodnjenovoveško (fazi 1in 2) in no- voveško obdobje (faza 3) tako pri fazah kot pri gradivu je ustja na dve skupini. narejeno na podlagi natančne časovne datacije faz 1 in 2 in zelo dolgega časovnega razpona faze 3 (1600−konec 19. stoletja). 23 Predovnik 2003, 59. 35 Monografije CPA 11 Slika 37 Okras v obliki žleba na ramenu lonca (foto M. Pečovnik). Slika 39 Keramična čaša na nogi (foto T. Nanut). Lendavi.26 Za lonec z nekoliko bolj poševnim ustjem kat. št. 52 najdemo primerjavo z Otoka pri Dobravi.27 Z istega najdišča pa najdemo tudi primerjave za lonec kat. št. 60 z nekoliko manj izrazito profiliranim zuna- njim robom ustja.28 Lonec z izrazito visokim ustjem kat. št. 68, ki je profilirano samo v spodnji polovici, v zgornji pa poševno prehaja v stanjšan in zaobljen rob Slika 38 Okras na ročaju (foto M. Pečovnik). ustja ima lahko primerjamo s tistim s Starega grada Pri prvi skupini ustij je zunanji rob jasno ločen od in z Malega gradu v Kamniku.29 Za lonec z izvihanim vratu ter nagnjen navzven (izvihan), notranji rob ustjem kat. št. 59, ki je le rahlo profilirano, najdemo ustja pa tekoče prehaja v steno. Zunanji rob ustja je primerjave prav tako na Starem gradu pod Podboč- umetelno oblikovan, v vertikalni smeri razčlenjen, v jem ter v Celju.30 prečnem prerezu roba ustja profiliran ( kat. št. 52, 58, Druga skupina ima močno izvihan rob ustja in na 59, 60, 62, 65, 68). Večkrat profilirana ustja naj bi se notranjem robu izrazitejši žleb, namenjen za prile-pojavila v začetku 14. in ostala popularna več stoletij.24 ganje pokrova ( kat. št. 53, 87 in 61). Odlomek ustja Lonec kat. št. 58 je podoben tistim iz Celja in Kopra, lonca kat. št. 53, ki ga Štular uvršča med široka kar-ki naj bi se pojavljali od 15. stoletja naprej.25 Lonec kat. št. 65 ima primerjavo na najdišču Pri Muri pri 26 Šavel, Sankovič 2011, 309: 718. 27 Šribar 1972, t. 100: 4/5. 24 Predovnik 2003, 59 s citati. 28 Šribar 1972, t. 19: 12, t. 80: 443. 25 Guštin 2001, sl. 210: 19, sl. 235: 219; Mileusnić 2012, 29 Predovnik 2003, t. 55: 308; Štular 2009, t. 20: 4. kat. št. 91. 30 Predovnik 2003, t. 56: 319, 330; Guštin 2001, 210: 9. 36 Protestantska cerkev v Govčah nisna ustja (tip 10D), ima primerjave na Malem gra- 5.1.2 Keramični gradbeni material du in na najdišču Pri Muri pri Lendavi.31 Odlomka ustij loncev kat. št. 61 in 87 sta si zelo podobna. Za Večino keramičnega gradbenega materiala predsta-prvega lahko najdemo po obliki podobne primerjave vljajo kosi gradbene keramike − strešniki in redkeje na Starem gradu pod Podbočjem ter v Celju.32 Od zidna opeka in tlakovci, ki se pojavlja v plasteh SE 1 omenjenih primerjav se primerek z Govč razlikuje po in SE 2 (ornica) ter predvsem v ruševinskih plasteh okrasu na robu ustja v obliki plitvih kratkih vrezov, ki SE 13, SE 73, SE 74. Vsa predstavljena gradbena ke-zaenkrat nima analogij. Za drugo ustje lahko najde- ramika je datirana v zadnjo tretjino 16. stoletja. mo primerjavo na gradu Šalek.33 Največji delež keramičnega gradbenega materia- Nekoliko izstopa ustje ( kat. št. 66), ki ni uvrščeno v la predstavljajo strešniki ( kat. št. 81, 82, 83, 84). V nobeno izmed skupin, saj nima notranjega roba ustja vseh primerih gre za odlomke t. i. bobrovcev s pol- žlebljenega, ne profiliranega zunanjega roba ustja. krožno zaključenim spodnjim robom in z oglatim Podoben primerek je bil odkrit na najdišču Pri Muri nosom za obešanje na prečne letve ostrešja ( sl. 40). pri Lendavi in v Celju.34 Oba omenjena odlomka sta Ohranjena sta tudi dva primerka slemenjakov ( kat. opredeljena kot srednjeveška. št. 57, 79) ( sl. 41). Slemenjaki so namenjeni pokriva-Edini odlomek ustja sklede s slabo ohranjenim belim nju slemena oz. stika dveh strani strehe. Na najdišču loščem in zelenim slikanjem ( kat. št. 62) je podoben je bilo odkritih tudi več odlomkov pravokotnih tla-skledi odkriti na Bonifiki.35 kovcev ( kat. št. 88), ki so bili najverjetneje uporablje-Prav tako so vrči zastopani le z dvema odlomkoma ni za tlakovanje notranjosti cerkve in več primerkov ročajev ( kat. št. 51 in 64). Z vrezi okrašen ročaj ima opek ( kat. št. 67, 70). Med gradivom izstopa predmet primerjave v Kopru, Kamniku in Starem gradu pod kat. št. 18 ( sl. 42), katerega namembnost ni znana. Podbočjem.36 Na najdišču sta bila odkrita tudi odlomka čaš na nizki nogi z zelenim loščem kat. št. 75 in 77 ( sl. 39) za katere lahko najdemo primerjave iz okolice Kutine na Hrvaškem.37 Na najdišču so bili najdeni trije odlomki t. i. gum- bastih pokrovov ( kat. št. 63, 78, 85). Za pokrov kat. št. 79 imamo primerjavo v Celju in na Malem gradu.38 Oprijemni gumbi različnih oblik in velikosti z Govč ( kat. št. 63 in 85) so zelo pogosti in se pojavljajo skozi daljše časovno obdobje. 31 Štular 2007, t. 9: 2; Šavel, Sankovič 2011, G555 in G558. 32 Predovnik 2003, t. 45: 120; Guštin 2001, 223: 130. 33 Brišnik, Ravnikar 1999, t. 19: 124. 34 Šavel, Sankovič 2011, 62: G849; Guštin 2001, 217: 76. 35 Mileusnić 2012, kat. št. 218 36 Mileusnić 2012, kat. št. 122; Štular 2007, t. 25: 5; Predovnik 2003, 58: 352. 37 Sekelj Ivanjčan, Tkalčec 22, t. 1: 3. 38 Guštin 2001, 238: 225; Štular 2009, t. 21: 16. Slika 40 Strešnik kat. št. 81 (foto S. Pukšič). 37 Monografije CPA 11 Odkrit je bil v grobu 11. V primerjavi s preostalimi odlomki slemenjakov z najdišča, nima enako velikega loka, poleg tega ima na enem delu pravokotno luknji- co, ki bi lahko služila pritrjevanju, podobno kot pri nekaterih tipih strešnikov. 5.1.3 Kovinske najdbe Med novoveškimi kovinskimi predmeti velja izposta- viti številne najdbe iz bakrove zlitine. Večinoma gre za najdbe iz grobov, ki predstavljajo dele noše. Naj- več je odlomkov in tudi v celoti ohranjenih spéncev ( kat. št. 12, 13, 14, 15, 19, 22, 26, 35, 36, 37, 43, 44 in 45) sestavljenih iz zanke in kaveljčka, ki so služili spenjanju oblačil. Spénci iz Govč sodijo v tip 1000 oz. 1200 po Krabathu in se pojavijo že 12. stoletju, uveljavijo pa sredi 15. stoletja.39 Poleg spéncev so za- penjanju oz. zavezovanju oblačil služili tudi obročki oz. zanke za zavezovanje ( kat. št. 30, 39, 40 in 41). Zelo podobni spénci iz približno istega časa so naj- Slika 41 Slemenjak kat. št. 79 (foto S. Pukšič). deni v Šentjerneju, na Ptuju in v Kopru.40 Podobno funkcijo spenjanja oblačil ali drugih tkanin so imele igle in bucike. Igla z okroglo glavico na ka- teri je vidna vodoravna zareza ( kat. št. 89) ima bližnje analogije v Polhovem Gradcu, Celju in Prekmurju.41 Njena uporaba pa ima več razlag, od pripenjanja tan- čic na lase do pripenjanja tekstilne obloge na krsto.42 Poškodovana bucika z vodoravno vrezano linijo na glavici ( kat. št. 72) je bila namenjena spenjanju obla- čil, predvsem životca in rokavov, ki so bili pogosto ločeni od obleke. Podobne bucike so bile odkrite v Šentjerneju, Celju in v Prekmurju.43 Nejasna je funkcija številnih odlomkov žičke iz ba- krove zlitine ( kat. št. 1, 2, 3, 4 in 16) saj gre lahko za odlomke bucik ali pa za kak drug predmet. V dveh otroških grobovih (21 in 30) so bili na loba- njah oz. pri glavi ( sl. 43) odkriti odlomki trakaste žice iz bakrove zlitine ( kat. št. 25, 46 in 47), ki so lahko del 39 Krabath, 2001, 197. 40 Predovnik et al. 2008; Mileusnić 2015, 274. Slika 42 Neopredeljiv predmet kat. št. 18 41 Železnikar 22, 353; Guštin et al. 2001, 240; Kerman, 1997, 52. (foto S. Pukšič). 42 Krabath 2001, 193. 43 Predovnik et al. 2008, 80; Guštin et al. 2001, 240; Kerman 1997, 52. 38 Protestantska cerkev v Govčah Slika 43 Kepa blata s fragmenti lobanje in trakasto žico iz bakrove zlitine (foto J. Hobič). Slika 46 Venček in situ v grobu 3 (foto J. Hobič). Slika 44 Lega žebljičkov in situ in detajl žebljička (foto E. Zorc). Slika 47 Zlati našitki iz groba 22 (foto M. Pečovnik). naglavnega pokrivala ali pa so predstavljali preproste diademe, s katerimi so včasih bili pokopani otroci, predvsem deklice v poznem srednjem veku in zgo- dnjem novem veku.44 Prav tako so bili na in pod lobanjo v grobu 21 odkriti pravokotno zalomljeni žebljički ( sl. 44) iz snopa tankih žičk bakrove zlitine ( kat. št. 26 in 28), za katere ni analogij. Verjetno so bili del naglavnega pokrivala, ki pa se ni ohranilo. Slika 45 Sklepanec iz masivne kovine (foto S. Pukšič). 44 Kenzler 2015, 165; Lippok 2011, 121. 39 Monografije CPA 11 Na najdišču sta bila odkrita še dva predmeta iz ba- krove zlitine, katerih namembnost ni jasna. Prva je pravokotna ploščica s perforacijo ( kat. št. 50), druga pa deformiran kos tanke pločevine bakrove zlitine ( kat. št. 69), ki ima delno ohranjene manjše perfora- Slika 48 Železen nož (foto M. Pečovnik). cije ob robu. V grobu 22 so bili najdeni tudi umetelno filigransko izdelani zlati našitki ( kat. št. 31, sl. 47), ki so bili glede na portrete iz 2. polovice 16. stoletja in samo obliko (na zadnji strani je pritrjena precej dolga in tanka zan- ka) najverjetneje prišiti na naglavno pokrivalo. Med številnimi kovinskimi najdbami so tudi železni predmeti. Večino predstavljajo težko določljivi in močno poškodovani fragmenti železnih predmetov ali funkcionalni železni predmeti, ki jih ni možno na- Slika 49 Žvale (foto J. Hobič). tančneje časovno opredeliti. Pri tovrstnih predmetih velja, da jih datiramo s pomočjo arheoloških konte- Presenetljiva je najdba umetelno izdelanega sklepan- kstov. Kar 93% vseh železnih najdb na najdišču so ca iz masivne kovine45 ( kat. št. 29) v ženskem gro- močno korodirani žeblji za krste. Nekaj primerov bu 22 ( sl. 45). Skoraj v celoti ohranjen sklepanec je žebljev je ohranjenih v tej meri, da se prepozna obli-sestavljen iz 28 osnovnih elementov, ki so povezani z ka glavice, ki je pravokotna ( kat. št. 7, 8, 9, 10, 11, 16, manjšimi ovalnimi členi. Prav tako umetelno izdelana 17). Velikost žebljev močno variira (od 5 do 10 cm), elementa za zapenjanje imata stranska krilca v obliki kar je lahko odraz resničnega stanja ali pa posledica delfina ali račke, sklepanec pa dopolnjuje element v slabe ohranjenosti. Med železnimi najdbami je seve-obliki črke U za obešanje predmetov, kot so majhne da precej časovno neopredeljivih najdb, med katerimi torbice, ključi, pomander in celo majhne knjige. Skle-izstopa železen nož ( sl. 48) z masivnim železnim ro- panci iz masivne kovine se pojavijo že v 13. stoletju, čajem in okovom iz bakrove zlitine ( kat. št. 54). Najv 16. stoletju pa postanejo pogost ženski modni do- dene so bile tudi žvale kat. št. 71 ( sl. 49).49 datek. Pogosto so izdelani iz žlahtnih kovin, kar je izkazovalo družbeni status in bogastvo lastnice.46 5.1.4 Steklo Edina najdba, ki jo lahko opredelimo kot grobni pridatek, je venček iz trakaste žice iz bakrove zliti- Bogato zbirko steklenih najdb predstavljajo številni ne s tremi močno korodiranimi železnimi elementi stekleni gumbi in odlomki okenskih pihancev, drobne ( kat. št. 5), ki so bili nanj pritrjeni ali obešeni ( sl. 46).47 steklene jagode ter odlomki steklenic. Gumbe, odkrite Venček je bil položen na pokrov krste v grobu 3. v grobovih 4, 16, 18 in 24, lahko razdelimo v dve vrsti. Kovinski venčki se kot ena od oblik corone funebris Gumbe iz brušenega prosojnega stekla lahko ločimo prvič pojavijo v grobovih prav v 16. stoletju.48 na dva tipa glede na brušenje površine: v obliki fa- set ( kat. št. 6, 23 in 80) ali v obliki turbanasto zavi-tih ploskev ( kat. št. 6 in 21). Oba tipa gumbov imata 45 Analiza kovine še poteka, lahko pa bi šlo za medenino. zanko iz masivne kovinske žice, ki se na drugi strani 46 Winters 1999, 102. gumba zaključi z rozeto.50 Slednja je lahko tudi poz- 47 Pokopališče je datirano v konec 16. stoletja, ko pos- tane pokopavanje v oblačilih običajno, zato deli noše oz. oblačil, ki (razen omenjenega venčka) predstavljajo vse 49 Predmet je izgubljen. najdbe iz grobov, niso opredeljeni kot grobni pridatki. 50 Analiza kovine ni bila narejena, vendar gre najverje- 48 Lippok 2011, 117, 121. tneje za kositer. 40 Protestantska cerkev v Govčah Slika 53 Rdeči fasetirani kamenčki (foto M. Pečovnik). Slika 50 Fasetirani stekleni gumbi z zlato rozeto (foto E. Zorc). Slika 54 Modro steklo (foto J. Hobič). Slika 51 Gumbi iz črne steklene paste (foto T. Nanut). Slika 55 Odlomek ročaja pokrova steklene posode (foto E. Zorc). lačena ( sl. 50). Zaenkrat nikjer v Evropi ni primerjav za fasetirane steklene gumbe, saj so iz tega časa ohranjeni predvsem kovinski ali leseni gumbi, oblečeni v blago ali izvezeni. Na Floridi so bili v brodolomu iz tega obdobja najdeni podobni predmeti, ki pa so bili opredeljeni kot fasetirane kristalne jagode, ki naj bi Slika 52 Steklene jagode (foto T. Nanut). prišle z Nizozemske in so se uporabljale pri trgova- nju v Ameriki.51 51 Stemm et al. 2013, 27. 41 Monografije CPA 11 Slika 56 Odlomki pihancev (foto S. Pukšič). Druga vrsta gumbov je narejena iz črne steklene Drobne steklene jagode ( sl. 52) različnih barv paste ( sl. 51) in ima navadno drobno železno zanko, ( kat. št. 48), ki so bile odkrite v otroškem grobu 30, ki pa se je le redko ohranila v celoti ( kat. št. 21 in 38). so bile bodisi del ogrlice bodisi, kot v primeru Šen-Skoraj popolnoma identični gumbi iz proterobasa so tjerneja, kjer so bile odkrite zelo podobne, našite kot bili odkriti na Bavarskem (Fichtelberg) v glažuti, ki okras na obleko. Šentjernejske so sicer nekoliko mlaj-je delovala vsaj od 17. stoletja naprej, dva primerka še, saj so datirane v 17. stoletje.54 Podobne steklene ja-pa hrani Rijksmuseum v Amsterdamu.52 Prav tako so gode imenovane „semenske jagode“ so bile običajno bili odkriti pri že omenjenem brodolomu na Floridi.53 tržno blago v Amerikah, masovno pa so jih izdelovali 52 Ullman 2006; splet 1. 53 Stemm et al. 2013, 27. 54 Predovnik et al. 2008, 85 42 Protestantska cerkev v Govčah v večjih steklarskih centrih na Nizozemskem, v Italiji in Španiji. Šest rdečih fasetiranih kamenčkov ( kat. št. 32) je bilo, glede na plosko spodnjo stran, verjetno nalepljeno ali vstavljeno v kos nakita ( sl. 53). Droben odlomek stekla temno modre barve ( kat. št. 42) je verjetno prav tako služil kot okras na oblačilih ali kot del nakita ( sl. 54). Zanimiv je predmet iz brušenega prozornega stekla ( kat. št. 86), podoben šahovski figuri ( sl. 55), ki je bil sicer odkrit na deponiji in zato težko stratigrafsko in časovno opredeljiv. Podobni predmeti, ki predstavlja- jo ročaje pokrovov steklenih posod, so bili najdeni v Brnu, na Praškem gradu in Olomoucu. Po navadi gre za pokrove večjih steklenih skodelic.55 Večino steklenih najdb predstavljajo številni odlomki steklenih pihancev za okna ( kat. št. 73) s premerom ok. 10 cm in vidnim odkrhkom, ki so nekdaj sestavlja- li okna cerkve ( sl. 56). Večinoma gre za rahlo rjavkas-to obarvano steklo z ožjim ali nekoliko širšim spod- vihanim in sploščenim robom na katerem so vidne mavričaste lise. Podobne so proizvajali v Ljubljanskih steklarnah v 16. stoletju.56 Slika 57 Blago, odkrito skupaj s sklepancem, v grobu Na najdišču je bilo odkritih še nekaj odlomkov ste-22 (foto E. Zorc). klenih posod iz novoveškega stekla, ki jih časovno ni mogoče opredeliti. Eden takih je odlomek dna ste- klenice ( kat. št. 56) z delno ohranjenim napisom „… Ko “. 5.1.5 Ostalo (tekstil, les, kost) V grobu 22 so se na sklepancu ohranili tudi kosi tekstila kat. št. 33 ( sl. 57) in kat. št. 34 ter večji kos usnja. Pravokoten kos tekstila (bombaž ali lan?), ki je bil prvotno verjetno bele barve, je zelo kvalitetno tkan.57 Ostanki usnja ( sl. 58), ki so bili prav tako najdeni v grobu 22, so žal neprepoznavni, gre pa za pre- cej debel kos. Dve močno poškodovani verjetno leseni jagodi ( kat. št. 49) sta bili odkriti v otroškem grobu 30 sku-Slika 58 Ostanki usnja, odkriti skupaj s sklepancem, paj s steklenimi jagodami. v grobu 22 (foto S. Pukšič). 55 Sedlačkova 2015, 317. 56 Kos 2007, 135: 470. 57 Raziskave, analiza in konservacija tekstila ter usnja ni bila izvedena. 43 Monografije CPA 11 Odkrit je bil tudi kos žlindre oz. taline (železa ?) v 5.3 Moderno gradivo SE 2. Med najdbami je tudi nekaj kosov živalskih kosti (od tega en skoraj v celoti ohranjen živalski ske- Kot zanesljivo moderne smo poleg redkih koščkov let), ter ostankov polžev in školjk. oglja, kosov plastike ter nekaj odlomkov stekla iz 20. in 21. stoletja opredelili različne železne predmete. 5.2 Novoveško gradivo (po l. 1600) Predmet z navojem ( kat. št. 94) je verjetno pripadal kmetijski mehanizaciji, močno poškodovan predmet V vrhnjem sloju ruševinski plasti SE 74 je bil odkrit iz različnih zlitin ( kat. št. 95) odkrit v globoki jami poškodovan okrasni glavnik iz roževine kat. št. 90 ob kolovozu pa je najverjetneje del eksplodiranega ( sl. 59), ki verjetno izvira iz višje ležečih plasti, saj so naboja za minomet.58 taki glavnički pogosti v 19. in na začetku 20. stoletja. V omenjeno ruševinsko plast je bil najverjetneje in- filtriran z oranjem. Železne predmete, ki so na podlagi stratigrafske lege opredeljeni kot novoveški ( kat. št. 91, 92, 93), lahko bolj ali manj povežemo s kmetijsko ali kako obrtno dejavnostjo. Slika 59 Glavnik iz roževine (foto J. Hobič). 58 V bližini sta bili najdeni tudi dve cevi naboja. 44 Protestantska cerkev v Govčah 6 Analize V času arheoloških izkopavanj v Govčah in v poizko- Geomorfološke značilnosti območja pavalni obdelavi gradiva smo izvedli tudi več analiz, najdišča ki so pripomogle k interpretaciji celotnega najdišča. Analizo geoloških plasti in kamnitega gradbenega Arheološko najdišče Govče se nahaja na levem bre-materiala je naredil dr. Igor Rižnar. Antropološko gu plitve doline potoka Varšca, ki loči dve različni analizo skeletnih ostankov je izvedla dr. Petra Leben morfološki območji. Na vzhodni strani, kjer je tudi Seljak. Vzorce ometa iz ruševinskih plasti cerkve pa najdišče, je zelo položen relief, ki se od Velike Pi-je naredila Maja Gutman. rešice pa vse do avtoceste spušča proti jugovzhodu z enakomernim naklonom 13−18 ‰. V razmeroma 6.1 Geološka analiza položno pobočje so vrezane struge manjših potokov, ki odvajajo površinsko vodo. Pliokvartarni drob- Igor Rižnar nozrnati sedimenti so namreč v glavnem meljaste do glinaste frakcije in kot taki zelo slabo prepustni. Re- Geološka analiza je potekala na terenu 29. 6. 2012, lief zahodno od Vasce je očitno bolj razčlenjen. Iz-ko je bil odkopan vzhodni del predvidene površine stopa greben, ki poteka v smeri vzhod−zahod, v ka-arheoloških raziskav in 14. 7. 2012, ko je bil odkrit terega so vrezane razmeroma globoke grape globoke tudi zahodni del najdišča. tudi več kot 30 m. Izpod pliokvartarnih sedimentov Območje arheološkega najdišča Govče leži na t. i. izdanjajo zahodno od Vasce na več mestih oligo-pliokvartarnih oziroma plio-pleistocenskih sedimen- censke predornine vrh nekaterih vzpetin. Pliokvar- tih, ki obrobljajo severni del Celjske kotline. Po po- tarni sedimenti torej najverjetneje zapolnjujejo precej datkih Osnovne geološke karte SFRJ 1: 100 000, List razčlenjen relief. Glede na to, da je v jugozahodnem Celje, gre na območju najdišča za zgornji oziroma delu prej omenjenega grebena erozijsko okno, skozi mlajši del pliokvartarnih sedimentov, ki so zastopa-katerega izpod pliokvartarnih sedimentov izdanjajo ni v glavnem z drobnozrnatimi sedimenti in redkimi oligocenske predornine, le 800 m jugovzhodneje pa tankimi lečami nekarbonatnega proda.59 Ker opisani že spodnjemiocenski govški peščenjak, podobna si-sedimenti ne vsebujejo fosilnega inventarja, sloni nji- tuacija pa je očitna tudi slab kilometer vzhodno od hova ločitev na starejši in mlajši del le na podlagi lito- obravnavanega najdišča, lahko sklepamo, da meja logije, tako je v spodnji del uvrščen prod, v zgornjega med omenjenima litološkima enotama poteka v sme-pa drobnozrnati sedimenti.60 ri vzhod−zahod pod pliokvartarnimi sedimenti v ne- V širši okolici izdanjajo izpod razmeroma tanke pla- posredni bližini najdišča. Preloma, ki potekata preko sti pliokvartarnih sedimentov starejše sedimentne najdišča oziroma v neposredni bližini ( sl. 60) ne ka-kamnine. Jugovzhodno in jugozahodno izdanja pri žeta prepričljivih morfoloških znakov na površini in Rušah, Ložnici in Lopati t. i. govški peščenjak spo-najverjetneje ne segata v pliokvartarne sedimente. dnjemiocenske starosti, severneje pa oligocenski tuf in klastiti, ter triasne predornine in karbonati. 59 Buser 1979; Buser 1978. 60 Buser 1979. 45 Monografije CPA 11 Slika 60 Topografija okolice najdišča. S puščico je označen najbližji kamnolom tufa v Zaloški Gorici. Geološke razmere v izkopnem polju pliokvartarnih sedimentov. Glede na geološke razme- re v širši okolici menimo, da najverjetneje predstavlja Geološke razmere v izkopnem polju so zelo enostav- poplavne sedimente pliopleistocenskih vodotokov, ne. Na severovzhodnem delu najdišča je na vrhu ne- tako da je težko soditi ali gre za poplavne sedimente kaj deset cm debela plast recentnega umetnega nasu- ali pa za jezersko sedimentacijo, kot meni Buser, saj tja ( sl. 61). Pod to plastjo je razvit celoten talni profil, gre za popolnoma pedogeniziran sediment, morebi-ki je podoben na vsej površini najdišča. Na vrhu je tne sedimentne teksture pa so zaradi pedogenetskih jasno razvit humozen 20 do 30 cm debel A horizont procesov popolnoma uničene.61 v glavnem meljaste frakcije. Pod njim sledi nekoliko bolj zaglinjen B(t) horizont, ki je bolj okraste barve in predstavlja horizont kopičenja izpranih delcev, v na- šem primeru v glavnem gline. V dnu talnega profila je marmoriran glinast melj z večjo ali manjšo koncen- tracijo limonitnih konkrecij ( sl. 61, 62 in 63). Slednji predstavlja glejni horizont, sive srage pa predstavljajo reduciran sediment zaradi delovanja zastajajoče vode, ki po izsušitvenih razpokah in vzdolž bioturba- Slika 61 Talni profil v vzhodnem delu izkopnega polja cij (koreninje in rovi živali) prodira v sicer oksidiran (foto I. Rižnar). sediment. Razmeroma ravna površina območja med potokoma Varšca in Pirešica med avtocesto in Veli- ko Pirešico bi utegnila predstavljati zgornjo površino 61 Buser, 1979. 46 Protestantska cerkev v Govčah Slika 62 Talni profil ob temeljih objekta (foto I. Rižnar). Slika 64 Bel oligocenski tuf uporabljen za temelje zidu. (foto I. Rižnar) Slika 63 Talni profil v zahodnem delu izkopnega polja (foto I. Rižnar). Slika 65 Konglomerat s tufskim vezivom (foto I. Gradbeni material Rižnar). Poleg grobov, ki so vkopani v horizont G(o), je v iz- industrije cementa, ni pa jasno, ali je morda na tem kopnem polju kamnit temelj obodnega zidu prote- mestu že obstajal starejši opuščen kamnolom.62 stantske cerkve iz 16. stol. Temelj predstavljajo grobo Razen opisanega tufa so bili na najdišču tudi redki oblikovani kamniti bloki belega mikrokristalnega tufa obdelani bloki iz drobno zrnatega litičnega konglo- ( sl. 64). V kamnini so poleg podolgovatih vtrošnikov merata ( sl. 65). Gre za porozen konglomerat s srednje glinencev pod lupo prepoznavna še posamezna zrna do dobro zaobljenimi klasti različnih nekarbonatnih biotita in druga temnejša makroskopsko neprepo-kamnin. Klasti so veliki do od 0,5 do 20 mm in so znavna zrna velikosti do 0,5 mm, ki so lahko limo- slabo sortirani. Imbrikacija ni opazna, kamnina ima nitizirana. Oligocenski tuf sicer izdanja v neposredni klastno podporo. Nekateri klasti so raztopljeni, ve-bližini izpod pliokvartarnih sedimentov, najbližji ka- zivo pa je bel tuf. Večina klastov je preperelih. Kon- mnolom pa je znan v Zaloški Gorici približno 1 km glomerat se po Buserju nahaja v bazi oligocenskega vzhodno od najdišča, vendar je bil ta kamnolom po tufa severno od Podloga, torej prav tako v neposre-navedbah Grimšičarja odprt šele leta 1963 za potrebe dni bližini arheološkega najdišča, vendar podatkov o 62 Grimšičar 1967. 47 Monografije CPA 11 morebitnih kamnolomih v tem območju na geološki karti ni.63 6.2 Antropološka analiza skeletnih ostankov Petra Leben Seljak V Govčah pri Žalcu smo poleti 2012 izkopali 31 skele- tov oseb, ki so bile pokopane v krstah na protestantskem pokopališču iz 16. stoletja. Antropologinja na teren žal ni mogla priti, zato smo se dogovorili, da se skelete pre- gleda kasneje in to neočiščene, ker so bile kosti slabo ohranjene in bi pri pranju še bolj razpadle ( sl. 66). Izkazalo se je, da je bila večina skeletov tako slabo ohranjenih, da izpovedna antropološka analiza ni bila možna. Kljub temu, da so bili skeleti kompletni (po- kopi v krstah), so se od njih ohranili le prepereli košč- Slika 66 Čiščenje skeleta v grobu (foto E. Zorc). ki korpusov dolgih kosti (trske kompaktne kostnine, Med 31 skeleti so bili 3 otroški (št. 3, 15, 31). Pri 28 za katere večinoma ni mogoče določiti niti tega, kateri odraslih skeletih v 8 primerih ni bilo mogoče določikosti pripadajo), koščki kosti lobanje in v nekaterih ti starosti. Med preostalimi 20 so prevladovale mlade primerih tudi zobje. Nekoliko bolje so bile ohranjene osebe: 11 jih je umrlo v starosti med 18 in 25 let, 9 pa samo kosti treh skeletov (1, 2 in 19). Kosti so bile pov-je bilo starejših. Med temi 9 jih je 6 umrlo v staros- sem zalite z glino, značilnosti lobanj in zob niso bile ti 30−40 let, 3 pa verjetno v starosti 40−50 let. Spol vidne ali pa le slabo. Antropologinja je priporočila, da je bilo mogoče kolikor toliko zanesljivo določiti le 3 se gradivo opere, ker se bodo očiščene in suhe kosti moškim skeletom (skelet 1, 13 19) in 3 ženskim ske-bolje ohranile, gradivo pa bo zavzelo tudi precej manj letom (7, 12, 17, 23), pri ostalih pa je spol nedoločljiv prostora v depoju (trenutno predstavlja ilovica prib- (5, 9, 10, 14, 17, 20, 22, 24−30) oz. opredeljen kot ližno ¾ gradiva, kosti pa slabo četrtino ali še manj). domnevno moški (4) oz. domnevno ženski skelet (2, Po pranju so se kosti še enkrat pregledale, predvsem 6, 8, 11, 16, 18). lobanje, z namenom, da bi nekaj več izvedeli o zobeh Zobje so bili ohranjeni pri 2 otroških in 20 odraslih (obraba, karies). Analiza DNK po mnenju antropolo-skeletih (21, vendar skelet 25b ni samostojen). Odrasli ginje ni bila smiselna. skeleti niso imeli popolnega zobovja, ohranili so se le Okostja so bila izredno slabo ohranjena, temu pri- izolirani zobje: samo 4 skeleti so imeli nad 21 zob, 5 merni pa so bili tudi izsledki antropološke analize. skeletov je imelo ohranjenih manj kot 10 zob, preo-Spol je bilo mogoče določiti le v nekaj primerih in stalih 11 skeletov pa 11−20 zob. Pri 1 otroku in 9 od-sicer po spolnih znakih na lobanji in po robusticiteti raslih je bil opažen karies (od 1 do 4 kariozni zobje). kosti, ostanke medenice je namreč imel samo skelet Število ohranjenih zob odraslih skeletov je znašalo 19. Starost je bila večinoma določena po obrabi zob, 302, od tega je bilo karioznih 22 zob ali 7,6 %. Prevla-saj se drugi indikatorji niso ohranili. Od dolgih post- doval je interproksimalni karies na zobni kroni, priza- kranialnih kosti so se večinoma ohranili le fragmenti, deti pa so bili predvsem molarji (14), premolarji (5) in zaradi česar je bilo telesno višino moč določiti samo zgornji incizivi (3). Pri večini skeletov je bila obraba trem skeletom: 1, 2 in 19. zob rahla. Pri nekaterih so bile opažene anomalije v obrabi, ki nakazujejo, da so osebe uporabljale zgornje sprednje zobe v druge namene in ne le za žvečenje 63 Buser 1979. 48 Protestantska cerkev v Govčah hrane. Tako anomalijo so imeli skeleti 2, 7, 8 in 12 V vseh analiziranih vzorcih so zrna slabo sortirana. (verjetno tudi 23), vsi pa so domnevno ženski skeleti. Zrna so velikosti povprečno več kot 0,40 mm, pri če-Antropološki opis in patološki znaki posameznih mer so številna zrna večja od 3 mm in jih nismo uspe-skeletnih ostankov (iz obeh antropoloških poročil) je li v celoti zajeti v vidno polje mikroskopa. Agregat je povzet v opisu grobih celot v katalogu gradiva. večinoma ostrorob, vendar so prisotna tudi zaobljena in polzaobljena zrna. V vseh vzorcih vezivo prevladu- 6.3 Analiza malte in ometa je nad agregatom v razmerju približno 2 : 1. Silikatna zrna, ki prevladujejo nad karbonatnimi, sestavljajo Maja Gutman predvsem zrna kremena, plagioklazov ter litična zrna magmatskih (diabazi) in sedimentnih kamnin (rože- Analizirali smo 8 vzorcev ometov in kamna prote- nec, kremenov peščenjak, meljevci). Plagioklazi so ka- stantske cerkve iz arheološkega najdišča Govče − Arja mninotvorni minerali v magmatskih in metamorfnih vas (EŠD 1487). Namen analiz je bilo določiti sestavo kamninah. Karbonatna zrna so v vzorcih bolj redka, uporabljenih materialov in ugotoviti morebiten izvor večinoma so ostroroba. V vseh vzorcih, razen v AVG teh materialov. Določili smo mineraloško-petrografsko 7 so prisotna zrna keramike oziroma opeke. V vzorcih sestavo odvzetih vzorcev, velikost in obliko zrn agrega-AVG 2, AVG 4, AVG 5, AVG 7 in AVG 8 se pojavljajo ta, ter razmerje med agregatom in vezivom. Za določi- zrna glavkonita. Gre za zelen mineral iz skupine sljud. tev tipa kamna smo si pomagali z metodo XRD, s po- Pojavlja se v morskih sedimentih in nastaja v bližini močjo katere smo določili mineralno sestavo kamna. obale. Najden je v peščenjakih in tufu na območju Ce- Vzorce smo najprej vgradili v araldit. Nato smo jih lja (Buser 1977, 12). V vzorcu AVG 8 smo zasledili obrusili in spolirali tako, da smo na površini dobili dva odlomka lupinic biogenov. Lupinice so lahko iz-prečni presek plasti. Pripravili smo zbruske vzorcev, padli del kamnine, ki vsebuje fosilne ostanke. Vzorci ki smo jih pregledali z optičnim mikroskopom v pre-AVG 1−5 imajo na eni strani sloj beleža debeline od sevni polarizacijski svetlobi. Vzorci so bili pregledani v 0,02 mm do 0,12 mm. Material za omete in malto je vidni svetlobi (VIS). Preiskave smo opravili z optičnim bil najverjetneje odvzet iz nekega lokalnega vodnega mikroskopom Olympus BX60 z JVC3 − CCD video vira (reke), saj mineraloško-petrološka sestava ustreza kamero. Mineralna sestava vzorca AVG 6 je bila dolo-kamninski sestavi zaledja. Keramika oz. opeka je bila čena z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Upo- dodana. rabljena je bila aparatura Philips PW3710, z bakrovo V vseh vzorcih je vezivo apneno, s številnimi grudica-rentgensko cevjo in sekundarnim grafitnim monokro- mi apna, ki so ponekod velike tudi do 5 mm. Grudice matorjem. Podatki so bili pridobljeni pri 40 kV in toku lahko nakazujejo, da je bilo apno slabo gašeno. 30 mA v območju od 2 do 50° 2θ. Vzorec AVG 6 se razlikuje od ostalih vzorcev, ker gre za kamen in ne omet ali malto. Del. oznaka Vrsta vzorca Mikrolokacija AVG 1 omet, barvne plasti bela, SN 90, SE 20, sek/kv B18, 7. 6. 2012, analiza ometa AVG 2 omet, barvne plasti svetlo rjava, vz. 013, SE 000, sek/kv 1/C18, 6. 6. 2012 AVG3 omet, barvne plasti oker, vz. 018, SE 074, sek/kv1/B19, 6. 6. 2012 AVG 4 omet, barvne plasti oker in oranžna, vz. 032, SE 074, sek/kv 1/B19, 6. 6. 2012 AVG 5 omet, barvne plasti oker, vz. 033, SE 074, sek/kv 1/B19, 6. AVG 6 kamen umazano bela, vz. 055, SE 138, sek/kv 1/C19, 20. 6. 2012 AVG 7 omet omet, vz. 056, SE 090, sek/kv 1/C18, 20. 6. 2012 AVG 8 omet malta, vz. 061, SE 084, sek/kv 1/P18, 22. 6. 2012 Slika 67 Seznam vzorcev ometa. 49 Monografije CPA 11 Slika 68 Fotografije vzorcev AVG 1−AVG 8 (foto M. Gutman). XRD analiza vzorca AVG 6 je pokazala prisotnost oligocenskih tufih med Mozirjem in Celjem. Glede na minerala heulandita, kremena in plagioklazov. Mineral ugotovljene rezultate sklepamo, da je vzorec AVG 6 heulandit spada v skupino zeolitov. Grimšičar (1967) tuf oz tufit. Tufit je v kamnino vezan vulkanski pepel. potrjuje prisotnost zeolitov in minerala heulandit v 50 Protestantska cerkev v Govčah Slika 69 Graf XRD (izvedba M. Gutman). 51 Protestantska cerkev v Govčah 7 Zaključek Arheološko najdišče leži na območju registrirane Arheološka izkopavanja so z odkritjem ostankov kulturne dediščine Arja vas − Arheološko najdišče Gov-temeljev arhitekture potrdila centralno poligonalno če (EŠD 1487). Zaščitne arheološke raziskave je na zasnovo cerkvene ladje s podporniki na vogalih ter območju predvidene gradnje plinovoda, na parcelah velikost in obliko obzidja, hkrati pa razkrila večji vod- št. 1469, 1465/5, 1458/2, 1463/1, vse k. o. Levec, ni zbiralnik, ki je deloval tudi kot drenaža za cerkev, izvedla ekipa CPA ZVKDS. ter ostanke vsaj enega objekta, ki se je nahajal v ju- Zaščitna arheološka izkopavanja so potekala na ob- gozahodnem vogalu cerkvenega dvorišča. Prav tako močju kmetijskih površin, na rahli vzpetini ca. 250 so raziskave razkrile neobičajno močno utrjene jame m severno od avtoceste Ljubljana−Maribor. Izkopno za stojke tik ob zunanjih podpornikih. Namembnost polje je bilo na vzhodni strani zamejeno z manjšim le-teh sicer ni jasna, lahko jih razumemo kot del le-potokom, na severni pa s kolovozom, ki ga loči od sene konstrukcije, ki je podpirala začasno streho v severnega dela območja zavarovane arheološke de- času gradnje cerkve. Glede na arheološke ugotovitve diščine. Še en kolovoz, v smeri sever−jug, je delil iz- je bila večina dogajanja v zgodnjem novem veku kopno polje na dva sektorja. Sektor 1, vzhodno od skoncentrirana na prostor znotraj cerkvenega areala, kolovoza je vseboval praktično vse odkrite arheolo- čeprav so sledi človeških aktivnosti zabeležene tudi ške ostaline, medtem ko sta bila v sektorju 2, zahod- zunaj kompleksa, vzhodno od obzidja, kjer so bile no od kolovoza, dokumentirana samo dva moderna odkrite plasti ruševine in ostanki preprostega temelja jarka neznane funkcije. krajšega zidu. Arheološke ostaline, odkrite na Govčah, lahko glede Obrisi grobov so se pokazali znotraj obzidanega cer-na stratigrafsko lego in gradivo opredelimo v zgodnji kvenega areala pod plastjo ruševine, ki je prekrivala novi vek, novi vek in moderen čas. Geološke plasti skoraj celoten sektor 1, na globini približno 30 cm. vodo neprepustne meljaste gline in melja, so tvorile Grobne jame so bile preprosto vkopane v geološko podlago in hodno površino za vse plasti in strukture podlago (SE 3, SE 28 in SE 29). V nekaterih primerih povezane z gradnjo, uporabo in uničenjem cerkvene-so bile odkrite skoraj v celoti ohranjene krste. ga kompleksa. Na podlagi pisnih virov in stratigrafije Od skupno 31 dokumentiranih grobov smo raziskali je bila možna natančnejša časovna določitev zgodnje-29 grobov, saj sta grob 14 in grob 31 ležala pod kolo- novoveških plasti faze 1 in 2. Faza 1 predstavlja čas vozom na meji izkopnega polja. Grobovi so bili ne-gradnje in delovanja cerkvenega kompleksa med leti pravilno razporejeni po skoraj celotnem raziskanem 1581 in 1600, faza 2 pa predstavlja uničenje cerkve prostoru znotraj cerkvenega obzidja. Prazen prostor januarja 1600. V fazo 3, ki sledi uničenju cerkvene-na sredini raziskanega območja, južno od cerkve, vi- ga kompleksa, sodijo plasti, ki so posledica ropanja zualno deli grobove na vzhodno in zahodno skupi-kamnitega gradbenega materiala. Časovno aktivnosti no. Vzhodna skupina grobov je zajemala 15 grobov iz te faze, zaradi odsotnosti tipokronološko oprede- (vključno z grobom 14), ki so nepravilno razprostra- ljivih najdb, ni bilo mogoče zamejiti natančneje kot njeni, brez prepoznavne urejene orientacije poko-na čas med 1600 in 20. stoletjem. Fazo 4 zaznamujejo pov, zahodno in jugozahodno od ostankov temeljev stratigrafske enote, nastale kot posledica kultiviranja cerkve. Grob 1 je edini dokumentiran znotraj cerkve krajine, poškodb in infrastrukturnih posegov v 20. in in se je nahajal tik ob južnem temelju cerkvene lad-21. stoletju. je. Zahodna skupina grobov je zajemala 16 grobov 53 Monografije CPA 11 (vključno z grobom 31), ki so z izjemo groba 21, le- Med grobnimi najdbami izstopata predvsem masivni žali zelo strnjeno in so v več primerih sekali en dru- kovinski sklepanec in zlati filigranski našitki iz žen- gega. Tudi pri zahodni skupini ni bilo opaziti enotne skega groba. Na omenjenem sklepancu so se ohranila orientacije pokopov, je pa bila na podlagi stratigrafije tudi tekstilna vlakna in usnje. V plasteh faze 1 in 2 določena relativna kronologija nekaterih pokopov. so bili odkriti redki odlomki lončenine, ki večinoma Rezultati antropološke analize 31 skeletov so zaradi predstavljajo ustja loncev s profiliranim in navzven izredno slabo ohranjenih osteološki ostankov skrom-izvihanim robom ter velika količina keramičnega ni. Spol je bilo mogoče določiti le v nekaj primerih, gradbenega materiala v obliki odlomkov strešnikov, starost pa je večinoma določena po obrabi zob, saj se tlakovcev in opek. Večino steklenih najdb iz zgodnje-drugi indikatorji niso ohranili. Telesno višino je bilo novoveških plasti predstavljajo odlomki pihancev in mogoče zaradi redko ohranjenih dolgih kosti določiti že omenjeni stekleni gumbi. samo trem skeletom (1, 2 in 19). Med 31 skeleti so Novoveške najdbe iz faze 3 predstavljajo predvsem trije otroški (št. 3, 15, 31). Pri 28 odraslih skeletih v kovinske najdbe predmetov za vsakdanjo uporabo in osmih primerih ni bilo mogoče določiti starosti, med predmetov, ki jim zaradi preslabe ohranjenosti ni bilo preostalimi prevladujejo mlade osebe: 11 jih je umrlo mogoče določiti namembnosti. Moderne najdbe iz v starosti med 18 in 25 let, devet pa je bilo starejših. faze 4 predstavljajo predvsem odlomki stekla in kose Med temi devetimi jih je šest umrlo v starosti 30−40 kmetijske mehanizacije ter kose eksplodirane granate let, trije pa verjetno v starosti 40−50 let. Spol je bilo za minomet. mogoče določiti le trem moškim skeletom (skelet 1, Z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji smo dobili 13 19), trije skeleti pa so domnevno ženski (7, 12, pomemben vpogled v izjemno redko najdišče z za-23), pri ostalih pa je spol nedoločljiv oz. vprašljiv. Pri četka novega veka, z ostanki ene izmed dveh (delno) večini skeletov je obraba zob rahla. Pri nekaterih so ohranjenih protestantskih arhitektur iz 16. stoletja na opazne anomalije v obrabi, ki nakazujejo, da so osebe Slovenskem. Z raziskavami smo potrdili pričevanja uporabljale zgornje sprednje zobe v druge namene in v pisnih virih in točno locirali arhitekturne ostaline ne le za žvečenje hrane. nekdanje protestantske cerkve in pripadajočega po- Odkrite arheološke najdbe, ki večinoma izhajajo iz kopališča ter še nekatere nove elemente cerkvenega zgodnjenovoveških plasti in grobov, so povezane z kompleksa, ki v pisnih virih niso omenjeni. delovanjem cerkvenega kompleksa in nošo pokopa- Odkritje temeljev cerkve, ki zaradi svoje poligonalne nih pokojnikov ter sodijo v čas zadnjih dveh desetle- centralne zasnove predstavlja redek primer tovrstne tij 16. stoletja. Redke najdbe sodijo v novoveško ob- renesančne cerkvene arhitekture na Slovenskem, je dobje med letom 1600 in 20. stoletjem ter v moderen izjemnega pomena za slovensko kulturno dediščino. čas, saj je bilo najdišče po uničenju cerkve praktično Raziskani del pokopališča predstavlja edino siste-nedotaknjeno vse do modernih infrastrukturnih po- matično raziskano protestantsko pokopališče iz 16. segov in izpostavljeno le kmetijskim dejavnostim. V stoletja na Slovenskem, saj so bila protestantska po-grobovih so se večinoma ohranili kovinski deli noše, kopališča večinoma uničena v pohodu protireforma-to je okrasje in predmeti za spenjanje oblačil v obliki cijkih komisij leta 1600 ali pa pokopi iz tega obdob-spéncev in zank iz bakrove zlitine in stekleni gumbi. ja na različnih najdiščih niso bili nikoli sistematično raziskani. 54 Protestantska cerkev v Govčah 8 Govče The archeological site is located in the area of regi- result of landscape cultivation, damage of infrastru- stered cultural heritage Arja vas - Archaeological site ctural interventions in the 20th and 21st centuries. Govče (EŠD 1487). Protective archeological research Archaeological excavations have uncovered the cen-is in the area of the planned construction of the gas tral polygonal design of the nave with supports at pipeline, on plots no. 1469, 1465/5, 1458/2, 1463/1, the corners and the size and shape of the walls. in all as Levec, performed by the CPA ZVKDS team. the southwest corner of the churchyard. Research Rescue archeological excavations took place in the has also revealed unusually heavily fortified stand pits area of agricultural land, on a slight slope of approx. right next to the external supports. The purpose of 250 m north of the Ljubljana-Maribor motorway. these is not clear, they can be understood as part of a The excavation field was bordered on the east by a wooden structure that supported the temporary roof small stream, and on the north by a cart track that during the construction of the church. According separates it from the northern part of the area of to archeological findings, most of the events in the protected archaeological heritage. Another cart track, early New Age were concentrated in the churchyard, in the north-south direction, divided the excavation although traces of human activity have been recor-field into two sectors. Sector 1, east of the cart track, ded outside the complex, east of the city walls, where contained virtually all archaeological remains disco-layers of rubble and the remains of a simple founda- vered, while in sector 2, west of the cart track, only tion of a shorter wall have been discovered. two modern ditches of unknown function were do- The outlines of the tombs appeared inside the wal- cumented. led church area under a layer of rubble that covered Archaeological remains discovered in Govče can be almost the entire sector 1, at a depth of about 30 identified in the early New Age, New Age and mo- cm. Grave pits were simply dug into the geological dern times, depending on the stratigraphic location base (SE 3, SE 28 and SE 29). In some cases, almost and material. Geological layers of water-impermea-completely preserved coffins have been discovered. ble silty clay and silt formed the basis and walking Out of a total of 31 documented graves, 29 graves surface for all layers and structures associated with were investigated, as grave 14 and grave 31 lay under the construction, use and destruction of the church the cart track at the boundary of the excavation fi-complex. Based on written sources and stratigraphy, eld. The graves were irregularly arranged over almost it was possible to determine more precisely the early the entire surveyed area within the church walls. An modern layers of phases 1 and 2. Phase 1 represents empty space in the middle of the study area, south of the time of construction and operation of the church the church, visually divides the graves into an eastern complex between 1581 and 1600, and phase 2 repre-and a western group. The eastern group of graves sents the destruction of the church in January 1600. included 15 graves (including grave 14) that are irre-The phase 3 after the destruction of the church com- gularly distributed, with no recognizable orderly bu- plex, there are layers that result from the robbery of rial orientation, west and southwest of the remains stone building material. The time activity from this of the church foundations. Tomb 1 is the only one phase, due to the absence of typochronologically documented inside the church and was located right identifiable finds, could not be limited more precisely next to the southern foundation of the church nave. than to the time between 1600 and the 20th century. The western group of graves included 16 graves (in-Phase 4 is marked by stratigraphic units created as a cluding grave 31), which, with the exception of grave 55 Monografije CPA 11 21, lay very compact and in several cases intersected and glass buttons. Among the grave finds, the most each other. No uniform orientation of burials was prominent are the massive metal clasp and gold fili-observed in the western group either, but the relative gree patches from the woman's grave. Textile fibers chronology of some burials was determined on the and leather have also been preserved on the menti-basis of stratigraphy. oned plywood. In layers 1 and 2, rare fragments of The results of the anthropological analysis of 31 ske- pottery were found, mostly representing the mouths letons are modest due to extremely poorly preserved of pots with profiled and outwardly blown edges and osteological remains. Gender could be determined a large amount of ceramic building material in the in only a few cases, and age was mostly determined form of fragments of tiles, pavers and bricks. Most after tooth wear, as other indicators have not been of the glass finds from the early modern strata are preserved. Body height could be determined by only fragments of wind instruments and the already men-three skeletons (1, 2, and 19) due to the rarely pre- tioned glass buttons. served long bones. Among the 31 skeletons, three The modern finds from phase 3 represent mainly me-are children's (Nos. 3, 15, 31). In 28 adult skeletons, tal finds of objects for everyday use and objects for the age could not be determined in eight cases, with which it was not possible to determine their purpose young people predominating among the rest: 11 died due to poor preservation. Modern finds from phase between the ages of 18 and 25, and nine were elderly. 4 are mainly fragments of glass and pieces of agri-Of these nine, six died between the ages of 30 and cultural machinery and pieces of exploded mortar 40, and three probably between the ages of 40 and grenade. 50. The sex could be determined only by three male Rescue archeological excavations have given us an skeletons (skeleton 1, 13 19), and three skeletons are important insight into an extremely rare site from the probably female (7, 12, 23), while in all others ca-beginning of the new century, with the remains of ses the sex is indeterminate or questionable. In most one of two (partially) preserved Protestant architec-skeletons, tooth wear is slight. In some, wear anoma- tures from the 16th century in Slovenia. Through re- lies are observed, suggesting that individuals used search, we confirmed testimonies in written sources their upper front teeth for purposes other than just and accurately located the architectural remains of chewing food. the former Protestant church and the associated ce- The discovered archeological finds, mostly derived metery, as well as some new elements of the church from early modern strata and tombs, are related to complex that are not mentioned in written sources. the operation of the church complex and the co- The discovery of the foundations of the church, stumes of the buried deceased and date back to the which due to its polygonal central design is a rare last two decades of the 16th century. Rare finds belo-example of such Renaissance church architecture in ng to the modern period between 1600 and the 20th Slovenia, is extremely important for the Slovenian century and to modern times, as the site was virtually cultural heritage. The excavated part of the ceme-untouched after the destruction of the church until tery is the only systematically researched Protestant modern infrastructural interventions and exposed cemetery from the 16th century in Slovenia, as Pro-only to agricultural activities. In the graves, metal testant cemeteries were mostly destroyed during the parts of the costume have been mostly preserved, march of anti-Reformation commissions in 1600 or ornaments and items for fastening clothes in the burials from this period were never systematically in-form of sponges and loops made of copper alloy vestigated. 56 Protestantska cerkev v Govčah 9 Literatura Register kulturne dediščine, Ministrstvo za izobraževanje, LIPPOK, J. 2011, Religiosität in Mittelalter und Neuzeit. znanost, kulturo in šport. http://giskds.situla.org/giskd/ Corona Funebris. Zur Problematik neuzeitlicher Totenkronen aus Geološki zavod Slovenije. Osnovna geološka karta Slove-archäologischer Sicht. − Mitteilungen der Deutsche Gesel-nije M1:100.000, list Celje L 33−65). www.geo-zs.si lschaft für Archäologie des Mittelalters und der Neuzeit, Arheološki kataster Slovenije . http://arkas.zrc-sazu.si str.113-124. Bricelj, M., BUTINA, E., DRAKSLER, M., KREMPUŠ, MILEUSNIČ, Z. 2012, Opredelitev novoveškega R. 2009, Poročilo o arheoloških ekstenzivnih terenskih pregledih keramičnega gradiva in ostalih drobnih najdb. – V: Guštin (ETP) na terasi plinovoda M2/1 Rogaška Slatina- Trojane. - Ar-M. in Tomaž A. 2012, Bertoki − Bonifika pri Kopru. − AAS hiv ZVKDS, CPA. 27, Ljubljana. Bricelj, M., BUTINA, E., MLEKUŽ, D., LAZAR, E., MILEUSNIĆ, Z. 2015, Beneška dediščina na območju nekda-KREMPUŠ, R. 2010, Poročilo o izvedenih predhodnih arheolo-njega dominikanskega samostana v Kopru. Koper: Univerza na ških raziskavah na območju terase plinovoda M2/1 Rogaška Sla-Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper. tina- Trojane, faza 2. - Arhiv ZVKDS, CPA. OROŽEN, I. 1854, Celjska kronika. − Celje, str. 135. Bricelj, M., Erjavec, R., Rižnar, I. 2012, Poročilo o arheoloških OROŽEN, I. 1879, Die Lutherische Kirche in Scaherfenau. − raziskavah na lokaciji Kačji dol na terasi plinovoda M2/1 Roga-Mittheilungen des Historischen Vereins fur Steiermark, ška Slatina- Trojane. - Arhiv ZVKDS, CPA. XXVII , str. 177-178. BRIŠNIK D., RAVNIKAR T. 1999, Grad Šalek. − Velenje. PAHOR., D. 2005, Protestantska cerkev v Govčah pri Žalcu. − BUSER, S. 1978, Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, Zbornik za umetnostno zgodovino 41, str. 59-97. List Celje. − Zvezni geološki zavod, Beograd. PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kostanjevica na Starem BUSER, S. 1979, Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, gradu nad Podbočjem. − Archaeologia historica Slovenica 4, List Celje. − Zvezni geološki zavod, Beograd. Ljubljana. BUSER, S., 1977. Osnovna geološka karta 1: 100 000. Tolmač PREDOVNIK, K., M. LAVRINC in M. DACAR 2008, lista Celje, L 33-67. Geološki zavod Ljubljana. Cerkev Sv. Jerneja v Šentjerneju. Arheološka izkopavanja v letih GRIMŠIČAR, A., 1967. Zeoliti v oligocenskih tufih med Mozir-1985 in 1986. − Archaeologia Historica Slovenica 6. Lju-jem in Celjem. Geologija 10, 239-245. bljana: Univerza v Ljubljani, Znanstvena založba in Odde- GUŠTIN M. 2001, Srednjeveško Celje. − Archaeologia histo-lek za arheologijo. rica Slovenica 3, Ljubljana. Rižnar, I. 2012, Poročilo o geoloških razmerah na arheološkem GUTMAN, M. 2014, Poročilo naravoslovnih preiskav (analiza najdišču Govče. - Geološki Zavod Slovenije, Ljubljana. ometov). − Arhiv ZVKDS, Restavratorski center. ROSOLENZ, J., 1607. Gründlicher Gegenbericht auff den HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologija falschen Bericht vnnd vermainte Erinnerung Davidis Rungij, Wi-lončenine, keramični arhiv. − Razprave Filozofske fakultete, ttenbergischen Professors, von der Tyrannischen Bägstischen Verfol-Ljubljana. gung dess. Gradec: s.n. KENZLER, H. 2015. Religion, Status and Taboo. Chan- SEDLAČKOVA, H. 2015 , Středověké a renesanční sklo (z Ve- ging Funeral Rites in Catholic and Protestant Germany. selí nad Moravou)/Medieval and Renaissance Glass (from Veselí − V: Tarlow,S. (ur.) The Archaeology of Death in Post-Medieval nad Moravou Castle). − Brno, str. 317. Europe. Warsaw/Berlin: De Gruyter Open Ltd, Warsaw/ SEKELJ IVANČAN, T., TKALČEC, T. 22, Kasnosrednjov- Berlin, str.148-169. jekovna Stolna Keramika Iz Okolice Kutine I Garešnice. − Pril. KERMAN, B. 1997, Srednji in novi vek v Prekmurju v Inst. Arheol. Zagrebu, 19, str. 165.-194. luči arheoloških najdb. − V: Pokrajinski muzej Murska Sobo-STEMM, G. et al. 2013, The Deep-Sea Tortugas Shipwreck, ta: katalog stalne razstave, 45-54. Murska Sobota: Pokrajinski Florida: a spanish-Operated Navio of the 1622 Tierra Firme Fle-muzej Murska Sobota. et. Part 2, the Artifacts. − Odyssey Papers 27, str.1-67. KOS, M. 2007, Steklo iz 15. in 16. stoletja. − Viri. Gradivo za SVETIK, P.2005, Niže merstvo, Malo znan učbenik iz zemlje-materialno kulturo Slovencev VI, 134-135. merstva. − Geodetski vestnik 49, str. 138 − 142. KRABATH, S. 2001, Die hoch- und spätmittelalterlichen ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gornje njive pri Dolgi vasi. Buntmetallfunde nördlich der Alpen. Eine archäologischkunsthisto- − AAS 6, Ljubljana. rische Untersuchung zu ihrer Herstellungstechnik, funktionalen und ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Pri Muri pri Lendavi. − zeitlichen Bestimmung. − Internationale archaeologie 63. AAS 23, Ljubljana. 57 Monografije CPA 11 ŠRIBAR, V. 1972, Arheološko odkrivanje Otoka pri Dobravi − WINTERS, L. 1999, A Renaissance Treasury: The Flagg Col-Freisinškega trga Gutenwerth. Katalog keramičnega gradiva iz lection of European Decorative Arts and Sculpture. − ur. Anbin-leta 1967, Narodni muzej, Ljubljana. der, P., New York: Hudson Hill Press. ŠTULAR, B. 2009, Mali grad, visokosrednjeveški grad v Ka- ŽELEZNIKAR, J. 22, Graščina v Polhovem Gradcu. − Arhe-mniku. − Opera Instituri archaeologici Sloveniae 15, Lju-ološki vestnik 53, str. 301-371. bljana. ŠTULAR, B. 2015, Smlednik castle. − E-Monographiae In-Splet: stituti Archaeologici Sloveniae 8, Ljubljana. Splet 1: ŠUMI, N. 1966, Arhitektura 16. stoletja na Slovenskem. − Lju- http://hdl.handle.net/10934/RM0001.COL- bljana, str. 125 - 132. LECT.372203 TOMANIČ JEVREMOV, M. 1997, Ormož. − V: Guštin, Splet 2: M. Predovnik K. (ur): Drobci nekega vsakdana. Archaeologia https://www.kent.g ov.uk/__data/assets/pdf_ historica Slovenica 2, Ljubljana, str. 107-139. file/20/55811/SERF-draft-papers-post-medieval-to- ULLMAN, W. 2006, Proterobas-Glashütte am südlichen Hang -modern-and-industrial.pdf: BARBER, L.2013, Post-des Ochsenkopfes bei Neubau/Fichtelberg. [Online] http:// -medieval/Modern and Industrial South East Research www.geoparkbayern.de/Public/Geosites/Bayreuth/Gla- Framework Resource Assessment and Research Agen- shuetteOchsenkopf.htm [dostop 20. januarja 2016]. da for Post-medieval/Modern and Industrial periods. VERBIČ, T. 2006, Poročilo o geološkem ogledu arheološkega naj-Consultation draft February 2013 dišča pri Nedelici. WASTLER, J., 1890. Die Protestantische Kirche zu Schar- fenau bei Sachsenfeld. Mittheilungen des Historischen Verrein fur Steiermark XXXVIII, str. 123-143. 58 Protestantska cerkev v Govčah 10 Katalog stratigrafskih enot Katalog stratigrafskih enot je zasnovan na osnovi Okrajšave stratigrafskega sosledja plasti ter faz najdišča. Na za-SE stratigrafska enota četku predstavljamo geološke plasti, katerim sledijo Kv. kvadrant stratigrafske enote, razporejene po fazah najdišča od m meter najstarejše zgodnjenovoveške faze do sodobnih po- segov v prostoru. Vsi opisi so podani na primerljiv način, mere so zabe- ležene v primerih, ko so bile dejansko dokumentira- ne tudi na terenu, barva plasti v oklepajih je podana v kodirani obliki po Munsellovi barvni lestvici. 59 Monografije CPA 11 10.1 Geološke plasti 10.2 Zgodnji novi vek 1, faza 1 1 SE 3 Zidane strukture Kv. B−C1, A9−C29, A30; plast mehkega glinenega melja olivno rjave barve (2.5Y 4/4) s 3 % peska in Ostanki neznanih struktur 1 % nekarbonatnega grušča. V spodnjem delu je bila 5 SE 10 nekoliko svetlejša, bolj glinena in skorajda ni vsebo- Kv. C26, C27; ostanki suhozidnega temelja zidu iz vala grobih sestavin. Na vrhu plasti so bile najdene lomljencev tufa. Širina temelja je znašala 0,4 m, ohra-redke najdbe, predvsem novoveška lončenina, preos- njen je bil na skupni dolžini pribl. 5,5 m. Samostoječa tali del plasti pa je arheološko sterilen. struktura je bila močno poškodovana z oranjem, saj Interpretacija: geološka osnova, A horizont. so številni lomljenci potegnjeni izven linije temelja. Interpretacija: temelj preprostega zidu neznane funkcije. 2 SE 28 Kv. A1−C30; sterilna plast čvrste gline rumenkasto PN 10 3 rjave barve (10YR 5/8) z večjo vsebnostjo limonitnih 10 konkrecij (20 %). Plast ni bila odstranjena, dokumen- 8 tirana je bila v presekih sond 1, 2, 9 in 10. 10 3 Interpretacija: geološka osnova, B(t) horizont. 4 ker. gradbeni material 0 1 2m 3 SE 29 kamen lončenina Kv. A1−C30; sterilna marmorirana plast čvrste gli- Ostanki temelja SE 10 (izvedba E. Zorc). ne rumenkasto rjave (10YR 5/8) in svetlo rjavo sive (10YR 6/2) barve. Plast ni bila odstranjena, doku- mentirana je bila v presekih sond 1, 2, 9 in 10. 6 SE 500 Interpretacija: geološka osnova, glejni horizont G(0). Kv. A14, A15; plitev 1,9 m dolg in 0,6 m širok vkop linearne oblike. Vkop je bil samo delno dokumenti- 4 SE 146/147, SE 354/355, SE 358/359, SE 360/361, ran saj se je nadaljeval izven izkopnega polja. SE 362/363, SE 364/365, SE 366/367, SE 368/369, Interpretacija: vkop nezanane strukture. SE 370/371, SE 372/373 Mejne površine nepravilno ovalne oblike v tlorisu in 7 SE 501 profilu, zapolnjene s čvrstim meljasto glinenim polni- Kv. A14, A15; polnilo vkopa SE 500 melja (45 %), lom sivo rjave barve (2.5Y 5/2) z drobci oglja (0,5 %). meljaste gline (15 %) in peska (5 %) rumenkastorjave Interpretacija: krioturbacije (geologija). (10YR 5/4) in temnosivkastorjave (10YR 3/2) barve, s 5 % srednje velikih lomljencev peščenjaka in 20 % velikih lomljencev peščenjaka. Polnilo je na dnu vse- bovalo tudi 5 % malte in 5 % odlomkov keramičnega gradbenega materiala velikega do 0,5 cm. Interpretacija: ostanki nezanane strukture. Temelj cerkvene ladje 8 SE 151 Kv. B15−C16, B17−18, C18; kamnit poligonalni temelj je bil narejen iz grobo oblikovanih kamni- Krioturbacije dokumentirane v sektorju 1 (foto J. Hobič). tih blokov belega tufa, redkeje tudi drobnozrnate-60 Protestantska cerkev v Govčah tura je bila na južnem delu, v Kv. B 16−17, močno poškodovana z modernim vkopom za vodovodno cev (SE 102) ter s starejšim vkopom (SE 504). Interpretacija: temelj poligonalnega temelja zidu pro- testantske cerkve iz 16. stoletja. Podpornik 1 9 SE 134 (= SE 469) Kv. B18−19; vkop oglate oblike v tlorisu (2 × 2 m). Interpretacija: vkop za zunanji podpornik SE 152. 10 SE 152 (= SE 470) Kv. B18−19; pravokotna struktura iz lomljencev be- lega tufa, vezanih z malto. Struktura se je na severnem delu naslanjala na temelj obzidja cerkve (SE 151). Temelj cerkvene ladje SE 151 (foto J. Hobič). ga konglomerata, vezanih z malto. Širina temelja je znašala 1,8 m, ohranjen je bil na skupni dolžini prib- ližno 20 m. Na temelj so se prislanjali štirje zunanji (SE 390, SE 378, SE 470, SE 425) in dva notranja podpornika (kontraforja) (SE 418, SE 420). Struk- Temelj podpornika 1 SE 470 (foto J. Hobič). ker. gradbeni material kamen ruševina - kamniti lomljenci 151 malta 0 1 2m 3 419 Grob 1 151 420 416 417 470 151 418 469 398 151 512 390 3 151 93 vodovodni jarek vodovodni jarek 376 3 377 3 375 378 Risba cerkvene ladje in podpornikov (izvedba E. Zorc). 61 Monografije CPA 11 Novodobni posegi so jo močno poškodovali. Prese- 14 SE 378 kana je bila z vkopom jarka za vodovod (SE 102), ki Kv. B16; pravokotna struktura iz lomljencev belega je bil prav na tem delu nekoliko razširjen. Podpornik tufa v velikosti do 50 cm (90 %), vezanih z malto je bil ohranjen le na površini 2 × 2 m. (10 %). Struktura je bila na severnem delu presekana Interpretacija: zunanji opornik zunanje stene cerkve z vkopom jarka za vodovod (SE 102). iz 16. stoletja. Interpretacija: zunanji podpornik zunanje stene cerkve iz 16. stoletja. Podpornik 2 11 SE 375 Kv. B17; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu (1,91 × 2,06 m). Interpretacija: vkop za zunanji podpornik SE 425. 12 SE 425 Kv. B17; pravokotna struktura iz lomljencev belega tufa v velikosti do 58 cm (90 %), vezanih z malto (10 %) širine 1,8 m in dolžine 2 m. Na severnem delu je bila presekana z recentnim vkopom za vodovod SE 102. Zgornji del strukture je bil poškodovan naj- verjetneje že v času uničenja cerkve (SE 376). Temelj podpornika 3 SE 378 (foto J. Hobič). Interpretacija: zunanji podpornik zunanje stene cerkve iz 16. stoletja. Podpornik 4 15 SE 389 Kv. C14−15, B15; vkop pravokotne oblike v tlorisu in profilu (2,51 × 2,16 m). Interpretacija: vkop za zunanji podpornik SE 390. 16 SE 390 Kv. C14−15, B15; pravokotna struktura iz lomljen- cev belega tufa v velikosti do 50 cm (90 %), vezanih z malto (10 %). Struktura je bila v celoti ohranjena in je zajemala površino 2,5 × 2,1 m. Na severovzhodni Temelj podpornika 2 SE 425 (foto J. Hobič). strani se je naslanjala na temelj cerkvenega obzidja (SE 151). Podpornik 3 Interpretacija: najzahodnejši zunanji podpornik zu- nanje stene cerkve iz 16. stoletja. 13 SE 377 Kv. B16; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu (1,80 × 2,01 m). Interpretacija: vkop za zunanji podpornik SE 378. 62 Protestantska cerkev v Govčah Podpornik 6 19 SE 419 Kv. B, C16; vkop oglatega tlorisa v velikosti 0,7 × 2 m. Interpretacija: vkop za notranji opornik SE 420. 20 SE 420 Kv. B, C16; pravokotna struktura iz lomljencev bele- ga tufa v velikosti do 58 cm (90 %), vezanih z malto (10 %) širine 0,7 m in dolžine 2 m. Na južnem delu se je naslanjala na temelje obzidja cerkve (SE 151). Zgornji del strukture je bil poškodovan najverjetneje že v času uničenja cerkve (SE 504). Temelj podpornika 4 SE 390 (foto J. Hobič). Interpretacija: notranji podpornik zunanje stene cerkve iz 16. stoletja. Podpornik 5 17 SE 417 Kv. B, C17; vkop oglatega tlorisa v velikosti 0,57 × 1,7 m. Interpretacija: vkop za zunanji podpornik SE 418. 18 SE 418 Kv. B, C17; pravokotna struktura širine 0,57 m in dol- žine 1,7 m, je bila narejena iz lomljencev belega tufa v velikosti do 46 cm (90 %), vezanih z malto (10 %). Na južnem delu se je naslanjala na temelje obzidja cerkve (SE 151). Zgornji del strukture je bil poškodovan naj- Temelj podpornika 6 SE 420 (foto J. Hobič). verjetneje že v času uničenja cerkve (SE 504). Interpretacija: notranji podpornik zunanje stene Stojke cerkve iz 16. stoletja. Stojka 1 (ob podporniku 4) 21 SE 163 Kv. B20; vkop okrogle oblike v tlorisu in nepravilne v preseku. Stene so stopničasto prehajale v ozko in ravno dno (0,76 × 0,4 m). Zapolnjen je bil s polnili SE 164−SE 166. Interpretacija: vkop jame za kol, zapolnjen s polnili SE 164, SE 169, SE 353. Temelj podpornika 5 SE 418 (foto J. Hobič). 63 Monografije CPA 11 22 SE 164 peščenjaka v velikosti 6−20 mm ter 25 % v velikosti Kv. B20; rahlo peščeno meljasto polnilo temno ru- do 200 mm. Vsebovalo je kose malte (10 %), odlom- meno rjave barve (10YR 4/4) s 40 % lomljencev ke gradbene keramike v velikosti do 15 cm (5 %) ter peščenjaka, večjih od 20 mm. Vsebovalo je manjšo 1 odlomek novoveške lončenine (1 %). količino novoveške gradbene keramike (1 %) in kose Interpretacija: polnilo jame za kol SE 144. malte v velikosti do 7 cm (5 %). Interpretacija: polnilo vkopa jame za kol SE 163. 27 SE 158 Kv. B19; mejna površina okrogle oblike v tlorisu in s 23 SE 169 profilom v obliki črke U (0,46 × 0,49 m). Strme stene Kv. B20; struktura, sestavljena iz lomljencev pešče- so ostro prehajale v ravno dno. njaka v velikosti do 37 cm (100 %). Lomljenci so bili Interpretacija: mejna površina kola v jami SE 144. prislonjeni ob steno vkopa in tako tvorili kamnit ve- nec, ki je služil za učvrstitev vertikalno postavljenega 28 SE 159 kola (0,48 × 0,28 × 0,27 m). Kv. B19; mehko temno rumeno rjavo (10YR 4/4) Interpretacija: kamnita učvrstitev kola v jami SE 163. peščeno glinasto polnilo s 5 % lomljencev peščenjaka v velikosti nad 20 mm in drobci oglja (1 %). Vsebo- valo je manjše količine novoveške gradbene keramike (1 %). Interpretacija: polnilo mejne površine SE 158 v jami SE 144. 29 SE 160 Kv. B19; struktura, sestavljena iz lomljencev pešče- njaka v velikosti 10−20 cm (40 %) in 20−32 cm Temelj podpornika 5 SE 418 (foto J. Hobič). 24 SE 353 Kv. B20; fragment lesa v velikosti 0,15 × 0,06 × 0,09 m. Interpretacija: ostanek lesenega kola v jami SE 163. Stojka 2 (ob podporniku 3) 25 SE 144 Kv. B18−19; vkop nepravilne oblike v preseku in tlo- risu (1,4 × 0,85 × 0,44 m). Interpretacija: vkop jame za kol, zapolnjene s polnili SE 145, SE 158, SE 159, SE 160. 26 SE 145 Kv. B18−19; rahlo sprijeto peščeno meljasto polnilo sivkasto rjave barve (10YR 5/2) s 15 % lomljencev Kamnita utrditev jame za stojko SE 160 (foto J. Hobič). 64 Protestantska cerkev v Govčah (60 %). Lomljenci so bili prislonjeni ob steno vkopa Interpretacija: kamnita učvrstitev kola v jami SE 384. in tako tvorili kamnit venec, ki je služil za učvrstitev vertikalno postavljenega kola (0,64 × 0,27 m). 33 SE 387 Interpretacija: kamnita učvrstitev kola v jami SE 144. Kv. A17; mejna površina kola okrogle oblike s pre- merom 0,20 m in globino 0,65 m. Stojka 3 (ob podporniku 2) Interpretacija: mejna površina kola v jami SE 384. 30 SE 384 34 SE 388 Kv. A17; vkop s tlorisom okrogle oblike in z banja- Kv. A17; mehko peščeno meljasto polnilo temno stim profilom (0,89 × 0,79 m). Interpretacija: vkop rumeno rjave barve (10YR 4/4) s 5 % lomljencev jame za kol, zapolnjene s polnili SE 385−388. peščenjaka v velikosti 2−6 mm in manjšo količino novoveške gradbene keramike (1 %). V polnilu je bil 31 SE 385 najden tudi ostanek lesenega kola (VZ 78). Kv. A17; zbito peščeno glinasto polnilo rjavo rume- Interpretacija: polnilo mejne površine SE 387 z os- ne barve (10YR 6/8) z 2 % lomljencev apnenca v tankom lesenega kola. velikosti 6−20 mm, 5 % v velikosti nad 20 mm in 1 % lomljencev peščenjaka v velikosti nad 20 mm. V Stojka 4 (ob podporniku 1) polnilu ni bilo najdb. Interpretacija: polnilo vkopa jame za kol SE 384. 35 SE 401 Kv. A−B16; vkop okrogle oblike v tlorisu in konkav- 32 SE 386 ne v profilu. Stene so bile navpične in so postopno Kv. A17; struktura, sestavljena iz lomljencev apnen- prehajale v dno konkavne oblike (0,84 × 0,48 m). ca v velikosti do 23 cm (100 %). Lomljenci so za- Interpretacija: vkop jame za kol, zapolnjene s polnili polnjevali skoraj celotno površino vkopa SE 384 SE 402−405. (0,87 × 0,81 × 0,37 m) in tako tvorili kamnit venec, ki je služil za učvrstitev vertikalno postavljenega kola. 36 SE 402 Kv. A−B16; zbito peščeno glinasto polnilo rjavo ru- mene barve (10YR 6/6) z 10 % lomljencev apnenca v velikosti 6−20 mm in 5 % v velikosti do 60 mm. Polnilo je vsebovalo le manjše kose malte (do 3 cm) (3 %). Interpretacija: polnilo jame za kol SE 401. 37 SE 403 Kv. A−B16; mejna površina okrogle oblike v tlori- su in oglate v profilu s premerom 0,26 m in globino 0,27 m. Interpretacija: mejna površina kola v jami SE 401. 38 SE 404 Kv. A−B16; struktura, deloma sestavljena iz lomljen- cev apnenca v velikosti do 30 cm (20 %), prevladovali pa so lomljenci v velikosti do 43 cm (80 %). Lom- Kamnita utrditev jame za stojko SE 386 (foto J. Hobič). ljenci so bili prislonjeni ob steno vkopa in tako tvo-65 Monografije CPA 11 rili kamnit venec z jasno vidnim odtisom vertikalno vkopa in tako tvorili kamnit venec z jasno vidnim od-postavljenega lesenega kola SE 403 (0,80 × 0,35 m). tisom vertikalno postavljenega lesenega kola SE 398 Interpretacija: kamnita učvrstitev kola v jami SE 401. (0,77 × 0,6 × 0,73 m). Interpretacija: kamnita učvrstitev kola v jami SE 396. Kamnita utrditev jame za stojko SE 404 (foto J. Hobič). 39 SE 405 Kamnita utrditev jame za stojko SE 397 (foto J. Hobič). Kv. A−B16; mehko peščeno meljasto polnilo temno rumeno rjave barve (10YR 4/6) z 10 % lomljencev 42 SE 398 apnenca v velikosti do 3 cm in 5 % v velikosti do Kv. B14−15; mejna površina okrogle oblike v tlorisu 6 cm. Polnilo je vsebovalo redke odlomke novoveške in nepravilne v profilu s premerom 0,23 m in globino gradbene keramike (1 %), kose malte, ki niso prese-0,66 m. gali 3 cm (2 %), ter kose lesa (VZ 81) (2 %), ki so Interpretacija: mejna površina kola v jami SE 396. pripadali ostanku strohnelega kola. Interpretacija: polnilo mejne površine kola SE 401 z 43 SE 399 ostanki strohnelega kola. Kv. B14−15; mehko meljasto glineno polnilo rjave barve (10YR 5/3) z 2 % lomljencev apnenca v veli- Stojka 5 kosti nad 20 mm in 18 % lomljencev peščenjaka ena- kih dimenzij. Polnilo je vsebovalo do 10 cm velike 40 SE 396 kose malte (3 %), drobce oglja (1 %) ter novoveško Kv. B14−15; vkop ovalne oblike v tlorisu in konkavne lončenino (1 %) in steklo (1 %). v profilu. Stene so bile navpične in so postopno pre- Interpretacija: polnilo mejne površine kola SE 399 v hajale v rahlo vbočeno dno (0,77 × 0,60 × 0,73 m). jami SE 396. Interpretacija: vkop jame za kol, zapolnjene s polnili SE 397−400. 44 SE 400 Kv. B14−15; drobljivo glineno meljasto polnilo svet- 41 SE 397 lo olivno rjave barve s 5 % lomljencev peščenjaka v Kv. B14−15; struktura, sestavljena iz lomljencev velikosti 6−20 mm. Vsebovalo je le redke odlomke apnenca (70 %) in peščenjaka (30 %) v velikosti od novoveške gradbene keramike (1 %). 12 do 35 cm. Lomljenci so bili prislonjeni ob steno Interpretacija: polnilo jame za kol SE 396. 66 Protestantska cerkev v Govčah Vodni zbiralnik Grobovi 45 SE 393 Grob 1 (skelet 1) Kv. A14−B16; vkop nepravilne pravokotne oblike v tlorisu in nepravilne v profilu. Stene vkopa so bile 47 SE 99 sprva položne, približno na tretjini so se zalomile in Kv. C17−18; vkop oglate oblike v tlorisu in preseku se nato strmo spuščale do ostrega prehoda v ravno (1,89 × 0,65 × 0,5 m). Stene so bile strme in ostro dno (5,59 × 5,3 × 1,3 m). prehajajo v ravno dno. Interpretacija: vkop za vodni zbiralnik, zapolnjen s Interpretacija: vkop groba 1. polnili SE 394, SE 406, SE 407, SE 424 (faza 1b). 48 SE 100 Kv. C17−18; polnilo, v zgornjem delu je sipko, saj po- leg peščenega melja (20 %) temno rumenkasto rjave barve (10YR 4/4) vsebuje večje količine malte (4 %), ometa (5 %) in gradbene keramike (5 %) ter lomljen- ce peščenjaka v velikosti 2−6 mm (1 %), 6−20 mm (1 %) ter od 20 do 150 mm (7 %). V spodnjem delu polnila je prevladovala zbita meljasta glina rjavkasto rumene barve (10YR 6/8). Interpretacija: polnilo groba 1. Vkop za vodni zbiralnik (foto J. Hobič). Grob 2 (skelet 2) 46 SE 423 Kv. C13−15, B13; čvrsto meljasto glineno polnilo ru- 49 SE 101 meno rjave barve (10YR 5/6) s 5 % lomljencev pešče- Kv. C22; čvrsto polnilo, v zgornjem delu sestavljeno njaka v velikosti 2−6 mm, 7 % v velikosti 6−20 mm in iz peščene gline olivno rumene barve (2,5Y 6/6), v 15 % v velikosti nad 20 mm. Vsebovalo je novoveško spodnjem pa iz peščenega melja rumenorjave barve gradbeno keramiko (10 %), drobce oglja, ki niso pre- (10YR 5/4). Vsebuje 10 % lomljencev peščenjaka v segali 1 cm (1 %) ter posamezne železne žeblje (1 %). velikosti 6−20 mm in 5 % v velikosti nad 20 mm. Interpretacija: zgornje zasutje zahodne skupine grobov Med najdbami je zastopana gradbena keramika (2 %) (grobovi 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28 in 29). in železni žeblji (1 %). Interpretacija: polnilo groba 2. 50 SE 107 Kv. C22; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu (2,38 × 0,85 × 0,3 m). Stene so bile strme in so ostro prehajale v ravno dno. Interpretacija: vkop groba 2. Zasutje zahodne skupine grobov SE 423 (foto J. Hobič). 67 Monografije CPA 11 Grob 3 (skelet 3) ne keramike (2 %). Polnilo je bilo v spodnjem delu bolj čisto, brez ruševinskega materiala. 51 SE 105 Interpretacija: polnilo groba 5. Kv. C22; čvrsto polnilo sestavljeno iz peščene gline rumeno rjave barve (10YR 5/6) v zgornjem delu in 56 SE 114 peščenega melja olivno rjave barve (2.5Y 4/4) v spo- Kv. B20−21; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu dnjem. Vsebovalo je 10 % lomljencev peščenjaka v (2,32 × 0,74 × 0,6 m). Stene so bile strme in so ostro velikosti 6−20 mm in 5 % v velikosti nad 20 mm. prehajale v ravno dno. Med najdbami je bila zastopana gradbena keramika Interpretacija: vkop groba 5. (1 %), kosi malte v velikosti do 5 cm (20 %) in železni žeblji (1 %). 57 SE 115 Interpretacija: polnilo groba 3. Kv. B20−21; čvrsto meljasto glineno polnilo rumeno rjave barve (10YR 5/6) z 9 % lomljencev peščenjaka 52 SE 106 v velikosti 2−8 cm. Med najdbami je bila zastopana Kv. C22; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu gradbena keramika (7 %) in železni žeblji (1 %). (1,25 × 0,79 × 0,58 m). Stene so bile strme in so Interpretacija: polnilo groba 5. ostro prehajale v ravno dno. Interpretacija: vkop groba 3. Grob 6 (skelet 6) Grob 4 (skelet 4) 58 SE 112 Kv. A20; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu 53 SE 108 (2,20 × 0,96 × 0,5 m). Stene so bile strme in so ostro Kv. B21−22; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu prehajale v ravno dno. (2,16 × 0,73 × 0,5 m). Stene so bile strme in so ostro Interpretacija: vkop groba 6. prehajale v ravno dno. Interpretacija: vkop groba 4. 59 SE 113 Kv. A20; čvrsto polnilo sestavljeno iz peščene gline 54 SE 109 rumeno rjave barve (10YR 5/6) in peščenega melja Kv. B21−22; čvrsto peščeno glinasto polnilo svet- temno rumeno rjave barve (10YR 4/4) v spodnjem lo olivno rjave barve (2,5Y 5/6) s 15 % lomljencev delu. Vsebovalo je 10 % lomljencev pečenjaka v ve-peščenjaka v velikosti 6−20 mm in 10 % v velikosti likosti 6−20 mm in 5 % v velikosti nad 20 mm. Med nad 20 mm. Lomljenci so bili pogostejši predvsem v najdbami je bila zastopana predvsem gradbena kera-zgornjem delu polnila. Med najdbami je bila zastopa- mika (1 %). na gradbena keramika (3 %) in železni žeblji (1 %). Interpretacija: polnilo groba 6. Interpretacija: polnilo groba 4. Grob 7 (skelet 7) Grob 5 (skelet 5) 60 SE 128 55 SE 98 Kv. B20−21, C20; vkop oglate oblike v tlorisu in pro- Kv. B20−21; drobljivo peščeno glinasto polnilo ru- filu (2,2 × 0,7 × 0,53 m). Stene so bile strme in so meno rjave barve (10YR 5/6) z 10 % lomljencev ostro prehajale v ravno dno. peščenjaka v velikosti 6−20 mm, in 10 % v velikosti Interpretacija: vkop groba 7. nad 20 mm. Vsebovalo je manjšo količino in gradbe- 68 Protestantska cerkev v Govčah 61 SE 129 Interpretacija: vkop groba 9. Kv. B20−21, C20; čvrsto polnilo je bilo sestavljeno iz peščene gline rumeno rjave barve (10YR 5/6) v zgor- 66 SE 123 njem delu, v spodnjem pa iz peščenega melja temno Kv. A−B21; čvrsto polnilo je bilo v zgornjem delu rumenorjave barve (10YR 4/6). Vsebovalo je 10 % sestavljeno iz peščene gline rumeno rjave barve lomljencev peščenjaka v velikosti nad 20 mm. Med (10YR 5/6), v spodnjem pa iz peščenega melja temno najdbami je bila zastopana gradbena keramika (1 %) rumenorjave barve (10YR 4/3). Vsebovalo je 15 % in železni žeblji (1 %), ki so pripadali leseni krsti, od lomljencev peščenjaka v velikosti 6−20 mm in 10 % v katere se je ohranil le manjši fragment lesa (VZ 45). velikosti nad 20 mm. Med najdbami je bila zastopana Interpretacija: vkop groba 7. gradbena keramika (1 %) in železni žeblji (1 %). Interpretacija: polnilo groba 9. 62 SE 136 Kv. B20−21, C20; polnilo, sestavljeno pretežno iz Grob 10 (skelet 10) odlomkov gradbene keramike v velikosti do 15 cm, med katerimi je bila meljasta glina svetlo olivno rjave 67 SE 126; barve (2.4Y 5/6). V manjši količini (1 %) so se po-Kv. B21; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu javljali drobci oglja v velikosti do 0,3 cm. Polnilo se je (2,1 × 1,5 × 0,48 m). Stene so bile strme in so ostro nahajalo pod lobanjo skeleta 7. prehajale v ravno dno. Interpretacija: polnilo groba 7. Interpretacija: vkop groba 10. Grob 8 (skelet 8) 68 SE 127 Kv. B21; čvrsto polnilo je bilo sestavljeno iz pešče- 63 SE 120 ne gline rumeno rjave barve (10YR 5/6) v zgornjem Kv. B20−C21; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu delu in peščenega melja temno rumenorjave barve (1,87 × 0,73 × 0,5 m). Stene so bile strme in so ostro (10YR 4/3) v spodnjem. Vsebovalo je 20 % lom-prehajale v ravno dno. ljencev peščenjake v velikosti nad 20 mm, ki so se v Interpretacija: vkop groba 8. večjih količinah pojavljali predvsem v zgornjem delu polnila. Med najdbami je bila zastopana gradbena ke- 64 SE 121 ramika (2 %) in železni žeblji (1 %). Kv. B20−C21; čvrsto polnilo je bilo sestavljeno Interpretacija: polnilo groba 10. iz peščene gline rumeno rjave barve(10YR 5/6) v zgornjem in peščenega melja rumenorjave barve Grob 11 (skelet 11) (10YR 4/4) v spodnjem delu. Vsebovalo je 10 % lomljencev peščenjaka v velikosti 6−20 mm in 10 % 69 SE 104 v velikosti nad 20 mm. Med najdbami je bila zastopa- Kv. B20−C21; mehko glineno meljasto polnilo rume- na gradbena keramika (1 %). no rjave barve (10YR 5/8) s 5 % lomljencev pešče- Interpretacija: polnilo groba 8. njaka v velikosti 6−20 mm in 10 % v velikosti nad 20 mm. Vsebovalo je izključno gradbeno keramiko (7 %). Grob 9 (skelet 9) Interpretacija: najmlajše polnilo groba 11. 65 SE 122 70 SE 118 Kv. A−B21; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu Kv. B20−C21; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu (1,82 × 0,74 × 0,6 m). Stene so bile strme in so ostro (2,39 × 0,92 × 0,8 m). Stene so bile strme in so ostro prehajale v ravno dno. prehajale v ravno dno. 69 Monografije CPA 11 Interpretacija: vkop groba 11. 74 SE 357 Kv. B20−21; ostanek lesene deske dolžine 1,65 m, 71 SE 142 širine 0,50 m in debeline 0,03 m (VZ 77). Kv. B20−C21; polnilo je bilo sestavljeno izključ- Interpretacija: spodnji del krste v grobu 11. no iz večjih lomljencev peščenjaka, tudi obdelanih (PN 165), v velikosti ok. 50 × 40 cm. Masivni lom- Grob 12 (skelet 12) ljenci so bili zloženi eden poleg drugega po celotni površini vkopa groba. 75 SE 124 Interpretacija: polnilo groba 11. Kv. A21; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu (2 × 0,6 × 0,55 m). Stene so bile strme in so ostro prehajale v ravno dno. Interpretacija: vkop groba 12. 76 SE 125 Kv. A21; čvrsto meljasto glineno polnilo svetlo oliv- no rjave barve (2,5Y 5/6) z 2 % lomljencev pešče- njaka v velikosti 2−6 mm in 5 % v velikosti nad 20 mm. Polnilo je vsebovalo gradbeno keramiko (5 %) ter številne železne žeblje, ki pripadajo leseni krsti, od katere se je ohranil le fragment lesa (VZ 58). Interpretacija: polnilo groba 12. Grob 13 (skelet 13) 77 SE 110 Kv. C21−22; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu (1,96 × 0,66 × 0,5 m). Stene so bile strme in so ostro Kamnito polnilo SE 142 v grobu 11 (foto J. Hobič). prehajale v ravno dno. Interpretacija: vkop groba 13. 72 SE 148 Kv. B20−21, C20; čvrsto meljasto glineno polnilo 78 SE 111 svetlo olivno rjave barve (2.5Y 5/6) z 2 % lomljen- Kv. C21−22; čvrsto meljasto glineno polnilo svetlo cev peščenjaka v velikosti 2−6 mm in 5 % v velikosti olivno rjave barve (2,5Y 5/6) z 2 % lomljencev peče-150−200 mm. Vsebovalo je manjšo količino odlom- njaka v velikosti 2−5 cm. Med najdbami je bila zasto- kov gradbene keramike (3 %) ter železne žeblje (1 %). pana izključno gradbena keramika (7 %). Interpretacija: polnilo groba 11, pod nasutjem lom- Interpretacija: polnilo groba 13. ljencev SE 142. Grob 14 73 SE 356 Kv. B20−21; ostanek lesene deske dolžine 1,37 m, 79 SE 149 širine 0,40 m in debeline 0,03 m (VZ 74). Kv. C21−22; polnilo groba 14. Grob ni bil izkopan, Interpretacija: zgornji del krste v grobu 11. saj je večidel ležal pod traso današnjega kolovoza. Interpretacija: polnilo groba 14. 70 Protestantska cerkev v Govčah 80 SE 150 86 SE 392 Kv. C21−22; vkop groba 14. Grob ni bil izkopan, saj Kv. B14; drobljivo peščeno meljasto polnilo svetlo je večidel ležal pod traso današnjega kolovoza. olivno rjave barve (2.5Y 5/4) s 5 % lomljencev pešče- Interpretacija: vkop groba 14. njaka v velikosti 6−20 mm in 15 % v velikosti nad 20 mm. Vsebovalo je manjšo količino novoveške lon- Grob 15 (skelet 14) čenine (1 %), stekla (1 %) in gradbene keramike (5 %). Interpretacija: polnilo groba 16. 81 SE 82 Kv. A18−19; polnilo, v zgornjem delu je bilo sesta- Grob 17 (skelet 18) vljeno iz zbite meljaste gline svetlo rumenkasto rjave barve (10YR 6/4), v spodnjem pa prevladuje svetlo 87 SE 434 olivno rjav (2.5Y 5/6) rahel melj s 5 % lomljencev Kv. C14; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu peščenjaka v velikosti 2−6 mm in 8 % v velikosti (2,1 × 1 × 0,78 m). Jugozahodna stena vkopa ni bila 6−20 mm. Med najdbami je prevladovala novoveš- ohranjena. ka gradbena keramika (5 %), malta (1 %) in železni Interpretacija: vkop groba 17. žeblji (1 %). Interpretacija: polnilo groba 15. 88 SE 435 Kv. C14; drobljivo meljasto glineno polnilo rumen- 82 SE 156 kasto rjave barve (10YR 5/4) s 5 % lomljencev Kv. A18−19; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu peščenjaka v velikosti 6−20 mm in 10 % v velikosti (2,5 × 1,5 × 0,6 m). Stene so bile strme in so ostro do 15 cm. Vsebovalo je novoveški gradbeni material prehajale v ravno dno. (4 %) in železne žeblje (1 %). Interpretacija: vkop groba 15. Interpretacija: polnilo groba 17. 83 SE 167 Grob 18 (skelet 19) Kv. A18−19; ostanek lesene deske dolžine 0,29 m, širine 0,17 m in debeline 0,03 m (VZ 100). 89 SE 436 Interpretacija: zgornji del krste v grobu 15. Kv. C13−14; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu (2,1 × 0,88 × 0,46 x 0,7 m). Ohranjena je bila samo 84 SE 168 severozahodna stena vkopa. Kv. A18−19; ostanek lesene deske dolžine 1,52 m, Interpretacija: vkop groba 18. širine 0,43 m in debeline 0,01 m (VZ 95). Interpretacija: spodnji del krste v grobu 15. 90 SE 437 Kv. C13−14; drobljivo meljasto glineno polnilo ru- Grob 16 (skelet 16) menkasto rjave barve (10YR 5/4) s 5 % lomljencev peščenjaka v velikosti 2−6 mm in 6 % v velikosti do 85 SE 391 6−20 mm. Vsebovalo je le železne žeblje (1 %). Kv. B14; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu Interpretacija: polnilo groba 18. (2,41 × 0,66 × 0,85 m). Stene so bile strme in so ostro prehajale v ravno dno. Interpretacija: vkop groba 16. 71 Monografije CPA 11 Grob 19 (skelet 21) Interpretacija: vkop groba 21. 91 SE 432 97 SE 446 Kv. C14; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu Kv. A, B14; polnilo je bilo na vrhu sestavljeno iz (1,3 × 0,5 × 0,9 m). Ohranjena je bila samo seve-meljaste gline rjavkasto rumene barve (10YR 6/8), rovzhodna stena vkopa. v spodnjem delu pa iz rjavega (10YR 5/3) melja. Interpretacija: vkop groba 19. Vsebovalo je 13 % lomljencev peščenjaka v velikosti 6−20 mm, 15 % v velikosti 20−100 mm ter drobce 92 SE 433 oglja (2 %). Med najdbami je prevladovala novoveški Kv. C14; meljasto glineno polnilo rumenkasto rjave gradbeni material (5 %) ter železni žeblji (1 %). barve (10YR 5/4) s 5 % lomljencev peščenjaka v ve- Interpretacija: polnilo groba 21. likosti 6−20 mm. Vsebovalo je le manjše odlomke gradbene keramike, ki niso presegali velikosti 1 cm Grob 22 (skelet 22) (1 %), in železne žeblje (1 %). Interpretacija: polnilo groba 19. 98 SE 447 Kv. B, C13; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu 93 SE 444 (2,65 × 1,47 × 0,74 m). Vzhodna stena vkopa je bila Kv. C14; spodnji del lesene krste, od katerega so ohranjena le v spodnjem delu. se ohranili le trije manjši koščki lesa debeline 2 cm Interpretacija: vkop groba 22. (VZ 113). Interpretacija: spodnji del krste v grobu 19. 99 SE 448 Kv. B, C13; drobljivo meljasto glineno polnilo rjav- Grob 20 (skelet 20) kasto rumene barve (10YR 5/3) s 5 % lomljencev peščenjaka v velikosti 6−20 mm. Vsebovalo je drob- 94 SE 442 ce oglja (5 %), drobce novoveškega gradbenega ma- Kv. C13−14; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu teriala (5 %) in železne žeblje (1 %). (1,96 × 0,55 × 0,75 m). Ohranjena je bila samo vzho- Interpretacija: polnilo groba 22. dna stena vkopa. Interpretacija: vkop groba 20. SE 480 Kv. B, C13; lesena deska dolžine 1,81 m, širine 0,4 m 95 SE 443 in debeline 0,02 m. Kv. C13−14; drobljivo meljasto glineno polnilo Interpretacija: spodnji del krste v grobu 22. svetlo rumenkasto rjave barve (2.5YR 6/3) z 20 % lomljencev peščenjaka v velikosti 6−20 mm, 20 % 100 SE 481 v velikosti 6−20 mm in 3 % v velikosti 20−40 mm. Kv. B, C13; lesene deske, ki sestavljajo stranice krste. Vsebovalo je novoveški gradbeni material (3 %) in Severna in južna stranica sta bili krajši. Severna je me- železne žeblje (1 %). rila v dolžino 55 cm, južna pa 42 cm. Vzhodna in Interpretacija: polnilo groba 20. zahodna stranica sta bili daljši, v dolžino sta merili 176 cm. Stranice so se ohranile v širini 12 cm in de- Grob 21 (skelet 15) belini 2 cm (VZ 106). Interpretacija: stranski deli krste v grobu 22. 96 SE 445 Kv. A, B14; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu (2,71 × 1,1 × 0,8 m). 72 Protestantska cerkev v Govčah Grob 23 (skelet 23) 106 SE 439 Kv. C14; drobljivo meljasto glineno polnilo svetlo 101 SE 449 olivno rjave barve (2.5YR 5/4) s 15 % lomljencev Kv. C13; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu peščenjaka v velikosti 6−20 mm in 5 % v velikosti (2,11 × 0,65 × 0,8 m). Ohranili sta se le severozaho-nad 20 mm. Vsebovalo je novoveški gradbeni materi- dna in jugozahodna stena vkopa. al (5 %), železne žeblje (1 %) ter koščke lesa, ostanke Interpretacija: vkop groba 23. lesene krste (2 %) (VZ 90, 92). Interpretacija: polnilo groba 25. 102 SE 450 Kv. C13; drobljivo meljasto glineno polnilo rjav-107 SE 471 kasto rumene barve (10YR 5/3) s 15 % lomljencev Kv. C14; leseni deski, ohranjeni v dolžini 1,37 oz. peščenjaka v velikosti 6−20 mm in 5 % v velikosti do 1,21 m, širini 0,14 oz. 0,08 m in z debelino 2 cm 70 mm. Vsebovalo je drobce oglja (2 %), novoveški (VZ 112). gradbeni material (10 %) in železne žeblje (1 %). Pol- Interpretacija: ostanki spodnjega dela krste v grobu 25. nilo je bilo v spodnjem delu bolj čisto, brez ruševin- skega materiala. Grob 26 (skelet 26) Interpretacija: polnilo groba 23. 108 SE 453 Grob 24 (skelet 24) Kv. C13; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu (1,37 × 0,72 × 0,8 m). Ohranjeni sta bili le severoza- 103 SE 451 hodna in jugozahodna stena vkopa. Kv. C13; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu Interpretacija: vkop groba 26. (2,7 × 0,74 × 0,47 m). Interpretacija: vkop groba 24. 109 SE 454 Kv. C13; mehko peščeno glinasto polnilo rumenorja- 104 SE 452 ve barve (10YR 5/4) s 5 % lomljencev peščenjaka v Kv. C13; čvrsto meljasto glineno polnilo rumenorjave velikosti 2−6 mm, 10 % v velikosti 6−20 mm, in 3 % barve (10YR 5/6) z 2 % lomljencev peščenjaka v veli- v velikosti nad 20 mm. Vsebovalo je novoveški grad- kosti 6−20 mm, 2 % v velikosti 2−6 mm in 5 % v ve- beni material (1 %) in železne žeblje (1 %). Polnilo likosti nad 20 mm. Vsebovalo je novoveški gradbeni je bilo v spodnjem delu bolj čisto, brez ruševinskega material (5 %) in železne žeblje (1 %). Polnilo je bilo v materiala. spodnjem delu bolj čisto, brez ruševinskega materiala. Interpretacija: polnilo groba 26. Interpretacija: polnilo groba 24. Grob 27 (skelet 27) Grob 25 (skelet 25) 110 SE 456 105 SE 438 Kv. C13−14; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu Kv. C14; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu (2,12 × 0,58 × 1,25 m). Ohranjena je bila le južna (2,49 × 0,9 × 0,75 m). Ohranili sta se samo južna in stena vkopa. vzhodna stena vkopa. Interpretacija: vkop groba 27. Interpretacija: vkop groba 25. 111 SE 457 Kv. C13−14; čvrsto meljasto glineno polnilo rume- norjave barve (10YR 5/4) z 10 % lomljencev pešče- 73 Monografije CPA 11 njaka v velikosti 2−6 mm, 5 % v velikosti 6−20 mm, 117 SE 490 in 3 % v velikosti nad 20 mm. Vsebovalo je novoveš- Kv. C13−14; lesene deske, ki tvorijo stranski del ki gradbeni material (1 %) in železne žeblje (1 %) in krste, so bile ohranjene v dolžini 1,94 m, širini 0,54 m drobce oglja (1 %). Polnilo je bilo v spodnjem delu in debelini 0,03 m (VZ 96). bolj čisto, brez ruševinskega materiala. Interpretacija: stranski del krste v grobu 28. Interpretacija: polnilo groba 27. 118 SE 491 112 SE 482 Kv. C13−14; lesene deske, ki so tvorile spodnji del Kv. C14; lesena deska, ki se je ohranila v dolžini 0,32 m, krste, so bile ohranjene v dolžini 1,9 m, širini 0,54 m širini 0,31 m in debelini 0,02 m ohranila od zgornjega in debelini 0,03 m (VZ 98). dela krste. Ohranjena je bila v spodnjem, južnem delu Interpretacija: spodnji del krste v grobu 28. groba in je deloma prekrivala noge skeleta (VZ 104). Interpretacija: zgornji del krste v grobu 27. 113 SE 483 Kv. C14; leseni vzporedni deski z dolžino 1,75, širino 0,43 in debelino 0,003 m, ki sta se ohranili od spo- dnjega dela krste (VZ 105). Interpretacija: spodnji del krste v grobu 27. 114 SE 484 Kv. C13−14; lesene deske, ki so se ohranile od stran- skega dela krste v dolžini 1,78 m, širini 0,21 m in de- belini 0,02 m. Stranica krste v grobu 28 (foto E. Zorc). Interpretacija: stranski deli krste v grobu 27. Grob 29 (skelet 29 in skelet 30) 115 SE 486 Kv. C13−14; mehko meljasto glineno polnilo rume- 119 SE 487 (= SE 485) no rjave barve (10YR 4/5) s 15 % lomljencev pešče- Kv. C13−14; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu njaka v velikosti 2−6 mm, 10 % v velikosti 6−20 mm (2,8 × 1,5 × 1,5 m). Zahodna stena ni bila ohranjena. in 5 % v velikosti nad 20 mm. Vsebovalo je novoveš- Interpretacija: vkop grobov 28 in 29. ki gradbeni material (1 %). Polnilo je bilo v spodnjem delu bolj čisto, brez ruševinskega materiala. 120 SE 488 Interpretacija: polnilo groba 27. Kv. C13−14; mehko meljasto glineno polnilo rume- no rjave barve (10YR 4/5) z 10 % lomljencev pešče- Grob 28 (skelet 28) njaka v velikosti 2−6 mm, 5 % v velikosti 6−20 mm in 3 % v velikosti nad 20 mm. Vsebovalo je novo- 116 SE 489 veški gradbeni material (1 %). Polnilo je bilo v spo- Kv. C13−14; lesene deske, ki tvorijo zgornji del krste, dnjem delu bolj čisto, brez ruševinskega materiala so bile ohranjene v dolžini 1,9 m, širini 0,60 m in (1,8 × 0,6 × 0,13 m). debelini 0,03 m. Interpretacija: polnilo groba 29. Interpretacija: zgornji del krste v grobu 28. 74 Protestantska cerkev v Govčah 121 SE 492 126 SE 499 Kv. C13−14; lesene deske, ki so tvorile zgornji del Kv. C13; mehko polnilo temno rumenorjave krste, so bile ohranjene v dolžini 1,26 m, širini 0,45 m (10YR 4/4) meljaste gline s 5 % peska, 15 % drobnih in debelini 0,04 m (VZ 101). lomljencev peščenjaka, 10 % srednje velikih lomljen- Interpretacija: spodnji del krste v grobu 29. cev peščenjaka, 8 % lomljencev peščenjaka velikih od 1−10 cm in 3 % lomljencev peščenjaka velikih od 122 SE 493 10−17 cm. Polnilo je vsebovalo tudi keramični grad- Kv. C13−14; lesene deske, ki so tvorile zgornji del beni material (2 %). krste, so bile ohranjene v dolžini do 1,87 m, širini Interpretacija: polnilo groba 30. 0,22 m in debelini 0,02 m (VZ 99). Interpretacija: stranski del krste v grobu 29. Grob 31 123 SE 494 127 SE 153 Kv. C13−14; lesene deske, ki so tvorile spodnji del Kv. C19−20; vkop groba 31. Grob je bil le delno vi-krste, so bile ohranjene v dolžini do 1,87 m, širini den ob severnem robu izkopnega polja, v večji meri 0,38 m in debelini 0,03 m (VZ 108). pa je ležal pod današnjim kolovozom, izven meja iz- Interpretacija: spodnji del krste v grobu 29. kopa. Grobna jama ni bila izpraznjena. Interpretacija: vkop groba 31. 124 SE 495 Kv. C13−14; leseni vezni deščici spodnjega dela 128 SE 154 krste, dolžine 0,47 m, širine 0,07 m in debeline 0,4 m Kv. C19−20; polnilo vkopa SE 153, je bilo sestavlje- (VZ 110). no iz ruševinskega materiala, malte, novoveškega Interpretacija: vezne deske spodnjega dela krste v gradbenega materiala in lomljencev peščenjaka. Pol-grobu 29. nilo je bilo le delno odstranjeno, saj je grob večidel ležal pod kolovozom, izven meja vkopa. Interpretacija: polnilo groba 31. Hodne površine 129 SE 103 Kv. A18−19; zbita plast rumenorjavega peščenega melja rumeno rjave barve (10YR 5/4) s 5 % lomljen- cev peščenjaka v velikosti 2−6 mm, 5 % v velikos- ti 6−20 mm in 2 % lomljencev apnenca v velikosti Vezne deske spodnjega dela krste v grobu 29 (spodaj) 150−250 mm. Vsebovala je malto in omet (skupaj in krsta v grobu 28 (zgoraj) (foto J. Hobič). 2 %) ter gradbeno keramiko (5 %). Presekana je bila z vkopom groba 15 (SE 156). Grob 30 (skelet 31) Interpretacija: hodna površina. 125 SE 498 130 SE 140 Kv. C13; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu A18−B19; zbita plast meljaste gline rumenkasto rja- (1,2 × 0,55 × 0,2 m). ve barve (10YR 5/4), je bila ohranjena na površini Interpretacija: vkop groba 30. 4,6 × 2,6 m. Vsebovala je lomljence peščenjaka v ve- likosti 6−20 mm ter 5 % v velikosti nad 20 mm. Med 75 Monografije CPA 11 najdbami so bili zastopani predvsem odlomki novo- v velikosti 6−20 mm, in 35 % v velikosti 20−200 mm. veške gradbene keramike, ki ne presegajo velikosti Vsebovalo je malto (2 %) in gradbeno keramiko (3 %). 3 cm. V severnem delu je bila plast poškodovana s Polnilo je bilo dokumentirano na P 29 v sondi 8. srednjeveškimi vkopi SE 143, SE 144, SE 157 ter z Interpretacija: polnilo vkopa SE 465. modernim vkopom za vodovodno cev SE 102. Interpretacija: hodna površina iz časa gradnje cerkve. 135 SE 459 Kv. C11−12; vkop jarka oglate oblike v profilu. Na Izravnave, utrditve vzhodnem delu je bil uničen z nasutjem za poljsko ces- to (SE 461) ter modernim vkopom za vodovod SE 440. 131 SE 351 (= SE 395) Interpretacija: vkop, zapolnjen z SE 460. Kv. C16−18, B17, B18; zbita plast meljaste gline ru- meno rjave barve (10YR 5/6). Ohranjena je bila na 136 SE 460 ozkem pasu ob severnem robu izkopnega polja, v Kv. A11−12; rahlo polnilo sestavljeno iz meljaste dolžini 5,9 m, širini 0,64 m in debelini 0,15 m. Plast gline olivno rjave barve (2.5Y 4/4) z 20 % lomljen-je enaka SE 395 v Kv. B17, C17−18, kjer je bila pre- cev peščenjaka v velikosti 2−6 mm, 10 % v velikosti sekana z vkopom groba 1 (SE 99). Plast je bila zbita, 6−20 mm, in 35 % v velikosti 20−100 mm. Vsebova-vsebovala je lomljence peščenjaka v velikosti 2−6 cm lo je gradbeno keramiko (2 %). Polnilo je bilo doku- (15 %) ter v velikosti 6−15 cm (5 %). Pod njo smo mentirano na P 27, P 28 v sondi 7. zasledili zdrobljene lomljence peščenjaka (SE 416). Interpretacija: polnilo vkopa SE 459. Interpretacija: glineno nasutje, morda izravnava. 137 SE 462 132 SE 415 Kv. A11; vkop konkavne oblike v profilu je bil doku- Kv. B12−C14; sipka plast peska bledo rumene barve mentiran na presekih 27 in 28. Na vzhodnem delu je (5Y 7/3) (100 %), ki ni vsebovala najdb. Na vzhodni bil uničen z nasutjem za poljsko cesto SE 461. strani, v Kv. C13−14, je bila presekana z vkopi za- Interpretacija: vkop zapolnjen z SE 455, SE 464, hodne skupine grobov, na zahodni, v Kv. B−C12, pa SE 463. z vkopom SE 412. Interpretacija: podlaga za tlakovanje, utrditev. 10.3 Zgodnji novi vek 2, faza 2 133 SE 416 Ruševinske plasti Kv. C15−17; tanka, približno 4 cm debela zbita plast zdrobljenih peščenjakov, ki je ležala pod meljasto gli- 138 SE 13 (= SE 19, SE 21, SE 24, SE 76, SE 81) nenim nasutjem (SE 351 = SE 395). Plast ni vsebo- V kvadrantih A do C23−24 smo dokumentirali večjo vala najdb. V Kv. C17−18 je bila presekana z vkopom plast ruševine SE 13 sestavljeno iz preperelega pešče-groba 1 (SE 99). njaka bledo sivozelene barve, ki je vsebovala tudi več- Interpretacija: podlaga za tlakovanje, utrditev. jo količino keramičnega gradbenega materiala (streš- nike, zidno opeko...). V tej plasti smo našli tudi nekaj Pogojno faza 1: SE dokumentirane v odlomkov lončenine ter ostanke lupin školjk, ki smo presekih sond 7 in 8 jih dokumentirali kot vzorec VZ 1. Interpretacija: ruševina. 134 SE 458 Kv. C11−12; rahlo polnilo je bilo sestavljeno iz pešče- 139 SE 20 nega melja temno rumeno rjave barve (10YR 3/6) s Kv. A23−C23; plast močno zbite rjavkasto rumene 5 % lomljencev peščenjaka v velikosti 2−6 mm, 10 % (10YR 6/8) gline z 1% peska in 2% velikih lomljencev 76 Protestantska cerkev v Govčah peščenjaka ter drobci malte (3%). Plast je bila ohra- 143 SE 79 njena v obliki manjših zaplat okoli roparskega jarka Kv. C18−19, B18; kamnita ruševina iz lomljen-SE 22/023 in je bila močno poškodovana z oranjem. cev peščenjaka v velikosti 6−20 mm (43 %) in nad Interpretacija: ruševina. 20 mm (30 %). Interpretacija: ruševina. 140 SE 73 (= SE 74, SE 85, SE 86, SE 88, SE 131) Plast ruševine je bila sestavljena iz melja rjave 144 SE 80 (10YR 5/3) in rumenkasto rjave (10YR 5/4) barve, Kv. B19−C19; ruševinska plast je bila dokumentira-ki je vsebovala večjo količino poznosrednjeveške na v Kv. B, C 18−19. Sestavljena je bila iz peščene-gradbene keramike (20 %), lomljence apnenca in ga melja rjave barve (10YR 6/3) s 15 % lomljencev peščenjaka v velikosti 2−6 mm (skupaj 7 %), lom-peščenjaka v velikosti 2−6 mm in 10 % v velikosti ljence peščenjaka v velikosti 6−20 mm (25 %) ter nad 20 mm. Vsebovala je malto in omet (skupaj 2 %), večje lomljence apnenca in peščenjaka v velikosti oglje (1 %), več železnih predmetov (1 %) ter zgo-20−200 mm (skupaj 13 %). V manjših količinah je dnjenovoveško gradbeno keramiko (5 %). bila prisotna tudi malta in omet (skupaj 4 %). Plast Interpretacija: ruševina. smo dokumentirali skoraj po celotni površini izkop- nega polja, prekrivala je strukture in grobove. 145 SE 83 Interpretacija: ruševina. Kv. A17−19; ruševinska plast je bila dokumentirana v Kv. A 17−19. Sestavljal jo je zbit pesek (45 %), melj rumenkasto rjave barve (10YR 5/4) s 15 % lomljen- cev peščenjaka v velikosti 6−20 mm in 30 % v veli- kosti nad 20 mm. Vsebovala je malto (1 %) in zgo- dnjenovoveško gradbeno keramiko (5 %). Interpretacija: ruševina. 146 SE 90 Kv. B17−18, C18; ruševinska plast je bila dokumen- Plast ruševine SE 74 (foto J. Hobič). tirana v Kv. B, C 18 in je prekrivala temelje zidu cer- kvenega objekta (SE 151). Sestavljena je bila prete- 141 SE 75 žno iz lomljencev peščenjaka v velikosti 20−200 mm Kv. B19−C20; plast ruševine je bila sestavlje- (80 %) ter iz manjše količine peščenega melja zelo na pretežno iz meljastega peska bledo rjave barve temno sivkasto rjave barve (10YR 3/2) (15 %) in (10YR 6/3), malte (5 %) s 35 % nekarbonatnega malte (5 %). grušča (2−6 mm) in 25 % v velikosti 6−20 mm. V Interpretacija: ruševina temelja zidu cerkve SE 151. plasti smo našli večjo količino zgodnjenovoveške gradbene keramike (15 %). 147 SE 95 Interpretacija: ruševina. Kv. B/C20; ruševinska plast je bila dokumentirana v Kv. B 20, sestavljena je bila izključno iz zgodnjenovo- 142 SE 78 veške gradbene keramike. Kv. A−C22; plast ruševine je bila sestavljena prete- Interpretacija: ruševina. žno iz meljaste gline rumene barve (10YR 7/8) z ne- karbonatnim gruščem v velikosti 6−20 mm (15 %) 148 SE 137 ter malto in gradbeno keramiko (skupaj 10 %). Kv. B18−19; ruševinska plast je bila sestavljena iz Interpretacija: ruševina. temno sivorjavega (10YR 4/2) melja s 5 % lomljen- 77 Monografije CPA 11 cev peščenjaka v velikosti 6−20 mm, 15 % v velikosti 153 SE 407 20−150 mm. Vsebovala je gradbeno keramiko (8 %), Kv. A15; polnilo, sestavljeno iz večjih lomljencev malto (2 %). Ruševina je prekrivala vkopa SE 143, peščenjaka v velikosti do 50 cm, ki so predstavljali SE 144, deloma pa tudi plast SE 140. posamezne lomljence ali manjše koncentracije znot- Interpretacija: ruševina. raj vkopa vodnega zbiralnika, predvsem v vogalih na južni polovici vkopa. 149 SE 138 Interpretacija: verjetno ruševine konstrukcije, ki je Kv. B/C19; ruševinska plast je bila dokumentirana v podpirala nadstrešek vodnega zbiralnika SE 393. Kv. B, C 19, tik ob strukturi SE 151. Sestavljali so jo zdrobljeni lomljenci peščenjaka v velikosti 6−20 mm (25 %) in v velikosti nad 20 mm (45 %). Vsebovala je tudi manjše količine malte (1 %). Interpretacija: ruševina strukture SE 151. 150 SE 374 Kv. B16−C17; ruševinska plast je bila dokumentirana v Kv. B/C15−17, sestavljena je bila iz meljaste gline (10 %) in peščenega melja (20 %) svetlo olivno rja- ve barve (2.5Y 5/4) z 19 % lomljencev peščenjaka v velikosti 6−20 mm, in 40 % v velikosti 20−30 mm. Vsebovala je kose malte (5 %), polže (1 %) ter grad- beno keramiko (5 %). Ruševina je prekrivala strukturo SE 151. Interpretacija: ruševina. 151 SE 394 Kv. A14−B16; čvrsto meljasto glineno polnilo temno rumeno rjave barve (10YR 5/6) s 5 % lomljencev peščenjaka v velikosti 6−20 mm, 30 % v velikosti do 150 mm. Vsebovalo je večje količine zgodnjenovo- veške gradbene keramike (30 %) v manjši meri pa Ruševine konstrukcije, ki je verjetno podpirala nadstrešek vodnega zbiralnika SE 393 (foto J. Hobič). tudi malte (2 %), lončenine (2 %), okenskega stekla (0,5 %) in kovine (0,5 %). Interpretacija: ruševinsko zasutje zbiralnika za vodo 154 SE 504 SE 393. Kv. B16−17; vkop nepravilne oblike v tlorisu in pro- filu (7,9 × 2,5 × 0,5 m), ki je poškodoval osrednji del 152 SE 406 temelja zidu SE 151. Kv. A/B15; polnilo, večidel sestavljeno iz odlomkov Interpretacija: vkop roparskega jarka. novoveške strešne kritine (90 %), med katerimi je bil rahlo sprijet melj svetlo olivno rjave barve (2,5Y 5/3). 155 SE 509 Interpretacija: strešna kritina nadstreška, ki je verje- Kv. B16−17; polnilo sestavljeno iz meljaste gline tno nekoč stal nad vodnim zbiralnikom SE 393. (10 %) in peščenega melja (20 %) svetlo olivno rja- ve barve (2.5Y 5/4) z 19 % lomljencev peščenjaka v velikosti 6−20 mm, in 40 % v velikosti 20−30 mm. 78 Protestantska cerkev v Govčah Vsebovalo je kose malte (5 %), polže (1 %) ter grad- 157 SE 376 beno keramiko (5 %). Kv. B17; ruševinsko polnilo sestavljeno iz peščene- Interpretacija: polnilo roparskega jarka SE 504. ga melja svetlo rumenkasto rjave barve (2.5Y 6/3) z 20 % lomljencev peščenjaka v velikosti 6−20 mm, 10.4 Novi vek, faza 3 30 % v velikosti do 150 mm. Vsebovalo je malto (2 %) ter redke odlomke gradbene keramike (1 %) in 156 SE 22/23, SE 66 lončenine (1 %). Polnilo je prekrivalo ohranjeni del v Kv. od A23 do C23 smo dokumentirali večji vkop podpornika SE 425. pravilne linearne oblike dolžine 15 m in širine 0,8 m, Interpretacija: polnilo roparskega jarka podpornika ki je presekal ruševinsko plast SE 13 v smeri sever− SE 425. jug. Polnilo vkopa SE 23 je bilo sestavljeno iz peščeno glinaste ilovice in večje količine manjših lomljencev 158 SE 410 peščenjaka ter delcev malte in gradbenega materiala. Kv. A12−B13; vkop nepravilno oglate oblike v tlorisu Jarek je bil globok ok. 0,7 m, na dnu pa smo doku- (v obliki črke L) in oglate v preseku. Strme stene so mentirali polnilo SE 66 sestavljeno iz večjih lomljen- ostro prehajale v ravno dno (3,56 × 2,21 × 0,72 m). cev in klesancev temno sivega peščenjaka, ki so bili Na zahodnem delu je bil presekan z modernim vko-položeni na dno vkopa. pom za jašek (SE 440), na jugu pa se je nadaljeval Interpretacija: roparski jarek vzhodnega dela obzidja izven meja izkopnega polja. protestantske cerkve. Interpretacija: vkop, morda za temelj jugozahodnega vogalnega stolpa. Vkop za temelje objekta 1 (foto J. Hobič). 159 SE 411 Kv. A12−B13; ruševinsko polnilo sestavljeno gline- nega melja temno sivo rjave barve (10YR 3/2), ki je vsebovalo 10 % ostrorobega peska, 10 % lomljencev peščenjaka v velikosti 6−20 mm in 20 % v velikosti do 150 mm. Med najdbami je bila zastopana lončeni- na (1 %), kosi malte, ki ne presegajo 5 cm (5 %), oglje Polnilo iz kamnitih lomljencev SE 66 v roparskem v velikosti do 2 cm (2 %), gradbena keramika (2 %) jarku SE 22/23 vzhodnega obzidja (foto E. Zorc). ter živalske kosti (2 %). Interpretacija: ruševinsko polnilo roparskega jarka SE 410. 79 Monografije CPA 11 160 SE 412 161 SE 413 Kv. C12; vkop linearne oblike v tlorisu in oglate v profi- Kv. C12; peščeno meljasto polnilo svetlo rumenorja- lu, ki je potekal v smeri sever−jug. Na zahodni in južni ve barve (10YR 6/4) z 12 % lomljencev peščenjaka strani je bil poškodovan z modernima vkopoma za vo-v velikosti 6−20 mm, 25 % v velikosti 20−100 mm, dovod (SE 426, SE 440) (7,3 × 0,8 × 0,77 m). 20 % v velikosti 100−200 mm in 5 % v velikos- Interpretacija: vkop jarka, morda roparski jarek za- ti 200−350 mm. Vsebovalo je 1 % gradbene ke- hodnega obzidja iz 16. stoletja. ramike in kose malte, ki niso presegali 2 cm (5 %) (0,70 × 0,25 m). Interpretacija: najmlajše zasutje roparskega jarka za- hodnega obzidja cerkve SE 412. 163 SE 431 Kv. C12; polnilo jarka je bilo sestavljeno iz peščenega melja (84%) temno rumeno rjave barve (10YR 4/4), lomljencev peščenjaka v velikosti 20−50 mm (5 %), 50−100 mm (10 %) ter apnenčevih prodnikov v veli- kosti 20−50 mm (1 %). Vsebovalo je malto (1 %) in gradbeno keramiko (1 %). Interpretacija: zasutje roparskega jarka SE 412. Polnilo roparskega jarka temeljev objekta 1 (foto J. Hobič). 162 SE 430 Kv. C12; polnilo jarka sestavljeno iz peščenega melja (45 %) svetlo oliv- no rjave barve (2.5Y 5/4), lomljencev peščenjaka v velikosti 2−6 mm (20 %), 6−20 mm (10 %) ter 20−170 mm (23 %). Vse- boval je malto (1 %) in gradbeno keramiko (1 %). Interpretacija: zasutje ro- parskega jarka SE 412. 1 428 415 413 3 510 427 430 426 412 28 431 429 Polnilo roparskega jarka zahodnega obzidja (izdelava E. Zorc). 80 Protestantska cerkev v Govčah 10.5 Moderne aktivnosti, faza 4 164 SE 1 (= SE 2, SE 4) Mehka plast glinenega melja rjave barve (10YR 4/3) s 3 % nekarbonatnega grušča v velikosti 2−6 mm, 3 % v velikosti 6−20 mm, in 3 % v velikosti 30−50 mm. Vse- bovala je odlomke gradbene keramike (5 %). Plast je bila odstranjena strojno in je dokumentirana le v presekih. Interpretacija: ornica. 165 E 14 Kv. C24: vkop jarka linearne oblike v tlorisu in nepra- vilne v profilu (2,65 × 0,28 × 0,05 m) Interpretacija: vkop jarka, zapolnjenega s SE 15. 166 SE 15 Kv. C24; glineno moljasto polnilo temno rumeno rja- Vzhodni krak vodovoda z vodovodno cevjo, SE 102/ ve barve (10YR 3/4) z 2 % nekarbonatnega grušča v SE 92 (foto J. Hobič). velikosti 2−6 mm, 2 % v velikosti 6−20 mm in 5 % v velikosti 30−50 mm. Vsebovalo je močno fragmenti- rano gradbeno keramiko (1 %). Interpretacija: polnilo jarka SE 14. 167 SE 92 (= SE 96) Kv. B13−B20, C20−C21; polnilo jarka sestavljeno iz glinenega melja olivno rumene barve (2.5Y 6/6), lomljencev peščenjaka v velikosti 2−6 mm (5 %), 6−20 mm (10 %) ter 20−170 mm (23 %). Vsebovalo je malto (1 %) in gradbeno keramiko (5 %). Interpretacija: polnilo jarka za vodovodno cev SE 102. 168 SE 102 Kv. B13−B20, C20−C21; vkop linearne oblike v tlo- risu in oglate v profilu (39 × 0,9 × 0,7 m). Potekal je v smeri severovzhod−jugozahod, na vzhodni strani se je nadaljeval izven meja izkopa, na zahodni pa se je zaključil ob vkopu za jašek SE 440. Interpretacija vkop jarka za vodovodno cev. Vzhodni krak vodovoda SE 102/SE 92 (foto J. Hobič). 81 Monografije CPA 11 169 SE 132 173 SE 427 Kv. C19; vkop ovalne oblike v tlorisu in s profilom v Kv. C12; polnilo sestavljeno iz peščenega melja (62 %) obliki črke U (0,56 × 0,38 × 0,35 m). na severni strani in gline (3 %) temno rumeno rjave barve (10YR 4/6), se je nadaljeval izven meja izkopa. lomljencev peščenjaka v velikosti 2−6 mm (20 %), Interpretacija: vkop jame, morda nastale kot posledi- 6−20 mm (10 %) ter 20−170 mm (5 %). Vsebovalo ca eksplozije granate. je malto (1 %) in gradbeno keramiko (1 %). Polnilo je bilo dokumentirano le v P 26. Interpretacija: polnilo jarka za vodovodno cev SE 426. 174 SE 428 Kv. C12; polnilo je bilo sestavljeno iz peščene gline rumeno rjave barve (10YR 5/4), lomljencev pešče- njaka v velikosti 2−6 mm (20 %), 6−20 mm (5 %) ter nad 20 mm (2 %). Vsebovalo je malto (1 %) in gradbeno keramiko (1 %). Polnilo je bilo dokumen- tirano le v P 26. Jama, ki je nastala kot posledica eksplozije granate Interpretacija: polnilo jarka za vodovodno cev minometa (fotoJ. Hobič). SE 426. 170 SE 133 175 SE 429 Kv. C19; peščeno meljasto polnilo temno sive barve Kv. C12; polnilo je bilo sestavljeno iz peščenega me- (10YR 4/1) s 15 % lomljencev peščenjaka v velikosti lja zelo temno sivo rjave barve (10YR 3/2), lomljen-2−6 mm (5 %) in 15 % v velikosti 6−20 mm. Vse- cev peščenjaka v velikosti 2−6 mm (15 %), 6−20 mm bovalo je drobce oglja (2 %), kose ometa v velikosti (10 %) ter nad 20 mm (5 %). Vsebovalo je gradbeno do 3 cm (5 %), manjšo količino gradbene keramike keramiko (1 %). Polnilo je bilo dokumentirano le v (1 %), ob stenah vkopa pa je bila dokumentirana več- P 26. ja količina odlomkov granate. Interpretacija: polnilo jarka za vodovodno cev Interpretacija: polnilo vkopa SE 132. SE 426. 171 SE 350 176 SE 440 Kv. B19−B20; mejna površina linearne oblike v tlori- Kv. A12−B13; vkop nepravilne oblike v tlorisu in su in s profilom v obliki črke V (6,5 × o,15 × 0,08 m), oglate v profilu (9,8 × 6,5 × 0,6 m). je poškodoval zapolnjena z ornico (SE 2). starejša vkopa SE 410 in SE 412. Interpretacija: mejna površina brazde. Interpretacija: vkop za jašek. 172 SE 426 177 SE 441 Kv. C12, B12; vkop linearne oblike v tlorisu in nepra- Kv. A12−B13; polnilo je bilo sestavljeno iz peščene- vilne v profilu (7,1 × 1 × 0,8 m). Na severni strani ga melja (26 %), meljaste gline (35 %) temno rume-se je nadaljeval izven meja izkopa, na južni pa se je no rjave barve (10YR 4/4), lomljencev peščenjaka zaključil ob vkopu za jašek SE 440. Na vzhodnem v velikosti 2−6 mm (10 %), 6−20 mm (15 %) ter delu je poškodoval starejši vkop SE 412. 20−150 mm (10 %). Vsebovalo je malto (1 %), drob- Interpretacija: vkop jarka za vodovodno cev. ce oglja (1 %) in gradbeno keramiko (1 %). Interpretacija: polnilo vkopa za jašek SE 440. 82 Protestantska cerkev v Govčah 178 SE 461 183 SE 30/31, SE 32/33, SE 34/35, SE 36/37, Kv. A−C11−12, nasutje ostrorobega peska in karbo- SE 38/39, SE 40/41, SE 42/43, SE 44/45, SE 46/47, natnega grušča v velikosti 2−6 mm (20 %), 6−20 mm SE 48/49, SE 50/51, SE 52/53, SE 54/55, SE 56/57, (20 %) in 20−100 mm (40 %). Nasutje je bilo doku-SE 58/59, SE 60/61, SE 62/63, SE 64/65, SE 165/166, mentirano na presekih 27−29. SE 170/171−SE 348/349. Interpretacija: kolovoz. Mejne površine nekdanjih kolov, zapolnjene z gline- nim meljem rjave barve (10YR 4/3) s 3 % nekarbo- 179 SE 473 natnega grušča v velikosti 2−6 mm, 3 % v velikosti Kv. B5−B4; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu 6−20 mm, in 3 % v velikosti 30−50 mm. V polnilu so (15 × 0,4 × 0,26 m). Jarek je v smeri sever−jug sekal bili prisotni tudi odlomki gradbene keramike (5 %). celotno izkopno polje. Interpretacija: sledi poljedelskih kolov v pravilnem Interpretacija: vkop jarka neznane funkcije. rastru. 180 SE 474 Kv. B5−B4; polnilo je bilo sestavljeno iz peščene- ga melja (78 %), meljaste gline (10 %) rjave bar- ve (10YR 5/3), lomljencev peščenjaka v velikosti 6−20 mm (10 %). Vsebovalo je gradbeno keramiko (2 %). Interpretacija: polnilo vkopa jarka SE 473. 181 SE 475 Kv. B3; vkop oglate oblike v tlorisu in profilu (1,68 × 0, 38 × 0,57 m). Interpretacija: vkop manjšega jarka neznane funkcije. Jamice poljedelskih kolov v sektorju 1 (foto E. Zorc). 182 SE 476 Kv. B3; meljasto glineno polnilo svetlo rumenkasto rjave barve (10YR 6/4), ki je vsebovalo le drobce oglja (1 %). Interpretacija: polnilo jarka SE 475. 83 Protestantska cerkev v Govčah 11 Katalog grobov Katalog grobov je sestavljen iz vseh 31 dokumentira- ter kataloške številke grobnih najdb. V grobovih so nih grobov in ostankov 31 skeletov odkritih z arheo- se ohranili predmeti, ki pripadajo noši oz. oblačilom loškimi izkopavanji. Znotraj izkopnega polja smo razi- pokojnika, deli lesenih krst in močno korodirani žeb- skali 28 grobov, dva pa sta ostala neraziskana, ker sta se lji od krst. Visoka podtalnica je poleg kovinskih pred-nahajala pod obstoječim kolovozom. Razen kosti ske- metov močno prizadela tudi skeletne ostanke, ki so leta 17 so bili vsi skeletni ostanki odkriti v grobovih. se najbolje ohranili v plitvejših, bolj suhih grobovih. Skoraj vse grobove smo odkrili znotraj obzidja, ki Po drugi strani pa je talna voda ohranila lesene ostanje obdajalo cerkev, en grob pa je bil odkrit znotraj ke krst, ki so bile v najglobljih, konstantno poplavlje-cerkvene ladje. Vse grobove smo odkrili neposred- nih grobovih, popolnoma ohranjene. no pod plastmi ruševine, ki so nastale ob uničenju Celotno pokopališče je časovno zelo natančno opre-cerkve leta 1600. deljeno s pisnimi viri v čas med 1592 in 1600. Pri opisu posamezne kataloškega opisa groba je po- Avtor fotografij je J. Hobič, avtorica izrisov grobov dana oblika, velikost (dno grobne jame) in globina z najdbami in presekov grobnih jam pa je E. Zorc. ohranjene grobne jame. Sledi opis groba in skeleta kost preperela kost les preperel les ožgan les železo bron fragmenti bronastega okrasa steklo zlato tkanina kamen 85 Monografije CPA 11 Grob 1 Zobje: Ohranjeni so bili skoraj vsi zobje. Tretji mo- larji so že izrasli, zobje so brez obrabe, imajo pa rahlo SE 100, Kv. C18 oblogo zobnega kamna. Opis groba: Grob je ležal tik ob notranji steni Najdbe v grobu: V predelu prsnega koša je bilo cerkvene ladje. Grobna jama, ovalne oblike v tlorisu odkritih več kosov noše v obliki ostankov žičke iz in banjaste oblike v preseku, je bila usmerjena v smeri bakrove zlitine (kat. št. 1, 2, 3, 4) in več močno ko-jugozahod−severovzhod in vkopana v SE 3, SE 28 rodiranih ostankov železnih žebljev za krsto. in SE 29. V spodnjem delu (dno) je imela grobna jama nepravilno pravokotno obliko, kar nakazuje na uporabo krste, ki pa ni ohranjena. Grobna jama je bila dolga 1,8 m, široka do 0,55 m, in globoka 0,15 m (nivo vkopa ni jasen, ker je bil grob v preteklosti pre- kopan). Polnilo iz meljaste gline je v zgornjem delu bilo sestavljeno predvsem iz ruševine, saj je vsebo- valo veliko odlomkov keramičnega gradbenega ma- teriala, malte in ometa. V spodnjem delu se začne v polnilu pojavljati več gline. Na dnu grobne jame je ležal slabo ohranjen človeški skelet (skelet 1). Opis skeleta: V grobu je bil domnevno pokopan moški ( adultus I, 18−25 let), visok 163 cm. Ležal je na hrbtu v smeri jugozahod−severovzhod v iztegnjeni legi, z glavo na temenu? na jugozahodu, ena roka je bila pokrčena na prsih, druga roka je bila stegnjena na trebuhu. Kosti so bile premaknjene oziroma pre- mešane in so bile slabo ohranjene (glede na ostale relativno dobro). Spol: lobanjske kosti so zelo tanke, vendar ohranjeni spolni znaki kažejo na moški spol. Postkranialne kosti so robustne. Starost: skelet pripa- da odrasli osebi (epifize femurja in tibije so prirasle). B Grob 1 B Skelet 1 Merilo 1 : 20 A PN 261 PN 265 PN 260 100 PN 259 099 PN 264 PN 258 PN 257 PN 256 PN 255 PN 269 A 86 Protestantska cerkev v Govčah Grob 2 ektokranialno še dobro vidni. Zobje: Obraba zob v spodnji čeljusti je srednje močna, prednji molarji so iz- SE 101 = 119, Kv. C22 padli pred smrtjo. Opazna je anomalija pri obrabi zob. Opis groba: Grob je bil umeščen vzporedno z ro- Najdbe v grobu: Več močno korodiranih ostankov parskim jarkom nekdanjega vzhodnega zidu cerkve- železnih žebljev za krsto. nega obzidja. Grobna jama je bila usmerjena sever− jug in vkopana v SE 3 in SE 28, bila je zelo ozka in je imela pravokotno obliko z zaobljenimi vogali. Grobna jama je bila dolga 2,24 m, široka do 0,47 m, globoka do 0,30 m. Na dnu grobne jame je ležal sla- bo ohranjen človeški skelet (skelet 2). Opis skeleta: V grobu je bila domnevno pokopana ženska ( adultus II− maturus, 30−40 let), visoka 168 cm. Ležala je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri zahod− vzhod, z glavo na zahodu na levem licu, roke pokrče- ne na trebuhu. Slabo ohranjen skelet (glede na ostale relativno dobro). Spol: spolni znaki na lobanji so bolj ženski. Postkranialni skelet je robusten in kaže bolj na moškega. Starost: lobanjski šivi so zarasli, vendar Grob 2 Skelet 2 Merilo 1 : 20 PN 96 101 107 PN 97 A B PN 93 A PN 92 B PN 91 87 Monografije CPA 11 Grob 3 Najdbe v grobu: Odkrita sta bila dva močno koro- dirana ostanka železnih žebljev za krsto in en večji SE 105, Kv. C22 kos pokrova lesene krste ter ohranjen kovinski ven- Opis groba: Grob se je nahajal na severnem robu ček (kat. št. 5), ki je bil položen na krsto. izkopnega polja (izkop smo razširili tako, da smo lah- ko raziskali in dokumentirali celoten grob). Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in nepravilne oblike v zgornjem nivoju, v spodnjem nivoju pa je imela pravokotno obliko z rahlo zaobljenimi vogali. Grobna jama je v dolžino je merila 1,77 m, v širi- no do 0,57 m, ohranjena globina do 0,60 m. Na dnu grobne jame je ležal slabo ohranjen človeški skelet (skelet 3). Opis skeleta: V grobu je bil pokopan otrok nedo- ločljivega spola ( infans II, 12 let). Ležal je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri sever−jug, z glavo na severu na desnem licu, roke je imel pokrčene na trebuhu. Skelet je bil zelo slabo ohranjen, saj se je ohranilo le nekaj trsk dolgih kosti in kosti lobanje. Ohranili so se skoraj vsi zobje, na katerih obrabe zob ni bilo videti. Grob 3 Skelet 3 Merilo 1 : 20 PN 217 A B PN 218 VZ 64 PN 219 PN 223 PN 221 A B PN 222 106 105 88 Protestantska cerkev v Govčah Grob 4 Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno koro- diranih ostankov železnih žebljev za krsto (kat. št. 8) SE 109, Kv. B21 in nekaj drobnih močno preperelih odlomkov lesene Opis groba: Grob se je nahajal nekaj metrov zahod- krste ter deli noše v obliki steklenih gumbov (kat. št. 6). no od nekdanjega vzhodnega zidu cerkvenega obzid- ja. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je imela pravokotno obliko z rahlo zaobljenimi vogali. Grobna jama je v dolžino merila 1,85 m, v širino do 0,48 m, ohranjena višina grobe jame pa je znašala 0,51 m. Na dnu grobne jame so ležali slabo ohranjeni ostanki človeškega skeleta (skelet 4). Opis skeleta: V grobu je bila pokopana oseba do- mnevno moškega spola ( adultus− maturus II, 30−50 let). Ležal je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri seve- rozahod−jugovzhod z glavo na severozahodu, ven- dar položaj glave ni jasen. Roke je imel na trebuhu. Ohranjene so bile samo trske kompaktne kostnine v ilovici in kepa gline, ki naj bi bila lobanja. Ohranjeni so bili skoraj vsi stalni zobje na katerih je bil viden interproksimalni karies. Grob 4 Skelet 4 Merilo 1 : 20 B PN 157 PN 147 109 108 PN 152 PN 146 PN 158 A B VZ 50 PN 149 PN 150 PN 153 PN 151 A 89 Monografije CPA 11 Grob 5 Opis skeleta: V grobu je bila pokopana oseba nedo- ločljivega spola ( juvenis− adultus I, 18−25 let). Ležala SE 115, Kv. B20, B21 je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri severozahod− Opis groba: Grob se je nahajal sredi odprtega pros- jugovzhod, z glavo na severozahodu. Položaj glave tora med cerkvijo in ostanki nekdanjega vzhodnega ni jasen, roke so bile na trebuhu. Ohranjene so bile zidu cerkvenega obzidja. Grobna jama je bila vkopa-samo trske kompaktne kostnine v ilovici in kepa gli- na v SE 3 in SE 28 in je imela pravokotno obliko z ne, ki naj bi bila lobanja. Opazna je bila linearna hi-rahlo zaobljenimi vogali. Grobna jama je v dolžino poplazija zobne sklenine, ki je posledica podhranje-merila 1,75 m, v širino do 0,55 m, ohranjena višina nosti ali bolezni pri starosti 4−4,5 let. grobne jame je znašala do 0,70 m. Polnilo groba je Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno ko-vsebovalo tudi nekaj odlomkov keramičnega gradbe- rodiranih ostankov železnih žebljev (kat. št. 11) za nega materiala. Na dnu grobne jame so ležali slabo krsto in nekaj drobnih močno preperelih odlomkov ohranjeni ostanki človeškega skeleta (skelet 5). lesene krste. Grob 5 Skelet 5 Merilo 1 : 20 PN 211 PN 108 PN 210 PN 209 VZ 62 B A B 114 A 115 90 Protestantska cerkev v Govčah Grob 6 SE 113, Kv. A20 Opis groba: Grob se je nahajal sredi odprtega pros- tora med cerkvijo in ostanki nekdanjega vzhodnega zidu cerkvenega obzidja. Grobna jama je bila vkopa- na v SE 3 in SE 28 in je imela pravokotno obliko z rahlo zaobljenimi vogali. Grobna jama je v dolžino merila 1,78 m, v širino do 0,52 m, ohranjena viši- na grobne jame je merila do 0,55 m. Na dnu grobne jame so ležali izjemno slabo ohranjeni ostanki človeš- kega skeleta (skelet 6). Opis skeleta: V grobu je bila domnevno pokopa- na ženska ( adultus ?, ok. 30 let). Ležala je na hrbtu v iztegnjeni legi, glava na temenu v smeri jugozahod− severovzhod, z glavo na jugozahodu, položaj rok ni jasen, mogoče so ležale ob telesu. Ohranjene so bile samo trske kompaktne kostnine v ilovici in kepa gline v kateri je bilo vidnih nekaj kosti lobanjskega svoda. Najdbe v grobu: Odkriti so bili deli noše v obliki ko- vinskih spéncev (kat. št. 12). Grob 6 Skelet 6 Merilo 1 : 20 A 113 112 PN 114 A B B 91 Monografije CPA 11 Grob 7 Najdbe v grobu: Odkriti so bili deli noše v obliki spéncev (kat. št. 13, 14). SE 129, Kv. B20 Opis groba: Grob se je nahajal sredi odprtega pros- tora med cerkvijo in ostanki nekdanjega vzhodnega zidu cerkvenega obzidja. Grobna jama je bila vkopa- na v SE 3 in SE 28 in je imela pravokotno obliko z rahlo zaobljenimi vogali. V dolžino je merila 2,01 m, v širino do 0,50 m, globina grobne jame je bila oh- ranjena do višine 0,45 m. Polnilo groba je vsebovalo tudi nekaj odlomkov keramičnega gradbenega ma- teriala. Na dnu grobne jame je ležal slabo ohranjen človeški skelet (skelet 7). Opis skeleta: V grobu je bila pokopana ženska ( adultus II, 30−40 let). Ležala je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri severozahod−jugovzhod, z glavo na temenu na severozahodu, roke je imela pokrčene na trebu- hu. Postkranialni skelet je slabo ohranjen, lobanja je srednje dobro ohranjena. Spol: spolni znaki na loba- nji so neizraziti, vendar bolj kažejo na žensko kot na moškega, le ličnica je zelo robustna. Starost: lobanj- ski šivi so odprti. Zobje: opažena je bila anomalija pri obrabi zob ter izguba 5 prednjih zob pred smrtjo, verjetno tudi vse zgornjih molarjev. Eden od zob je kazal znake granoloma. Grob 7 Skelet 7 Merilo 1 : 20 A B 136 B PN 117 PN 123 A 129 128 92 Protestantska cerkev v Govčah Grob 8 SE 121, Kv. A21 Opis groba: Grob se je nahajal sredi odprtega pros- tora med cerkvijo in ostanki nekdanjega vzhodnega zidu cerkvenega obzidja. Grobna jama je bila vko- pana v SE 3 in SE 28 in je imela rahlo nepravilno pravokotno obliko z rahlo zaobljenimi vogali ter je v dolžino merila 1,85 m, v širino do 0,68 m. Globina grobne jame je bila ohranjena do 0,60 m. Na dnu grobne jame so ležali slabo ohranjeni ostanki človeš- kega skeleta (skelet 8). Opis skeleta: V grobu je bila pokopana oseba domnevno ženskega spola ( adultus− senilis, nad 30 let). Le- žala je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri severozahod− jugovzhod, z glavo na severozahod na levem licu, roke je imela pokrčene na prsih. Ohranile so se samo trske kompaktne kostnine v ilovici in nekaj koščkov lobanje. Zobje: odkritih je bilo 11 izoliranih razmeroma gracil- nih zob. Opazna je bila anomalija pri obrabi zob. Najdbe v grobu: brez najdb. Grob 8 Skelet 8 Merilo 1 : 20 A B B A 121 120 93 Monografije CPA 11 Grob 9 Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno korodi- ranih ostankov železnih žebljev za krsto (kat. št. 16), SE 123, Kv. A21 nekaj drobnih močno preperelih odlomkov lesene Opis groba: Grob se je nahajal sredi odprtega pros- krste in deli noše (spénci). tora med cerkvijo in ostanki nekdanjega vzhodnega zidu cerkvenega obzidja. Grobna jama je bila vko- pana v SE 3 in SE 28 in je imela pravokotno obliko. Grobna jama je v dolžino merila 1,74 m, v širino do 0,66 m, ohranjena globina je znašala do 0,55 m. Na dnu grobne jame so ležali izredno slabo ohranjeni os- tanki človeškega skeleta (skelet 9). Opis skeleta: V grobu je bil pokopan antropološko nedoločljiv skelet. Skelet je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri severozahod−jugovzhod, z glavo na se- verozahodu. Ohranjene so bile samo trske kompak- tne kostnine v ilovici. Grob 9 Skelet 9 Merilo 1 : 20 PN 136 VZ 51 VZ 53 B VZ 52 A A B 123 122 PN 163 94 Protestantska cerkev v Govčah Grob 10 Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno korodi- ranih ostankov železnih žebljev za krsto (kat. št. 17) SE 127, Kv. B21 in nekaj drobnih močno preperelih odlomkov lesene Opis groba: Grob se je nahajal sredi odprtega pros- krste ter deli noše (sledovi nedefiniranega predmeta iz tora med cerkvijo in ostanki nekdanjega vzhodnega bakrove zlitine). zidu cerkvenega obzidja. Grobna jama je bila vko- pana v SE 3 in SE 28 in je imela pravokotno obliko. Grobna jama je v dolžino merila 1,76 m, v širino do 0,85 m, ohranjena globina je znašala do 0,50 m. Na dnu grobne jame so ležali izredno slabo ohranjeni os- tanki človeškega skeleta (skelet 10). Opis skeleta: V grobu je bila pokopana oseba nedo- ločljivega spola ( juvenis− adultus I, 17−21 let). Ležala je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri zahod (severozahod)−vzhod (jugovzhod), z glavo na zahod (seve- rozahod) na levem licu, ena roka je bila pokrčena na prsih, druga je bila pokrčena na trebuhu. Ohranile so se samo trske kompaktne kostnine v ilovici, koščki lobanje in 19 izoliranih zob. Grob 10 Skelet 10 Merilo 1 : 20 B PN 140 PN 139 PN 131 126 127 PN 142 PN 144 PN 143 A A B 95 Monografije CPA 11 Grob 11 Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno koro- diranih ostankov železnih žebljev za krsto in nekaj SE 104, Kv. B20−C21 drobnih močno preperelih odlomkov dna in pokrova Opis groba: Grob se je nahajal ob severnem robu lesene krste ter na vrhu polnila tudi kos neopredelji-izkopnega polja med cerkvijo in ostanki nekdanjega vega keramičnega gradbenega materiala (kat. št. 18). vzhodnega zidu cerkvenega obzidja. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je imela pravoko- tno obliko. Grobna jama je v dolžino merila 1,73 m, v širino do 0,54 m, ohranjena globina je znašala do 0,35 m. Na dnu grobne jame so ležali zelo slabo ohranjeni ostanki človeškega skeleta (skelet 11). Opis skeleta: V grobu je bila pokopana oseba do- mnevno ženskega spola ( juvenis− adultus I, 18−25 let). Ležala je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri severoza- hod−jugovzhod, z glavo na severozahod, položaj rok ni bil jasen. Zdi se, da so bile noge prekrižane. Loba- nja je ležala ločeno na levem licu v zgornjem desnem vogalu grobne jame. Ohranile so se samo trske kom- paktne kostnine in koščki lobanje ter 21 izoliranih zob. Zobje: opažena je bila rahla obraba molarjev. Grob 11 A B Skelet 11 Merilo 1 : 20 PN 246 357 357 PN 245 357 B 356 356 357 357 356 104 A 356 356 118 96 Protestantska cerkev v Govčah Grob 12 SE 125, Kv. A21 Opis groba: Grob se je nahajal med cerkvijo in os- tanki nekdanjega vzhodnega zidu cerkvenega obzid- ja. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je imela pravokotno obliko. Grobna jama je v dolžino merila 1,87 m, v širino do 0,43 m, ohranjena globina je znašala do 0,50 m. Na dnu grobne jame so ležali slabo ohranjeni ostanki človeškega skeleta (skelet 12). Opis skeleta: V grobu je bila pokopana ženska ( adultus II, 25−40 let). Ležala je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri zahod−vzhod, z glavo na zahod vendar po-ložaj glave ni jasen. Eno roko je imela pokrčeno na prsih, drugo je imela na trebuhu. Ohranile so se samo trske kompaktne kostnine in 8 izoliranih zob. Zobje: opažena je bila anomalija pri obrabi zob, zobje so bili gracilni, podobni mlečnim, obraba samih zob pa kaže na starost 30 let. Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno koro- diranih ostankov železnih žebljev za krsto in nekaj drobnih močno preperelih odlomkov lesene krste ter deli noše v obliki spénca (kat. št. 19). Grob 12 Skelet 12 Merilo 1 : 20 B PN 186 124 VZ 58 125 A B PN 195 PN 187 PN 188 PN 213 PN 185 PN 192 PN 201 PN 214 PN 191 PN 200 VZ 215 A 97 Monografije CPA 11 Grob 13 SE 111, Kv. C21, C22 Opis groba: Grob se je nahajal na severnem robu izkopnega polja (izkop smo razširili tako, da smo lahko raziskali in dokumentirali celoten grob). Grob- na jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je imela pravokotno obliko. Grobna jama je v dolžino je me- rila 1,60 m, v širino do 0,43 m, ohranjena globina do 0,45 m. Na dnu grobne jame so ležali zelo slabo ohranjeni ostanki človeškega skeleta (skelet 13) in en večji kamen. Opis skeleta: V grobu je bil pokopan moški ( adul- tus− senilis, 30−40 let). Ležal je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri severozahod−jugovzhod, z glavo na zahodu na temenu, roke prekrižane na trebuhu. Izredno slabo ohranjen postkranialni skelet in srednje dobro ohranjena lobanja z enim zobom, čeprav fragmenti- rano. Spol: spolni znaki na lobanji kažejo na moškega. Starost: lobanjski šivi so zarasli. Zobje: Ohranjenih 16 izoliranih zob, na nekaterih zobeh je viden karies. Najdbe v grobu: brez najdb. Grob 13 Skelet 13 Merilo 1 : 20 A A B B 111 110 98 Protestantska cerkev v Govčah Grob 14 SE 150, Kv. C21 Opis groba: grob ni bil kopan, ker leži pod kolovo- zom in izven izkopnega polja. Grob 15 SE 82, Kv. A18 Opis groba: Grob se je nahajal južno od temeljev Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno koro-cerkve. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 diranih ostankov železnih žebljev za krsto in nekaj in je imela rahlo nepravilno pravokotno obliko. večjih odlomkov pokrova in dna lesene krste. Grobna jama je v dolžino merila 1,97 m, v širino do 0,64 m, ohranjena globina je znašala do 0,65 m. Na dnu grobne jame so ležali zelo slabo ohranjeni ostan- ki človeškega skeleta (skelet 14). Opis skeleta: V grobu je bil pokopan antropološko nedoločljiv skelet. Ležal je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri zahod−vzhod, z glavo na zahod na temenu?, roke so bile verjetno prekrižane na trebuhu. Ohra- nile so se samo trske kompaktne kostnine in nekaj razpadajočih fragmentov krova lobanje. Zobje niso bili ohranjeni. Grob 15 Skelet 14 Merilo 1 : 20 B PN 232 PN 230 PN 231 PN 233 168 168 168 167 168 168 82 156 168 PN 234 PN 235 A A B 99 Monografije CPA 11 Grob 16 Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno ko- rodiranih ostankov železnih žebljev za krsto in en SE 392, Kv. B14 manjši preperel odlomek lesene krste ter deli noše v Opis groba: Grob se je nahajal jugozahodno od te- obliki steklenih gumbov (kat. št. 21). meljev cerkve. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je imela rahlo nepravilno pravokotno ob- liko. Grobna jama je v dolžino merila 2,02 m, v širino do 0,58 m, ohranjena globina je znašala do 0,80 m. Na dnu grobne jame so ležali zelo slabo ohranjeni ostanki človeškega skeleta (skelet 16). Opis skeleta: V grobu je bila pokopana oseba domnevno ženskega spola ( juvenis−adultus I, 18−25 let). Ležala je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri zahod (jugozahod)−vzhod (severovzhod), z glavo na zahod (jugozahod) na levem licu, roke so bile ob telesu. Ohranjene so samo trske kompaktne kostnine in nekaj lobanjskih kosti. Zobje: ohranilo se je 25 izoliranih bolj majhnih zob, opazna je bila rahla obraba zob. Grob 16 B Skelet 16 Merilo 1 : 20 PN 303 PN 302 392 391 PN 293 A B A 100 Protestantska cerkev v Govčah Grob 17 Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno ko- rodiranih ostankov železnih žebljev za krsto in več SE 435, Kv. C13−C14 manjših preperelih odlomkov lesene krste. Opis groba: Grob se je nahajal na severnem robu izkopnega polja, zahodno od ostankov temeljev cerkve. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je imela nepravilno pravokotno obliko. Grobna jama je v dolžino merila 2,27 m, v širino do 0,79 m, ohranjena globina je dokumentirana do 0,11 m. Pol- nilo je vsebovalo odlomke keramičnega gradbenega materiala. Na dnu grobne jame so ležali zelo slabo ohranjeni ostanki človeškega skeleta (skelet 18). Opis skeleta: V grobu je bila pokopana oseba domnevno ženskega spola ( adultus II, 30−40 let). Ležala je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri jugozahod−severovzhod, glava na zahodu je ležala na levem licu, roke so bile pokrčene na prsih. Seklet je bil zelo slabo ohranjen s fragmenti korpusov dolgih kosti in nekaj fragmentov lobanje. Zobje: ohranilo se je 17 izoliranih zob na nekaterih je bil viden karies in anomalija pri obrabi zob. B Grob 17 Skelet 18 PN 328 Merilo 1 : 20 435 434 PN 360 A B A 101 Monografije CPA 11 Grob 18 Spol: Postkranialne kosti so bile robustne. Starost: odrasla oseba (apifize so prirasle). Zobje: ohranilo se SE 437, Kv. C13 je 12 izoliranih rahlo obrabljenih zob. Opis groba: Grob seje nahajal ob severnem robu Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno ko-izkopnega polja, zahodno od ostankov temeljev rodiranih ostankov železnih žebljev za krsto in več cerkve. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 kosov noše v obliki steklenih gumbov (kat. št. 23). in je imela nepravilno pravokotno obliko. Grobna jama je v dolžino merila 2,06 m, v širino do 0,60 m, ohranjena globina je znašala do 0,04 m. Na dnu grob- ne jame so ležali slabo ohranjeni ostanki človeškega skeleta (skelet 19). Opis skeleta: V grobu je bil pokopan moški ( juvenis− adultus I, 18−22 let), visok 165 cm. Slabo ohranjen skelet (glede na ostale relativno dobro) je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri zahod (jugozahod)−vzhod (severovzhod), z glavo na zahodu (jugozahodu) na le- vem licu, roke so bile pokrčene na prsih, noge so bile verjetno stegnjene, vendar so bile kosti premaknjene. Grob 18 B Skelet 19 Merilo 1 : 20 PN 336 PN 337 437 PN 335 PN374 PN 334 436 PN 373 PN 372 PN 379 PN 370 PN 371 PN 378 PN 380 A PN 369 A B 102 Protestantska cerkev v Govčah Grob 19 SE 433, Kv. C14 Opis groba: Grob se je nahajal ob severnem robu iz- kopnega polja, zahodno od ostankov temeljev cerkve in tik ob grobu 19. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je imela pravokotno obliko. Grobna jama je v dolžino merila 1,12 m, v širino do 0,45 m, ohranjena globina je znašala do 0,18 m. V grobni jami je bil odkrit samo en človeški zob (skelet 21). Glede na velikost grobne jame gre najverjetneje za otroški grob. Opis skeleta: V grobu je bila pokopan antropolo- ško nedoločljiv skelet (mlada oseba). Lega skeleta ni jasna: severovzhod−jugozahod ali obratno, saj je bil ohranjen samo en zob (premolar) brez obrabe. Kore- nine zoba ni, ni pa razvidno ali le ta še ni bila formi- rana (zobna zasnova, starejši otrok) ali pa je bila uni- čena zaradi destruktivnega delovanja ilovice (odrasla oseba, juvenis− adultus I, pod 30 let). Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno ko- rodiranih ostankov železnih žebljev za krsto in več manjših in en večji preperel odlomek lesene krste. Grob 19 B Skelet 21 Merilo 1 : 20 444 433 444 A 432 A B 103 Monografije CPA 11 Grob 20 Opis skeleta: V grobu je bil pokopan antropološko nedoločljiv skelet ( juvenis− adultus I, 17−25 let). Ležal SE 433, Kv. C14 je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri sever (severo- Opis groba: Grob se je nahajal ob severnem robu zahod)−jug (jugovzhod), z glavo na severu (seve-izkopnega polja, zahodno od ostankov temeljev rozahodu) na temenu, ena roka je bila pokrčena na cerkve. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 prsih, druga skrčena na trebuhu. Od zelo slabo ohra-in je imela pravokotno obliko. Grobna jama je v dol- njenega skeleta so se ohranile samo trske kompaktne žino merila 1,85 m, v širino do 0,54 m, ohranjena kostnine v ilovici in fragmenti lobanje. Spol: spolni globina je znašala do 0,17 m. Na dnu grobne jame so znaki na lobanji so bili mešani, nekateri ženski, drugi ležali zelo slabo ohranjeni ostanki človeškega skeleta moški. Zobje: ohranilo se je10 izoliranih zob z rahlo (skelet 20) in dva odlomka keramičnega gradbenega obrabo, trije zobje so imeli znake kariesa. materiala. Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno koro- diranih ostankov železnih žebljev za krsto. Grob 20 Skelet 20 PN 383 Merilo 1 : 20 B PN 384 A 443 442 PN 405 PN 381 PN 385 A B PN 403 PN 404 104 Protestantska cerkev v Govčah Grob 21 Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno koro- diranih ostankov železnih žebljev za krsto in en večji SE 446, Kv. A14, B14 preperel del lesene krste ter več delov noše v obliki Opis groba: Grob se je nahajal jugozahodno od trakaste žice, spéncev in žičnatih žebljičkov iz bakre-ostankov temeljev cerkve. Grobna jama je bila vko- ne zlitine (kat. št. 24, 25, 26 in 27). pana v SE 3 in SE 28 in je imela pravokotno obliko. Grobna jama je v dolžino merila 2,40 m, v širino do 0,92 m, ohranjena globina je znašala do 0,70 m. Na dnu grobne jame so ležali slabo ohranjeni ostanki človeškega skeleta (skelet 15). Opis skeleta: V grobu je bil pokopan otrok ( infans II, 12−14 let). Ležal je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri jug (jugovzhod)−sever (severozahod), z gla- vo na jug (jugovzhod) na desnem licu, roke so bile pokrčene na trebuhu. Izredno slabo ohranjen skelet so predstavljale trske kompaktne kostnine v ilovici in fragmenti lobanje ter vseh 28 izoliranih stalnih zob. Grob 21 Skelet 15 Merilo 1 : 20 PN 442 PN 432 PN 441 VZ 88 A PN 439 PN 440 PN 446 PN 438 PN 446 PN 446 B PN 437 PN 537 PN 436 A B PN 444 PN 397 PN 434 PN 431 PN 445 PN 433 PN 396 446 445 105 Monografije CPA 11 Grob 22 Najdbe v grobu: Ohranjena je bila skoraj cela lese- na krsta ter več delov noše v obliki ostankov tkanine SE 448, Kv. C13 (kat. št. 33), obročkov za zavezovanje (kat. št. 30), Opis groba: Grob se je nahajal zahodno od ostankov masivnega kovinskega sklepanca (kat. št. 29), zlatih temeljev cerkve. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 našitkov (kat. št. 31) in steklenih okrasnih fasetiranih in SE 28 in je imela pravokotno obliko. Grobna jama kamenčkov (kat. št. 32). je v dolžino merila 2,30 m, v širino do 0,66 m, ohranje- na globina je znašala do 0,25 m. V leseni krsti z ohra- njenim dnom, stranicami in deloma pokrovom, je bil odkrit samo del človeške kosti in nekaj zob (skelet 22). Opis skeleta: V grobu je bil pokopan antropološko nedoločljiv skelet ( adultus I, pod 30 let). Lega skele-ta ni bila jasna, lahko jug (jugovzhod)−sever (seve- rozahod) ali obratno. Ohranjen je bil le del desnega humerusa in sicer del distalne epifize. Med mokrim izpiranjem vzorcev polnila groba so bili naknadno odkriti manjši fragmenti dolgih kosti in nekaj zob, ki pa niso bili antropološko analizirani. Grob 22 Skelet 22 Merilo 1 : 20481 PN 495 PN 492 B PN 567 PN 496 PN 568 A B PN 545 481 A 480 481 481 448 447 106 Protestantska cerkev v Govčah Grob 23 SE 450, Kv. C13 Opis groba: Grob se je nahajal zahodno od ostan- kov temeljev cerkve. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je imela pravokotno obliko. Grobna jama je v dolžino merila 1,95 m, v širino do 0,60 m, ohranjena globina je znašala do 0,20 m. Grob je pre- sekal starejša grobova 18 in 24, sam pa je bil delno poškodovan z grobom 20. Na dnu grobne jame so ležali izredno slabo ohranjeni ostanki človeškega ske- leta (skelet 23). Opis skeleta: V grobu je bila pokopana oseba do- mnevno ženskega spola ( maturus, nad 40 let). Ležala je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri severozahod−ju- govzhod, glava na temenu na severozahodu, roke je imela pokrčene na trebuhu. Izredno slabo ohranjen skelet so predstavljale trske kompaktne kostnine in fragmenti lobanje, kjer so bili vidni zarasli lobanjski šivi ter en zob. Zobje: opazna je bila izguba prednjih zob pred smrtjo, karies in anomalija pri obrabi zob. Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno ko- rodiranih ostankov železnih žebljev za krsto in en manjši preperel del lesene krste ter več delov noše v obliki spnécev (kat. št. 36). Grob 23 Skelet 23 Merilo 1 : 20 PN 450 450 PN 451 PN 462 B PN 421 449 PN 452 PN 453 PN 461 PN 460 PN 454 PN 459 PN 455 A PN 458 PN 456 A B PN 457 107 Monografije CPA 11 Grob 24 Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno ko- rodiranih ostankov železnih žebljev za krsto ter več SE 452, Kv. C13 delov noše v obliki spéncev (kat. št. 37) in steklenih Opis groba: Grob se je nahajal zahodno od ostan-gumbov (kat. št. 38). kov temeljev cerkve. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je imela pravokotno obliko ter je v dolžino merila 2,75 m, v širino do 0,77 m, ohranjena globina je znašala do 0,24 m. Grob je bil poškodovan s kasnejšima grobovoma 23 in 25. Na dnu grobne jame so ležali slabo ohranjeni ostanki človeškega ske- leta (skelet 24). Opis skeleta: V grobu je bila pokopana mlada oseba nedoločljivega spola ( juvenis− adultus I, 17−20 let). Le- žala je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri jugozahod− severovzhod, z glavo na temenu na jugozahodu, roke so bile pokrčene na trebuhu. Zelo slabo ohranjen skelet predstavljajo samo fragmenti korpusov dolgih kosti. Zobje: ohranjenih je bilo 20 izoliranih zob na katerih je bila vidna rahla obraba zob. Grob 24 Skelet 24 Merilo 1 : 20 B PN 484 PN 489 PN 490 438 PN 483 PN 487 PN 488 PN 482 PN 485 PN 477 PN 481 PN 475 PN 486 452 PN 479 PN 491 PN 480 PN 478 451 A A B 108 Protestantska cerkev v Govčah Grob 25 Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno pre- perelih delov lesene krste ter več delov noše v obliki SE 439, Kv. C14 obročkov za zavezovanje oblačil in drobnega odlom- Opis groba: Grob se je nahajal zahodno od ostan- ka stekla. kov temeljev cerkve. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je imela pravokotno obliko ter je v dolžino merila 2,37 m, v širino do 0,88 m, ohranje- na globina je znašala do 0,33 m. Grob se je nahajal tik ob grobu 19. V polnilu je bilo odkritih nekaj od- lomkov keramičnega gradbenega materiala. Na dnu grobne jame so ležali slabo ohranjeni ostanki človeš- kega skeleta (skelet 25). Opis skeleta: V grobu je bila pokopana mlada ose- ba nedoločljivega spola ( juvenis− adultus I, 17−20 let). Ležala je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri severoza- hod−jugovzhod, z glavo na levem licu na jugozaho- du, roke je imela pokrčene na trebuhu. Zelo slabo ohranjen skelet predstavljajo le fragmenti korpusov dolgih kosti. Zobje: ohranjeno je bilo skoraj popolno zobovje na katerem je vidna rahla obraba zob. Grob 25 Skelet 25 Merilo 1 : 20 B PN 449 PN 469 PN 448PN 412 A A B 439 438 109 Monografije CPA 11 Grob 26 SE 454, Kv. C13 Opis groba: Grob se je nahajal zahodno od ostan- kov temeljev cerkve. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je verjetno imela pravokotno obli- ko vendar je bil grob na vzhodnem delu poškodovan z grobom 27. Ohranjena grobna jama je v dolžino merila 1,47 m, v širino do 0,67 m in bila globoka do 0,20 m. V grobni jami je bila odkrita samo ena kost (skelet 26). Opis skeleta: V grobu je bil pokopan antropološko nedoločljiv skelet ( adultus I, nad 20 let). Lega skeleta ni jasna: v smeri jugozahod−severovzhod ali obratno, saj je bil ohranjen je le del desnega humerusa. Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno koro- diranih ostankov železnih žebljev za krsto. Grob 26 Skelet 26 Merilo 1 : 20 A 456 Grob 27 454 453 B A B 110 Protestantska cerkev v Govčah Grob 27 SE 457, Kv. C14 Opis groba: Grob se je nahajal zahodno od ostan- kov temeljev cerkve. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je imela pravokotno obliko ter je v dolžino merila 2,01 m, v širino do 0,58 m, ohranjena globina je znašala do 0,75 m. Na dnu grobne jame je bila ohranjena lesena krsta, v njej so ležali izredno slabo ohranjeni ostanki človeškega skeleta (skelet 27). Opis skeleta: V grobu je bila pokopana odrasla ose- ba nedoločljivega spola ( adultus I, 20−30 let). Ležala je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri sever (severozahod)−jug (jugovzhod), z glavo na severu (severoza- hodu), položaj rok ni bil znan. Izredno slabo ohra- njen skelet predstavljajo trske kompaktne kostnine v ilovici in nekaj fragmentov lobanjskega krova. Zobje: ohranili sta se samo dve zobni kroni. Najdbe v grobu: Odkrita je bila skoraj v celoti oh- ranjena lesena krsta. Grob 27 Skelet 27 Merilo 1 : 20 483 456 457 B 484 A B A 483 483 484 483 111 Monografije CPA 11 Grob 28 Med mokrim izpiranjem vzorcev polnila groba so bili naknadno odkriti manjši fragmenti dolgih kosti in ne- SE 486, Kv. C14 kaj zob, ki pa niso bili antropološko analizirani. Opis groba: Grob se je nahajal zahodno od ostan- Najdbe v grobu: Odkrita je bila skoraj v celoti oh- kov temeljev cerkve. Precej velika in globoka grobna ranjena lesena krsta jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je imela nepravilno pravokotno obliko z razširitvijo na severni strani, saj sta bila v isti grobni jami dokumentirana dva pokopa (grob 28 in grob 29). V dolžino je merila 2,88 m, v širino do 1,33 m, ohranjena globina je do 1,45 m. Na dnu grobne jame, v njenem južnem delu je bila ohranjena lesena krsta, v njej so ležali izredno slabo ohranjeni ostanki človeškega skeleta (skelet 28). Opis skeleta: V grobu je bila pokopana odrasla ose- ba nedoločljivega spola ( adultus I, 20−30 let). Ležala je na hrbtu v iztegnjeni legi v smeri sever (severozahod)−jug (jugovzhod) z glavo severu (severozaho- du), položaj rok ni bil znan. Od izredno slabo ohra- njenega skeleta so se ohranili samo fragmenti lobanje. Grob 28 A Skelet 28 Merilo 1 : 20 487 490 490 B 491 A 491 490 490 B 112 Protestantska cerkev v Govčah Grob 29 rok ni bil znan. Ali je šlo za sočasen pokop ali ka- snejši prekop groba zaradi izredno slabe ohranjenos- SE 488, Kv. C14 ti skeletnih ostankov in premikanja kosti, ni možno Opis groba: Grob se je nahajal zahodno od ostan- povedati. Ohranjene so bile samo trske kompaktne kov temeljev cerkve. Precej velika in globoka grobna kostnine v ilovici in fragmenti lobanje. Med mokrim jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je imela ne-izpiranjem vzorcev polnila groba so bili naknadno pravilno pravokotno obliko z razširitvijo na severni odkriti manjši fragmenti dolgih kosti in nekaj zob, ki strani, saj sta bila v isti grobni jami dokumentirana pa niso bili antropološko analizirani. dva pokopa (grob 28 in grob 29). V dolžino je merila Najdbe v grobu: Odkrita je bila skoraj v celoti oh-2,88 m, v širino do 1,33 m, ohranjena globina je zna- ranjena lesena krsta. šala do 1,45 m. Na severnem delu grobne jame je bila ohranjena lesena krsta v kateri so ležali izredno slabo ohranjeni ostanki dveh človeških skeletov (skelet 29 in 30). Opis skeleta: V grobu sta bila pokopana dva antropološko nedoločljiva skeleta (oba adultus I, 20−30 let). Prvi skelet (SK 29) je ležal je na hrbtu v iztegnje- ni legi v smeri zahod−vzhod, položaj glave ni jasen, kosti rok in nog so bile premaknjene. Drugi skelet (SK 30) je domnevno prav tako ležal na hrbtu v iz- tegnjeni legi v smeri vzhod−zahod?, položaj glave in A Grob 29 487 Skeleta 29 in 30 Merilo 1 : 20 493 493 492 B 493 493 A B 113 Monografije CPA 11 Grob 30 so bili naknadno odkriti manjši fragmenti dolgih kosti in nekaj zob, ki pa niso bili antropološko analizirani. SE 499, Kv. C13 Najdbe v grobu: Odkritih je bilo več močno korodi- Opis groba: Grob je ležal zahodno od ostankov te- ranih ostankov železnih žebljev za krsto in deli noše v meljev cerkve tik ob severnem robu izkopnega polja. obliki spéncev (kat. št. 43, 44, 45), trakaste žice (kat. št. Grobna jama je bila vkopana v SE 3 in SE 28 in je 46, 47) ter steklenih in lesenih jagod (kat. št. 48, 49). imela nepravilno ovalno obliko s skoraj ravno zahod- no steno. Ohranjena grobna jama je v dolžino merila 0,96 m, v širino do 0,52 m in bila globoka do 0,56 m. Na dnu grobne jame so ležali izredno slabo ohranjeni ostanki človeškega skeleta (skelet 31). Opis skeleta: V grobu je bil domnevno pokopan otrok (infans I, 3−6 let). Skelet je ležal na hrbtu v iz- tegnjeni legi v smeri zahod−vzhod, z glavo na des- nem licu, položaj rok ni bil znan. Od izredno slabo ohranjenega skeleta so se ohranili le fragmenti loba- nje (čelnica) in nekaj trsk kompaktne kostnine dolgih kosti. Med mokrim izpiranjem vzorcev polnila groba A Grob 30 Skelet 31 Merilo 1 : 20 PN 510 PN 511 PN 520 PN 515 PN 512 PN 519 PN 517 PN 565 PN 502 PN 521 PN 518 PN 522 PN 566 PN 516 PN 514 PN 526 PN 523 PN 546 PN 547 PN 513 PN 551 499 PN 509 PN 508 498 A B B 114 Protestantska cerkev v Govčah Grob 31 SE 154, Kv. C19−C20 Opis groba: grob ni bil kopan. Skelet 17 SE 74, Kv. C13 Opis skeleta: Del lobanje je bil najden v ruševin- ski plasti. Kosti lobanje pripadajo osebi domnevno ženskega spola ( adultus I, 20−30 let). Od zob je bila ohranjena ena zobna krona. 115 Monografije CPA 11 116 Protestantska cerkev v Govčah 12 Katalog gradiva V katalogu predstavljamo izbor najdb z arheološkega bljeni samo reprezentativni kosi. Merila risb v katalogu najdišča Govče. V izboru gradiva so predstavljeni tipo-so prikazana v sklicu pod vsako tablo, načeloma pa so loško opredeljivi predmeti. Opisi gradiva so razvrščeni stekleni in kovinski predmeti v merilu 1 : 1, lončenina v kronološko od najstarejših do najmlajših. Znotraj vsa-merilu 1 : 2 ter gradbena keramika v merilu 1 : 4. kega časovnega obdobja pa po grobnih celotah ter po Opis vseh predmetov v katalogu vsebuje najdiščne po-posameznih stratigrafskih enotah (SE). V primeru, da datke (SE, Kv.), naveden material in kratek opis, ki pri SE vsebuje odlomke različnih obdobij, so le-ti znotraj lončenini obsega tudi način izdelave, podatke o sestavi posamezne SE prav tako kronološko navedeni. Gradi-lončarske mase, načinu žganja, opis okrasa in posebno- vo začasno hrani arhiv CPA. sti. Gradivo sestavljeno iz več kosov ima število kosov Z risbo je v tablah predstavljeno skoraj vse gradivo iz izraženo s številko v oklepaju. Vsi predmeti v katalogu kataloga, manjkajo le predmeti, ki so slabše ohranjeni, imajo podano velikost v centimetrih (cm). Opis najdb isti tip predmeta pa je že predstavljen z risbo pod isto delno sledi oblikovno-tehnološkem obrazcu, ki ga je ali drugo kataloško številko. Prav tako so pri najdbah predlagala M. Horvat.64 sestavljenih iz več kosov (npr. gumbi), ki so bile doku- Za hrambo gradiva je pristojen Pokrajinski muzej Celje. mentirane kot ena posebna najdba (PN), z risbo upodo Okrajšave dl. ohranjena dolžina v. ohranjena višina š. ohranjena širina pr. premer db. debelina u. ustje d. dno ost. ostenje roč. ročaj vel. velikost SE stratigrafska enota PN posebna najdba SN seznam najdb Kv. kvadrant najv. največja, največji povp. povprečen, povprečna 64 Po Horvat M. (1999) je opredeljen opis mase, teh- nika oblikovanja, žganje, barva površine in preloma pa je določena po Munsellovi barvni lestvici (Munsell 2010). 117 Monografije CPA 11 12.1 Zgodnjenovoveško gradivo 5 Grob 3, SE 105, Kv. C22, PN 222. (do leta 1600) Venček iz trakaste žice iz bakrove zlitine s tremi moč- no korodiranimi železnimi predmeti, ki so bili nanj Pokopališče bodisi obešeni ali pa so venček pritrjevali na krsto. Pr. 17 cm, š. 0,4 cm. 1 Grob 1, SE 100, C18, PN 264, 265. Dva odlomka žice iz bakrove zlitine. Pr. 0,2 cm, dl. 2,1 in 2,2 cm. 2 Grob 1, SE 100, C18, PN 60. Odlomek žice iz bakrove zlitine. Pr. 0,2 cm, dl. 1,8 cm. Ni izrisano. 3 Grob 1, SE 100, C18, PN 251. Odlomek žice iz bakrove zlitine. Pr. 0,2 cm, dl. 2,1 cm. Ni izrisano. 4 Grob 1, SE 100, C18, PN 252. Odlomek žice iz bakrove zlitine. Pr. 0,2 cm, dl. 2,4 cm. Ni izrisano. 118 Protestantska cerkev v Govčah GROB 1 1 GROB 3 5 Tabla 1: 1, 5 M 1:1 Merilo 1 : 1. 119 Monografije CPA 11 6 Grob 4, SE 109, Kv. B21, PN 157. 12 Grob 6, SE 113, Kv. A20, PN 114. Stekleni gumbi (14) različnih velikosti iz brušenega Odlomki spenca iz bakrove zlitine. Dl. 1,1 cm, prozornega stekla in z zanko iz bakrove zlitine, ki š. 0,8 cm. Ni izrisano. se na drugi strani gumba zaključi z drobno rozeto. Gumbi se po oblikovanju površine delijo na dve vrsti: 13 Grob 7, SE 129, Kv. B20, PN 117. turbanasto zaviti (4 gumbi) in fasetirani (10 gumbov). Odlomki spenca iz bakrove zlitine. Dl. 1,1 cm, Povp. pr. 1,7 cm, povp. v. 1,6 cm. š. 0,4 cm. 7 Grob 4, SE 109, Kv. B21, PN 137. 14 Grob 7, SE 129, Kv. B20, PN 123. Železen žebelj. Dl. 3,6 cm, pr. 0,3 cm. Ni zrisano. Odlomki spenca iz bakrove zlitine. Ni izrisano. 8 Grob 4, SE 109, Kv. B21, PN 150. 15 Grob 9, SE 123, Kv. A21, PN 163. Železen žebelj. Dl. 2,7 cm, pr. 0,25 cm. Odlomki spenca iz bakrove zlitine. Ni izrisano. 9 Grob 4, SE 109, Kv. B21, PN 241. 16 Grob 9, SE 123, Kv. A21, PN 136. Železen žebelj. Dl. 4,6 cm, pr. 0,45 cm. Ni izrisano. Železen žebelj. Dl. 3,6 cm, pr. 0,25 cm. 10 Grob 5, SE 115, Kv. B20, B21, PN 112. 17 Grob 10, SE 127, Kv. B21, PN 142. Železen žebelj. Dl. 7,3 cm, pr. 0,3 cm. Ni izrisano. Železen žebelj. Dl. 4,2 cm, pr. 0,3 cm. 11 Grob 5, SE 115, Kv. B20, B21, PN 113/1, 113/2. Železna žeblja. Dl. 3,13 cm, pr. 0,4 cm in dl. 3,4 cm, pr. 0,3 cm. 120 Protestantska cerkev v Govčah GROB 4 8 6 GROB 5 GROB 7 13 11 GROB 9 GROB 10 16 17 Tabla 2: 6 - 17 M 1:1 Merilo 1 : 1. 121 Monografije CPA 11 18 Grob 11, SE 104, Kv. B20−C21, SN 112. 19 Grob 12, SE 125, Kv. A21, PN 187. Keramični strešnik? z rahlo konveksno zaoblje- Odlomki spénca iz bakrove zlitine. Dl. 1 cm in nim prerezom, poškodovan. Na eni strani je na- 0,9 cm, š. 0,4 in 0,3 cm. rejena majhna pravokotna luknja (za pritrditev?). Dl. 19,1 cm, š. 13,4 cm, db. 1,2 oz. najv. db. 2,2 cm. 122 Protestantska cerkev v Govčah GROB 11 18 GROB 12 19 Tabla 3: 18 M 1:2; 19 M 1:1 18 merilo 1 : 2, 19 merilo 1 : 1. 123 Monografije CPA 11 20 Grob 16 SE 392, Kv. B14, PN 536. 24 Grob 21, SE 446, Kv. A14, B14, PN 408. Odlomek žice iz bakrove zlitine. Pr. 0,2 cm, dl. 1,1 cm. Odlomka trakaste žice iz bakrove zlitine. Š. 0,4 cm, Ni izrisano. dl. ok. 1 cm. 21 Grob 16 SE 392, Kv. B14, PN 293, PN 563. 25 Grob 21, SE 446, Kv. A14, B14, PN 445. 19 skoraj okroglih gumbov različnih velikosti iz črne Odlomka trakaste žice iz bakrove zlitine. Š. 0,4 cm, steklene paste, nekateri imajo delno ohranjeno drob-dl. 1,5 cm. no železno zanko. Povp. pr. 0,9 cm, povp. v. 0,7 cm. 26 Grob 21, SE 446, Kv. A14, B14, PN 446. 22 Grob 18, SE 437, Kv. C13, PN 380. Odlomki več skoraj kompletnih spéncev iz bakrove Odlomki spénca iz bakrove zlitine. Ni izrisano. zlitine. Povp. dl. 1 cm, povp. š. 0,4 cm. 23 Grob 18, SE 437, Kv. C13, PN 373, PN 378, 27 Grob 21, SE 446, Kv. A14, B14, PN 444. PN 379. Žebljiček iz več tankih žičk iz bakrove zlitine. Žeblji- Fasetirani stekleni gumbi (7) različnih velikosti iz ček je zvit v črko L. Dl. 3 cm, pr. 0,3 cm. brušenega prozornega stekla in kovinsko zanko, ki se na drugi strani gumba zaključi z drobno rozeto. 28 Grob 21, SE 446, Kv. A14, B14, PN 537. Povp. pr. 1,75 cm, povp. v. 1,3,5 cm, dl. skupaj z zan- Žebljiček iz več tankih žičk iz bakrove zlitine. Žeblji- ko 2,9 cm. ček je zvit v črko L, zgornji del se konča v šopku, ki je zvezan s snopom horizontalno ovitih žičk. Dl. 3 cm, pr. 0,3 cm. Ni izrisano. 124 Protestantska cerkev v Govčah GROB 16 21 GROB 18 23 GROB 21 24 25 26 27 Tabla 4: 21 - 27 M 1:1 Merilo 1 : 1. 125 Monografije CPA 11 29 Grob 22, SE 448, Kv. C13, PN 492. 32 Grob 22, SE 448, Kv. C13, PN 545. Sklepanec iz masivne kovine (kositer?). Sklepanec je Fasetirani kamenčki (6) iz temno rdečega stekla. sestavljen iz 28 umetelno izdelanih členov, ki so po- Dl. 0,45 cm, db. 0,1 cm. vezani z ovalnimi zankami. Vsi elementi, še posebej zaklop sklepanca in člen, ki nosi element za obešanje 33 Grob 22, SE 448, Kv. C13, PN 492. predmetov v obliki črke U, so umetelno oblikovani in Kos tkanine (bombaž ali lan?) dl. 4 cm, š. 3 cm, ki okrašeni s tehniko tordiranja. Dl. ok. 70 cm. je bil odkrit skupaj s kosi sklepanca (kat. št. 29). Dl. 4 cm, š. 3 cm. 30 Grob 22, SE 448, Kv. C13, PN 496. Obročki (12) za zavezovanje oblačil iz bakrove zliti- 34 Grob 22, SE 448, Kv. C13, PN 496. ne. Pr. 1 cm. Tkanina bombaža ali lana? odkrita skupaj z obročki za zavezovanje oblačil (kat. št. 30). Dl. 4 cm, š. 3 cm. 31 Grob 22, SE 448, Kv. C13, PN 495. Zlati filigranski našitki (7) z zankami na hrbtni stra- ni. Našitki se oblikovno delijo na dve vrsti. Trije so sestavljeni iz treh obročkov iz tordirane žičke z iz- bočeno površino, ki so povezani s tremi majhnimi krogi iz tordirane žice. Štirje imajo trikotno osnovo s trisom majhnih obročkov iz tordirane žice na vogalih in sredi vsake stranice. Dl. 0,7 cm. 126 Protestantska cerkev v Govčah GROB 22 33 34 29 30 29a 31 32 Tabla 5: 30, 32, 33, 29a M 1:1; 29 M 1:2; 31 M 3:1 29a, 30, 32, 33 merilo 1 : 1, 29 merilo 1 : 2, 31 merilo 1 : 3. 127 Monografije CPA 11 35 Grob 23, SE 450, Kv. C13, PN 462. 43 Grob 30, SE 499, Kv. C13, PN 520, PN 565. Odlomki spénca iz bakrove zlitine. Ni izrisano. Odlomki spéncev iz bakrove zlitine. Dl. 1,1 cm, š. 0,7 cm. 36 Grob 23, SE 450, Kv. C13, PN 421. Skoraj v celoti ohranjen kaveljček spénca iz bakrove 44 Grob 30, SE 499, Kv. C13, PN 516, 517, 518, zlitine. Dl. 1,1 cm, š. 0,6 cm. 519, 521, 527, 548, 549. Odlomki spéncev iz bakrove zlitine. Ni izrisano. 37 Grob 24, SE 452, Kv. C13, PN 475. Skoraj v celoti ohranjena zanka spénca iz bakrove zli- 45 Grob 30, SE 499, Kv. C13, PN 502. tine. Dl. 1,1 cm, š. 0,7 cm. Skoraj v celoti ohranjen kaveljček spénca iz bakrove zlitine. Dl. 1,1 cm, š. 0,7 cm. 38 Grob 24, SE 452, Kv. C13, PN 477. Gumbi iz črne steklene paste (21). Gumbi so različno 46 Grob 30, SE 499, Kv. C13, PN 522. veliki, rahlo stisnjene okrogle oblike. Nekateri gumbi Odlomki trakaste žice iz bakrove zlitine. Š. 0,4 cm, imajo delno ohranjeno drobno železno zanko. Pr. od skupna dl. 4,5 cm. 1,2 do 1,5 cm, v. od 0,8 do 1,1 cm. 47 Grob 30, SE 499, Kv. C13, PN 564. 39 Grob 25, SE 439, Kv. C14, PN 469. Odlomki trakaste žice iz bakrove zlitine. Š. 0,4 cm, Celi in poškodovani obročki (5) za zavezovanje obla- skupna dl. 5,9 cm. Ni izrisano. čil iz bakrove zlitine. Pr. 1 cm. Ni izrisano. 48 Grob 30, SE 499, Kv. C13, PN 526, 523, 547, 551. 40 Grob 25, SE 439, Kv. C14, PN 412. Drobne steklene jagode (65) različnih barv: modra, Poškodovan obroček za zavezovanje oblačil iz bakro- bela, črna, bež. Pr. Od 0,2 do 0,35 cm, v. 0,3 cm. ve zlitine. Pr. 1 cm. Ni izrisano. 49 Grob 30, SE 499, Kv. C13, PN 566. 41 Grob 25, SE 439, Kv. C14, PN 448. Poškodovani leseni jagodi. Pr. 0,8 cm, v. 0,3 cm. Obročka za zavezovanje oblačil iz bakrove zlitine. Pr. 1 cm. Ni izrisano. 42 Grob 25, SE 439, Kv. C14 Odlomek stekla temno modre barve. Dl. 0,3 cm, š. 0,7 cm. Predmet je izgubljen. 128 Protestantska cerkev v Govčah GROB 23 GROB 24 37 36 38 GROB 30 43 45 46 48 49 Tabla 6: 36 - 49 M 1:1 Merilo 1 : 1. 129 Monografije CPA 11 Najdbe iz različnih plasti 54 SE 3, Kv. C20, PN 121. Železen nož z masivnim železnim ročajem, ki ima na 50 SE 1, Kv. C21, PN 8. koncu ohranjen okov iz bakrove zlitine. Dl. 20,1 cm, Pravokotna ploščica iz bakrove zlitine z okroglo per- š. 1,5 cm. foracijo v enem od vogalov, mogoče okov za knjigo?. Dl. 3,4 cm, š. 3,35 cm, db. 0,2 cm. 51 SE 1, Kv. C22, PN 7. Odlomek masivnega trakastega ročaja, izdelanega iz drobnozrnate lončarske mase s kremenom, kalcije- vim karbonatom, sljudo ter s posameznimi večjimi delci zdrobljene keramike (ABCG). Odlomek je na vseh površinah enotne rožnate barve (7.5YR 8/4). Oksidacijsko žganje. Ohranjena dl. 6,8 cm, pr. roč. 3,2 cm, db. roč. 2,1 cm. 52 SE 1, Kv. A21, PN 13. Odlomek profiliranega ustja posode, najverjetneje lonca. Posoda je izdelana iz drobnozrnate lončarske mase s kremenom, sljudo in železovimi oksidi (ACE), groba površina je enotne rožnate barve (7.5YR 7/3). Oksidacijsko žganje. Pr. u. 17,9 cm. 53 SE 1, Kv. A21, PN 14. Odlomek profiliranega ustja posode, najverjetne- je sklede. Posoda je zdelana iz finozrnate lončar- ske mase s kremenom in sljudo (AC). Prelom ter gladka zunanja in notranja površina so enotne zelo temno sive barve (7.5YR 3/1). Redukcijsko žganje. Pr. u. 14,4 cm. 130 Protestantska cerkev v Govčah SE 1 50 51 52 53 SE 3 54 Tabla 7: 50 M 1:1; 51 - 54 M 1:2 50 merilo 1 : 1, 51–54 merilo 1 : 2. 131 Monografije CPA 11 55 SE 3, Kv. C27, PN 542. 56 SE 4, Kv. C18, PN 3. Neopredeljen železen predmet z eno stranico ravno Odlomek dna steklenice? iz zelenega stekla in delno in drugo zaobljeno in zajedami na dnu, ki nakazuje-ohranjenim napisom „…Ko“. Pr. 8 cm. jo, da je bil na nekaj pritrjen. Dl. 17,3 cm, š. 7,1 cm, db. 1 cm. 132 Protestantska cerkev v Govčah SE 3 55 SE 4 56 Tabla 8: 55, 56 M 1:2 Merilo 1 : 5. 133 Monografije CPA 11 57 SE 10, Kv. C26, PN 27. 60 SE 73, Kv. B19, PN 37. Odlomek keramičnega strešnika slemenjaka z nepra- Odlomek profiliranega ustja masivnega lonca. Po- vilnim polkrožnim prerezom. Približno na polovici soda je izdelana iz drobnozrnate lončarske mase s se premer zmanjša. Vse površine odlomka so eno-kremenom, kalcijevim karbonatom, sljudo in zdro- tne živo oranžne barve. Dl. 14,4 cm, š. 10,8 cm, bljeno keramiko (ABCG) na lončarskem vretenu na db. 1,8 cm. nožni pogon. Groba notranja površina je rožnate barve (7.5YR 7/4), prelom in zunanja površina pa 58 SE 13, Kv. B23, PN 1. neenotne temno rdečkasto sive barve (2.5YR 4/1). Odlomek profiliranega ustja lonca z delno ohranje- Stihijsko žganje. Pr. u. 20,7 cm. nim ostenjem na katerem sta vidni vrezani dve tan- ki vzporedni liniji. Posoda je izdelana iz finozrnate 61 SE 73, Kv. B21, PN 36. lončarske mase s kremenom, kalcijevim karbonatom, Odlomek izvihanega profiliranega ustja lonca z lež- sljudo in zdrobljeno keramiko (ABCG) na lončar- iščem za pokrov. Posoda je izdelana na lončarskem skem vretenu na nožni pogon. Vse površine od- vretenu na nožni pogon iz drobnozrnate lončarske lomka so enotne zelo bledo rjave barve (10YR 7/4). mase s kremenom, kalcijevim karbonatom in slju-Oksidacijsko žganje. Pr. u. 16,5 cm. do (ABC). Gladka zunanja in notranja površina sta zelo bledo rjave barve (10YR 7/3). Stihijsko žganje. 59 SE 20, Kv. B18, PN 2. Pr. u. 13,2 cm. Odlomek profiliranega ustja majhnega lonca. Po- soda je izdelana iz drobnozrnate lončarske mase s kremenom, sljudo in zdrobljeno keramiko (ACG) na lončarskem vretenu na nožni pogon. Prelom, groba zunanja in notranja površina so rjave barve (7.5YR 4/2). Redukcijsko žganje. Pr. u. 10,6 cm. 134 Protestantska cerkev v Govčah SE 10 57 SE 13 58 SE 20 59 SE 71 60 61 Tabla 9: 57 - 61 M 1:2 Merilo 1 : 2. 135 Monografije CPA 11 62 SE 74, Kv. B19, PN 44. 65 SE 80, Kv. C18, PN 30. Odlomek izvihanega profiliranega ustja lonca z leži- Odlomek profiliranega ustja posode, najverjetneje ščem za pokrov. Izdelan je na lončarskem vretenu na majhnega lonca. Posoda je izdelana na lončarskem nožni pogon. Lončarska masa je fino do srednjezrna-vretenu na nožni pogon iz drobnozrnate lončarske ta. Zunanja in notranja površina sta peščene, prelom mase kremenom, kalcijevim karbonatom, sljudo in pa zelo temno sive barve. Pr. u. 13,2 cm. železovimi oksidi (ABCE). Prelom ter gladka zunanja in notranja površina odlomka so temno sive barve. 63 SE 74, Kv. B21, PN 41. Pr. u. 19,9 cm. Gumbast držaj pokrova. Posoda je izdelana na lon- čarskem vretenu na nožni pogon iz drobnozrnate 66 SE 80, Kv. C18, PN 32. lončarske mase s kremenom, sljudo in železovimi Odlomek rahlo izvihanega ustja posode, izdelane oksidi (ACE). Groba površina in prelom pokrova na lončarskem vretenu na nožni pogon iz finozrna-je zelo bledo rjave barve (10YR 7/3). Pr. 4,1 cm, te lončarske mase s kremenom, sljudo in železovimi v. 2,1 cm. oksidi (ACE). Gladka zunanja in notranja površina so črne barve (GLEY 2.5/N), prelom pa je sivkasto 64 SE 74, Kv. C14, PN 281. rjave barve (10YR 5/2). Pr. u. 10,8 cm. Odlomek masivnega trakastega ročaja, okrašenega z vtisnjenim okrasom. Izdelan je iz drobnozrnate lon- 67 SE 95, Kv. B20, C20, SN 184. čarske mase s kremenom, sljudo in železovimi oksidi. Keramična opeka, delno poškodovana. Dl. 16 cm, Prelom je zelo svetlo sive, groba površina pa rdeč- š. 14,9 cm, db. 5 cm. kasto rumene barve (5YR7/6). Oksidacijsko žganje. Ohranjena dl. 8,1 cm, pr. roč. 3 cm, db. roč. 1,35 cm. 136 Protestantska cerkev v Govčah SE 74 62 63 64 SE 80 65 66 SE 95 67 Tabla 10: 62 - 66 M 1:2; 67 M 1:4 62–66 merilo 1 : 2, 67 merilo 1 : 4. 137 Monografije CPA 11 68 SE 151, Kv. B16, PN 300. 69 SE 374, Kv. C17, PN 299. Odlomek profiliranega ustja in ramena lonca. Posoda Deformiran kos pločevine iz bakrove zlitine z manj-je izdelana na lončarskem vretenu na nožni pogon iz šimi perforacijami ob robovih. Dl. 4,6 cm, š. 3,8 cm. drobnozrnate lončarske mase s kremenom, kalcije- vim karbonatom in sljudo (ABC). Prelom in groba 70 SE 374, Kv. C17, SN 253. zunanja ter notranja površina ostenja so rdečkasto Poškodovana keramična opeka pravokotne oblike, rumene barve (10YR 8/3), površina ustja pa je na na spodnji strani je ohranjena malta. Dl. 26,1 cm, notranji in zunanji strani temno sive barve (5YR 4/1). š. 13,6 cm, db. 5 cm. Stihijsko žganje. Pr. u. 17,8 cm. 71 SE 374, Kv. B17, PN 298. Železne žvale. Dl. približno 21 cm. Predmet je iz- gubljen. 138 Protestantska cerkev v Govčah SE 151 68 SE 374 69 71 70 Tabla 11: 68 M 1:2; 69, 71 M 1:1, 70 M 1:4 68 merilo 1 : 2, 69, 71 merilo 1 : 1, 70 merilo 1 : 4. 139 Monografije CPA 11 72 SE 394, Kv. A15, PN 330. 76 SE 394, Kv. A15, PN 533. Majhna bucika iz bakrove zlitine s kroglasto glavico Odlomki ostenja in profiliranega ustja lonca. Poso-okrašeno z vrezom. Dl. 1,4 cm. da je izdelana na hitro vrtečem lončarskem kolesu iz drobnozrnate lončarske mase s kremenom, slju- 73 SE 394, Kv. A15, SN 91. do in zdrobljeno keramiko (ACG). Groba zunanja Odlomki steklenih pihancev prozorne ali rahlo rjav- površina in prelom sta rožnate barve (7.5YR 7/3) s kaste barve z robom, ki je lahko širok in rahlo zaob- temno sivimi lisami, notranja površina ter rob ustja ljen ali pa ozek in stisnjen. sta prekrita z zelenim loščem, na ramenu lonca pa je viden okras v obliki žleba. Stihijsko žganje. Pr. 13 cm, 74 SE 394, Kv. A15, PN 294. pr. d. 8 cm, v. ok. 14,4 cm. Odlomki ostenja lonca. Posoda je izdelana na hitrem lončarskem kolesu iz grobozrnate lončarske mase 77 SE 394, Kv. A15, PN 534. s kremenom, sljudo in železovimi oksidi (ACE). Odlomek noge čaše na nizki nogi. Posoda je izdela-Groba zunanja površina je rdečkasto rumene barve na lončarskem vretenu na nožni pogon iz finozrna- (5YR 7/6) s temnimi lisami, notranja pa zelo ble- te lončarske mase s kremenom, sljudo in železovimi do rjave barve (10YR 7/3). Oksidacijsko žganje. oksidi (ACE). Zunanja površina je bila premazana z Pr. 18 cm, pr. d. 11,3 cm. zeleno glazuro, ki je sedaj samo fragmentarno oh- ranjena na dnu noge. Groba površina je zelo bledo 75 SE 394, Kv. A15, PN 532. rjave barve na zunanji strani (10YR 7/4) in rdečkasto Odlomek noge in ostenja čaše na nizki nogi. Posoda rumene barve (5YR 7/6) na notranji strani. Oksida-je izdelana na lončarskem vretenu na nožni pogon iz cijsko žganje. Pr. d. 4,1 cm, v. 1,3 cm. zelo finozrnate, prečiščene gline s kremenom, slju- do in železovimi oksidi (ACE). Zunanja površina je 78 SE 394, Kv. A15, PN 535. premazana z zeleno glazuro. Barva preloma in glad- Odlomek pokrova. Posoda je izdelana iz finozrnate ka notranja površina je rožnate barve (7.5YR 8/3), lončarske mase s kremenom, sljudo in zdrobljeno Oksidacijsko žganje. Pr. ost. 4,2 cm, pr. d. 4,8 cm. keramiko (ACG). Gladka notranja površina in gro- ba zunanja površina sta rdečkasto rumene barve (7.5YR 7/6). Stihijsko žganje. Pr. 11,8 cm, v. 3,9 cm. 79 SE 394, Kv. A15, SN 73. Odlomek keramičnega strešnika slemenjaka. Dl. 21,8 cm, š. 11 cm, db. 2 cm. 140 Protestantska cerkev v Govčah SE 394 72 73 74 75 76 77 78 79 Tabla 12: 72, 73 M 1:1; 74 - 78 M 1:2; 79 M 1:4 72, 73 merilo 1 : 1, 74–78 merilo 1 : 2, 79 merilo 1 : 4. 141 Monografije CPA 11 80 SE 415, Kv. C13, PN 524, PN 525. 81 SE 406, Kv. A15−B15, SN 32. Fasetirana gumba (2) različnih velikosti iz bruše- Keramični strešnik bobrovec, delno poškodovan. nega prozornega stekla in z zanko iz kositra ?, ki Dl. 29,9 cm, š. 316,7 cm, db. 1,9 cm. se na drugi strani gumba zaključi z drobno rozeto. Povp. pr. 1,8 cm, povp. v. 1,35 cm, d. 2,9 cm. PN 525 82 SE 406, Kv. A15−B15, SN 134/1. ni izrisan. Keramični strešnik bobrovec, delno poškodovan. Dl. 22 cm, š. 17,3 cm, db. 1,9 cm. 83 SE 406, Kv. A15−B15, SN 134/2. Keramični strešnik bobrovec, delno poškodovan. Dl. 15 cm, š. 17,8 cm, db. 1,8 cm. 84 SE 406, Kv. A15−B15, SN 134/3. Keramični strešnik bobrovec, delno poškodovan. Dl. 25 cm, š. 18,9 cm, db. 1,7 cm. 142 Protestantska cerkev v Govčah SE 415 80 SE 406 82 81 83 84 Tabla 13: 80 M 1:1; 81 - 84 M 1:4 80 merilo 1 : 1, 81–84 merilo 1 : 4. 143 Monografije CPA 11 85 SE 423, Kv. C14, PN 305. 88 Deponija/neznana SE, SN 69. Odlomek gumbastega držaja pokrova izdelanega iz Odlomek keramičnega tlakovca?. Na spodnji strani je drobnozrnate lončarske mase s kremenom, sljudo in ohranjena malta. Dl. 13,7 cm, š. 16,5 cm, db. 1,5 cm. zdrobljeno keramiko (ACG). Prelom in groba zuna- nja površina sta zelo bledo rjave barve (10YR 7/4), 89 Deponija/neznana SE, PN 253. notranja površina pa sivkasto rjave barve (10YR 5/2). Igla z okroglo glavico iz bakrove zlitine. Glavica ima okras Oksidacijsko žganje. Pr. d. 6,1 cm. v obliki vodoravne zareze. Dl. 7 cm, pr. glavice 0,4 cm, db. igle 0,2 cm. 86 Deponija/neznana SE, PN 544. Odlomljen ročaj pokrova skodele iz brušenega ste- kla. V. 5 cm. 87 Deponija/neznana SE, PN 47. Odlomek izvihanega ustja lonca z ostenjem. Posoda je izdelana na hitrem lončarskem kolesu iz finozrna- te lončarske mase s kremenom, sljudo in zdrobljeno keramiko (ACG). Notranja površina in celotno ustje sta premazana z zeleno glazuro. Rob ustja je okra- šen s polmesečastimi vtisi. Prelom je zelo bledo rjave barve (10YR 8/4), groba zunanja površina pa rdeč- kasto rjave barve (7.5YR 7/6). Oksidacijsko žganje. Pr. 11,4 cm. 144 Protestantska cerkev v Govčah SE 423 85 DEPONIJA 86 87 88 89 Tabla 14: 89 M 1:1; 85, 86, 87 M 1:2; 88 M 1:4 89 merilo 1 : 1, 85–87 merilo 1 : 2, 88 merilo 1 : 4. 145 Monografije CPA 11 12.2 Novoveško gradivo (po letu 1600) 12.3 Moderno gradivo Najdbe iz različnih plasti Najdbe iz različnih plasti 90 SE 74, Kv. C17, PN 240. 94 SE 3, Kv. B19, PN 21. Odlomek dekorativnega glavnika iz roževine. Močno poškodovan železen predmet z zaoblje-Dl. 4,5 cm, š. 4,3 cm. nim dnom, najverjetneje granata za minomet. Dl. 20,1 cm, š. 1,5 cm. 91 SE 80, Kv. B18, PN 29. Trije kosi železne žice. Dl. 24,5 cm. 95 SE 79, Kv. B18, PN 53. Okrogel železen predmet z navojem, najverjetneje 92 SE 80, Kv. C19, PN 28. del kmetijske mehanizacije. Pr. 4,5 cm, d. 0,9 cm. Železen predmet, mogoče orodje ali kavelj? Dl. 7,1 cm, največja š. 2,1 cm. 93 SE 411, Kv. A13, PN 329. Železen predmet, mogoče zatič? Dl. 4,8 cm, š. 2,5 cm. 146 Protestantska cerkev v Govčah SE 74 90 91 92 93 SE 3 SE 79 95 94 Tabla 15: 90 - 95 M 1:2 Merilo 1 : 2. 147 11 11 monografije cpa Protestantska cerkev v Govčah Zaščitna arheološka izkopavanja v letih 2011 in 2012 čahv v v Go a cerkesk ant testo Pr mmxxi Document Outline _GoBack OLE_LINK2 OLE_LINK3 OLE_LINK5 OLE_LINK6 OLE_LINK4