‘j? 7 *? Štev. 6.,' Leto IlT V£S5L/.' T£DNiiC Bedelj a,10.avgusta 194-7* V sodobnem svetu po ničemer bolj ne hrepene človeška srca kakor po pravici) toda koprne, ne da bi pravico dosegla. Zakaj pra¬ vica Je preganjana, zaničevana, in teptana, umakniti se Je morala naaČLoi krivici. Mnoga srca že zdvajajo nad pravico in pravičnostjo, predala so se topi misli, da Je pravica umrla .in Je njih delež le krivica. Pa pravica še živi, še zmaguje, njen vir Je v Bogu, ki Je neskončno pravičen. Sv, pismo mnogokrat in na mnogotere načine slika nepodkup¬ ljivo božjo ^pravičnost. "Ljubiš pravico in sovražiš krivico’ 1 , pravi psalmist. "Pravičen si, Gospod, in p.ro.va Je (Tvoja sodba." Bog j©’ neskončno pravičen* dobro plačuje in hudo kaznuje, kakor kdo zasluži. P r a v i č e n _ J e Bog_v s v o J i h s o d b a h. Ha njegovo sodbo nic ne vplivajo zunanje s-tvaris lep obraz, prikupna postava, visok družabni položaj, ugled, čast, bogastvo. Bog ne sodi človeka po uspehih, ki Jih Je dosegel, temveč po namenu in prizade« vanju, ki ga je imel in tvegal« Bog ni pristranski, ne sodi člove« ka po zunanjem videzu, ampak po notranji vrednosti, " Bog ne-gleda na zunanjo veljavo ljudi. (Bim 2,11)". Brez pomena je, kaj je,kdo bil v življenju, kralj ali pastir, učenjak ali; delavec, berač ali milijonar, slaboten ali močan, zdrav ali bolah. Za sodbo božjo bo odločilne le, kako je kdo v. življenju uporabljal darove, ki jih je od ŠBoga prejel, dobro ali slabo, Bog sicer ne daje vsakemu človeku enake mere darov in mi= losti. Vsakemu pa da toliko, kolimor je potrebno, da more izvršiti živijensko nalogo in doseči svoj končni smoter, po meri darov in milosti, ki jih je vsakdo prejel, bo Bog sodil človeka. Bog ne bo terjal od vsakega človeka enako $ kdor je več prejel, od njega bo Bog tudi več zahteval. Kateremu j. podelil pet talentov, od njega bo •! zahteval novih pet talentov, kateremu samo dva, od njoga bo zahteval samo dva nova talenta, Čeprav smo zgoraj rekli, da se Bog ne ozira na. osebo, pa v nekem oziru ls^glo.da tudi na osebo posameznika in to v človekovo dobro, Bog namreč ne presoja ljudi,kar počez, temveč pri vsakem ero« veku -upošteva v Vse razmere in okoliščin.;, v katerih človek živi.' Zato sodi vsakega-človeka posebe, kakor je prav zanj primerno, . Bog vsakega človeka natančno pozna, do zadnjega vlakenca in gleda v najbolj tajne in temne kotičke srca* Pozna vsa huda nagne« nja in dedne obremenitve, s katerimi s* mora kdo boriti, Ve za vso pomanjkljivo in zanemarjeno vszgojo, ki jo je kdo imel v mladosti. Znane so mu vse skušnjave, vsi slabi zgledi, vsa. pohuj sevanj a, vse grešne prilike, katerim je kdo izpostavljen. Ka vse to se bo Bog ozi= ral pri presojanju posameznika. Vsakega bo Bog obsodil in zadolžil samo za to, kar je_ sam prostovoljno zakrivil. - Ker Bog do pičice natančno pozna vsakega človeka, vse njegove slabosti in vrline, so božje sodbo vedno točne in pravične. Taka božja pravičnost je človeku v tolažbo in mu daje za« r\-t; =<=> ***' v '" 4 “’ 1 napačno upanje. Človeku se ni_bati, da bi ga Bog napačno sodil, kakor dparjo ljudje, ki sodijo človeka po zunanjem videzu, Bog, ki ve za 2 10. avgusta'1947 Štev„6., Leto II. vse človekove padce, pozna tudi njegove boje s skušnjavaini^in nje« gove zmago nad grehom. On, ki : zahteva, da odpustimo svojim šaljivcem sedemdese-tkrat sedemkrat, bo tudi grešnemu človeku velikodušno od« pustil vselej, kadar se bo skesan k njenu povrnil. Najmanjše dobro delo,-ne bo zastonj. Bo g t u' d i p r a v i č n o plačuje. Pravično plačuje vsako dobro delo. Jezus je■to resnico učil v mnogih prili«. kah. Povedal je priliko o vinogradu, da so prejeli vseli svoje plači* lo,- Zvestemu-služabniku, ki je vestno trgoval in je pomnožil premo« ženje, je dejal njegov Gospods "Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si Ml zvest, čez veliko te bom postavil, pojdi v veselje svo= jega Gospoda!" (Mat 25.21). Jezus zagotavlja, da bo ‘pravični Bog poplačal tudi naj« manjše dobro delo* "In kdor da komu teh malih piti le 'čašo hladne vode v imenu učenca - resnično, povem vam ~ ne bo izgubil svojega plačila." (Mat 10, 42). -- Vsako dobro delo bo Bog poplačal, tudi najmanjše, o katerem, nihče nič ne ve, ki ga je človek sam že zdavnaj pozabil .in je bil že zdavnaj storjeno v popolni tajnosti. Vse boje in zmage r vsa zatajevanja in odpovedi, ki so svetu neznane., bo Bog ob svojem času pravično poplačal. Tudi svet plačuje, toda ne po pravici in' zasluženjtuDva boksarja.se surovo borita pred zvedavo in kričavo množico? časopisi ■ prinašajo o njih dolge članke polne priznanja in pohvale« Razne filmske zvezde svet proslavlja kot najbolj zaslužne dobrotnike in dobrotnice Človeštva. Na tisoče redovnih sester žrtvuje svoje življe« nje v velikem naporu in mnogem bdenju za postrežbo bolnikov, svet -o njih molči, Časopisi o njih ne- prinesejo niti besede. Umrje bogatin. Zapusti ogromno premoženje, ki si ga je nagrabil z goljufijo, ode« ruštvom, z izkoriščanjem delavcev, svat mu priredi veličasten po* greb z vsemi častmi. Umrje družinski oče, družinska mati, ki sta se. z vsemi silami borila, da bi preživela in dobro vzgpjila ; svoje ’otro= ke, svetjaimo za n ju nobenega priznanja, Pri Bogu pa hi tako, Bog b,o 'pravično poplačal vsako, tudi najmanjše in najbolj skrito dobro delo, ki ga nihče drugi poplačal ne 'bc. Vsaka krivica bo kaznovana«. ... B o g tudi kaznuje prav i č n o, Bog kaznuje na, pravičen'način vsako hudobijo, Božji Zveličar :je premnogokrat govoril o božjem ^plačilu v^nebesih« Kadar pa je mislil, da obljuba plačila ne zadošča, da bi človeka zavarovala pred navalom skušnjav, ali kadar je naletel na zakrknjene grešnike., tedaj je prav tako ■jasno govoril o Bogu, ki kaznuje vsako hudobijo, d Dejal je: "Povem vam pa, da bodo za vsake prazno besedo, ki jo ljudje izgovore, da« jaii odgovor_na sodni dan." (Mat 12, 56 ). Zopet je rekel: "Ne bojte se tistih, ki umore telo-,, duše pa ne'moro jo umoriti} bojte se namreč tistega,’ki more dušo in telo pogubiti, v pekel," (Mat 10, 28). In kako_trde ;o besede, ki.jih je Jezus ponovno izrekel proti farizejem in pismoukom: " Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci!" 4 (Mat 23, 13 ; - 16)o ' : Ta kaznujoča božja pravičnost naj nam bo pred očmi vselej, kadar se nam bliža skušnjava, se nam dobrika greh, ali pa navali na nas moc pekla, da bi privolili v hudobijo. Spomnimo se tedaj, da bo Bog strašno kaznoval vsako hudobi jo,vsak greh, četudi je bil storjen v pajvečji tajnosti in najbolj črni noči*' kaznoval po strogi in po¬ polni pravici-. ■ ; Čeprav nam resnica o božji‘kaznujoči pravično«ti budi v du= šah strah in trepet, nam na drugi strani daje tolažbo in;zadoščenje. Štev. 6.,.1-eto II. - 5 10, avgusta 1947, Ha zemlji jo toliko krivic, toliko hudobije, predrzno s-,; šopirijo in se rogajo vsaki oblasti, nobena pravica jih ne doseže. Božji pravici no bodo ušle, božja kaznujoča roka jih bo trdo prijela in zrušila njih predrznost in napuh. Življenje pa kaže drugače?,.. A vendar se večkrat v človeških srcih dviga dvom, ali je Bog ros pravičen« Prepoln je svet hudobij, krivic, hudobnežev in Krivičnikov.. Krivičniki in hudobneži uživajo vso obalst, čast, bla= gostanje in udobje, pravični so zatirani in teptani. Kako naj bo to v skladu z božjo pravičnostjo?” - Ge človek hudobno živi in se mu dobro v godi ali nasprotno, krepostno živi, pa je poln trpljenja in nosroč, zaradi tega šo nimamo" pametnega razloga, da bi dvomili o božji pravičnosti. Nasprotno, prav to nam neskončno božjo -pravičnost le se bolj potrjuje,^Noben človek namreč ni tako slab in hudoben, da bi v življenju ničesar, dobrega ne bil storil. Za tisto dobro, kar ga je krivičnik kdaj storil^ ga Bog na zemlji plačuje, ker mu zaradi zavrženja v večnosti plačati ne bo mogel. Na drugi strani pa tudi pravični ni tako pravičen, da bi nikoli nič hudega ne sto= ril. Za tisto hudo Bog človeka kaznuje na zemlji, da ga bo mogel v večnosti samo poplačati. Če se te kdaj poloti skušnjava, da bi dvomil o božji pravičnosti pojdi na pokopališče, Tu boš prav doumel božjo pravičnost, Bogatin leži poleg reveža, pravičnik poleg krivičnika. Na slehernika je smrt položila svojo Koščeno roko in moral je zapustiti življenje in iti pred sodb* pravičnega Boga, In prav nič ni važno, kaj je- kdo v življenju bil, koliko je imel premoženja, kako se mu je godilo, le'eno jo važno, kako je v življenju Izvrševal božjo voljo. Tedaj se bo dopolnila božja pravičnost v vsem obsegu. M Hudobni pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v 'večno življenje.” In vsi bodo spo= znali^in priznali, kako neskončno pravičen je Bog, kako je vsakemu poplačal po ( zasluženju, y ^ ni, Božih otroK BQlžnQSt„^erake..izQbrazb:8* Učeniška dolžnost Cerkve nam nalaga obveznost, na katero pre* tnalo mislimo. Kakor veže cerkveno /^učiteljstvo, de uči in razlaga božjo jbesedo, tako veže tudi nas dolžnost, as božjo besedo poslušamo, da se za= -nimamo za to, kar uči cerkveno uči= teljstvo," ..~ Poznanje verskih resnic in dolžnosti je zelo slabotno. Kako zmešane pojme o verskih resnicah in nravnih dolžnostih dobimo danes tudi med verniki. Starši več ne'čutijo dolžnosti, da bi otro= ke poučevali o verskih resnicah in dolžnostih, šola tudi ni storila svoje dolžnosti in zgleda, da jo bo v bodočnosti še manj, 0 Bogu, o Verskih resnicah in nravnih dolžnosti ima ve= Štev. 6., Leto II. - 4 - 10,. avgusta 1947. čina ljudi tiste pojme, ki jih je dobila v otroški dobi. Kaj jv. po= sledica? Vsak v izobrazbi napreduje, njegovo duševno obzorje se veča v verskih stvareh pa ostaja isto ali pa se celo krči. Takemu človeku se pol homa zdijo verska vprašanja nepotrebna, ob njih mu postane samo neprijetno in nerodno, Če pa. že ravno načne versko vprašanje, razsoja in govori o stvareh, o kateiih ni poučen, po svoje. Jasno je, da tako nastajajo razne zmote, napačni pojmi o najbolj važnih stvareh, ki se ne tičejo samo zemeljskega življenja, temveč tudi večnega. Če Cerkev nalaga dušnim pastirjem dolžnost pridiganja, je s tem naložena vernikom dolžnost, da pridige poslušajo. Dolžnost poslušati božjo beseoo lahko veže celo pod smrtnim grehom. Ako namreč nima druge priložnosti za versko izobrazbo, potem sem dol¬ žan £>oslušati božjo besedo,' Dolžnost verske izobrazbe veže pod smrtnim grehom. Kdor po svoji krivdi ne pozna verskih resnic in dolžnosti, greši. Če hočem namreč krščansko živeti, moram vedeti, kaj je krščansko življenje, Cerkev ima dolžnost oznanjevati, razlagati in braniti, božji nauk. Kdor Cerkve ne posluša, hodi po nevarnih potih. _Kristus živi v Cerkvi po svoji t oblasti.. Kristus ni hotel, da bi bili njegovi apostoli samo.ozna= njevalci božje besede. Postavil jih je tudi za pastirje, ki vidno vodijo njegovo čredo, On sam pa je nevidni pastir. "Kako je mene poslal Oče,, tudi/jaz vas pošljem. Torej* Vi imate isto oblast kakor jaz."Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zdmlji", (Mt 28, 18)."Pojdite torej in učite vse narode... učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal" (Mt 28, 29). Tako je Kristus zaupal apostolom skrb, da se njegova Cerkev širi, da verniki spolnjujejo vse, kar Kristus nalaga. S tem jim je tudi na= ložil dolžnost, da skrbe za naslednike do konca časov j nasledniki bodo nadaljevali začeto delo in se žrtvovali v dobro vseh. Med vsemi apostoli pa je Kristus najbolj odlikoval Petra, ko ga je izbral in določil za prvaka apostolov. "Ti si Peter-SkaLa- in na to skalo bom sezidal svojo cerkev.,.. In dal ti bom kijuče nebeškega kraljestva. In karkoli boš zavezal na zemlji, bo zaveza= no v nebesih, in kakrkoli boš razvezal na.' zemlji, bo razvezano v nebesih. (Mt 16, 18 - 20)."Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce" (Ju 21, 15 - 1?). V čredi jagnjeta čuvajo nad svojimi malimi.pasliiji ps. imajo nalogo, . da skrbe za prve in druge, V cerkvi imajo škofje Štev* 6., Leto II 5 - . 10. avgusta 1947 dolžnost, da čujejo nad verniki svojih škofij, papež, pastir vseh pastirjev ima pa oblast nad vsemi; škofi, duhovniki in' verniki* (Mesija govoril) STARE IN NOVE ZAVEZE - KNJIGA PSALMOV. Psalm 2 (Upor zoper Mesija - kralja in božji odgovor) Zakaj hrum'; narodi in ljudstva snujejo prazne naklepe? Dvigajo se kralji zemlje in prvaki se družijo med seboj. Zoper Gospoda in zoper njegovega Maziljenca: "Raztrgajmo njuno vezi vrzimo s sebe njuna spone I" Tisti, ki stanuje v nebesih, se smeje. Gospod se jim jjosmehuje. Nekoč jim spregovori ves v jezi in s svojim srdom jih zbegai "Vam nakljub postavljam svojega Kralja na Sionu - moji svati gori J"' Razglasil hom voljo Gospodovo: Gospod mi je rekel: "Sin moj si ti, danes sem te rodil, Zahtevaj od mene in dal ti hom v dediščino narode in zemljo do skrajnih meja v posest. Vladal jih boš z železno palico, kot lončeno posodo drobil," Zato pa, kralji, bodite pametni$ dajta si kaj dopovedati, ki vladate zemljo. V strahu služite Gospodu in ga hvalite, trepetaje mu hodite pokorni j da se ne razjezi in ne zdrknete s pota ko se bo nagloma razvnela njegova jeza: blagor tedaj vsem, ki se k. njemu zatekajo. Trafik, 44oae\ Bilo je v avgustu leta 1997* Župnik je že sedem ur ho= dil v pekoči vročini na enega švicarskih vrhov. Končno je prišel do koče. Sonce je zahajalo. Sedel je z vodnikom, ki je kil obenem oskrbnik koče in občudoval lepi razgled na pečine Matterhorna* Začela sta razgovor o veri, "Gotovo imate le redkokdaj priliko priti k masi," je vpra= šal vodnika. Zasmejal se je: "Kdor hoče svojo v dolžnost opraviti,jo lahko vedno. Do sedaj enkrat nisem bil pri maši, ker smo.reševali. Vsako soboto popoldne grem doli v vas - v nedeljo po maši pa spet gori." Leto II 6 Štev #6, 10. avgusta 194-7. Tedaj ni turisti v n-deljo br vodnika, ker božja z mislite, kaj bi dejal ta ki v nedeljo radi hribov ostanejo brez prilike in za izlete tudi časa? 11 Kaj p: nobenega ko. j z vodnika počno?'* "V nedeljo? .poved veleva počitek.'* možak tistim našim beguncem, mašo, čeprav je zanjo toliko Kralji in cesarji, nasilni diktatorji, od ljudstva po= stavljeni oblastniki, modrijani in navadni podjetni zemljani so poskušali vokovom dati posebna pota, posebni izraz. Ves potok zgo= dovine so hoteli preokreniti po svoje, da bi imela na sobi pečat njih osebnosti. Ko pa je potekla njihova doba in jo človek gledal nanjo nazaj, je moral ugotoviti, da je vek pretekel drugače,' da ima čisto poseben pečat. Pota vekov ni uravnal in prookrenil človek, gmpak Bog, Globoko modrost skriva v sebi naš preprosti pregovori Človek obrača, Bog pa obrne. Bog je obrnil ves potek vekov in zgodo« vine po svoje in ji vtisnil svoj pečat. Vsak kdor bo iskal v zgodo« vini resnice, bo strme obstal pred dejstvom: skozi vekove je šel Bog s svojo neskončno vsemogočnostjo in previdnostjo in ji vtisnil pečat božji, ki ga bo opazil vsak, komur ni satan z lažjo zaprl oči za resnico. Po odlomkih iz zgodovine si to resnico oglejmo. Iz Je ruzalema v Rim. Prvo cerkveno zgodovino je pisal sv. Luka. Začenja jo z vnebohodom Gospodovim* s trenutkom^ ko odhaja Učenik z zemlje.' Po. glejte čudo! Komaj se umakne celo Jezusovo v nebo, že nastane novo skrivnostno JTjegovo telo « sv« Cerkev« Ta čudoviti dogodek, ki v je največji v človeški zgodovini so je dogodil v prostorih zadnje večerje nad malo skupino Gospodovih učencev. Prišel je nadnje božji ogenj in jih^je po sv. Duhu spremenil., Iz malovernih, boječih, omahljivih učencev je nastalo nekaj' čisto novega - močna duhovna skupnost. Začetek pr g silnega gibanja, ki je prerodilo zemljo in Človeštvo in ju naslonilo ne Boga nazaj, Žc takoj prvo uro po prihodu sv„ Duha se: začne veličastno delo« Ilovo skrivnostno telo Jezusovo zraste za nad 3,000 udov« . Od tedaj naprej pa teče ta ogenj sv, Duha nevzdržno in deli človeštvu neizmerno bogastvo prave vere, Okrog prvotne skupinice v Jeruzalemu se pojavljajo nove: v Judeji, Samariji, Galileji in potem dalje do morja in peščenih puščavskih robov, Hastopi sv. Pavel in v mogočnem koraku nese žarečo pleme« nico naprej v .Malo Azijo in Evropo. Tako je užgal luč nove vere, ki od tedaj naprej osvetljuje in greje cel zapad. Tisti trenutek, ko ja stopil v Evropo sv, Pavel, se za« čenja za njo nov čas, čas, ki je bil in bo odločilen in usoden za vedno. Vprašanje, ali bo Evropa, po ozemlju najmanjša med celinami, duhovno se vzdržala, ali ho njena kultura učiteljica človeštva *» ali pa ho prišel čas, da bo postala tudi v duhovnem oziru kolonija drugih —g je obseženo v tem; ali ho Evropa v svoji duhovnosti o« stala krščanska« Središča krščanstva se.-je že premaknilo iz vzhoda na za = pad, od Jordana k Tiberi, iz Jeruzalema v Rim. Po radejanju Jeruza= lema je bilo to dejstvo tudi na zunaj vidno. Iz časov, ko se je iiazunaj dovršila gradba sv, Cerkve je prav malo poročil* Zato-je poročilo sv, Irene ja iz 2« stol. tako dragoceno in važno, V svoji knjigi proti krivim veram takole poroča: "Ko. so blaženi apostoli ustanovili in zgradili sv« Cerkev, so izr o« 10. av gus ta 1 947 # Štev, 6,, Leto II. - 7 - čili škofovsko službo za upravljanje Cerkva linu. Toga Lina omenja sv, Pavel v svojem pismu Timoteju. .Za njim pride Anaklet, Za njim na tretjem mestu dobi škofovstvo Klement, ki je apostole še videl in z njimi govoril. Na lastna ušesa je še slišal njih pridige in nauke, kakor je tudi sicer v'tistem času živelo še mnogo takih, ki so jih učili apostoli. Danes trdno vemo, da je Vrsta rimskih škofov, ki se začenja z Linom in Kletom zgodovinsko popolnoma zanesljiva. Naj bodo zgo= dovinska poročila še tako malenkostna, eno stoji trdno* rimska Cerkev s svojim škofom je središče Cerkvene edinosti in uživa goto= ve prednosti v celi Cerkvi, To je dejstvo, ki je v zavesti kršcan= stva vseh časov, je utemeljeno z življenjem in delom prvakov aposto= lov v Rimu, (Nadaljevanje.) "Zlomek vendar, zdaj pa mi pa mora puščavnik pomagati, da bom podobo še nazaj dobil.,,čo 'mi ne bi ukazal moliti zanjo', bi jo še sedaj imel v svoji kameniti votlinici J” "Ti si, Mirko?" so čudi Krištof,"Bi rad k meni?" "Ne, ne", se brani in začno takoj jokati. "Kaj pa ti je?" "Vi ste mi naročili.,, za Marjetico... "No, in..?" "Zdaj mi jo je pa ukradla". "Kaj ti jo ukradla?" "Sveto podobo, vendar J" "No, saj ti jo je plačalaI" "Ne, srebrnega tolarja sploh vzel nisem... Saj vendar nisem Judež... In ker nisem hotel, je poslala hlapca, da mi jo je vzeli Zdaj jo bo pa gotovo sežgala!" je še ^dostavil ves iz sebe.,, "Mirko", mu reče sedaj Krištof "Če ti je Lavreta sv. po= dobo hotela tako drago plačati, gotovo tega ni naredila zato, da bi jo potem sežgala... Povej Mirko, ali si zmolil za Lavretko vsak dan "Zdravo Morijo"? "0, da bi je le ne bil... če bi vas ne poslušal...Vi ste največ krivi, da mi je podobo vzela," Krištof postane zdaj resen ob temnem oknu* "Poglej, Mirko, tvoja naloga je bila vendar za izgubljeno Lavretino dušico sprositi pot do Marije J Ali ne vidiš, da je^njena noga zdaj že čisto na tej poti, ko hoče imeti že podobo nebeške Gospe?" "Moja podoba je pa proč 1” "Zdaj se mi pa zgubi" ga resno posvari puščavnik -"Ti imaš rajši podobo naše ljube Gospe, kot Njo samo] Ali ne veš, da Marijo najdeš povsod, tudi brez Njenfe podobe?,..Bodi sedaj zadovoljen in iz ljubezni do Marije se odreci njeni podobi "Ah, naj še vas pobere zlomek" se je ^našobil gosji pastir= ček in se izgubil proč, S trmo in jezo na. "zločinca" je legel tisti večer spat, "Krištof je tisti večer dvakrat molil "Zdrava Marijo" ker si jc mislil* "Mirku za Lavreto ne bo prišla niti ena molitev več preko ust." v ! Mali gosji pastirček pa je tisto noč, ko ni mogel prav nič zaspati, delal cale bojne načrte proti grajski gospodični. Ali naj se na .skrivaj priplazi v grad in podobo vzame? - Mogli bi. ga pri tem zalotiti - to ne bo šlo. - Kaj pa, če bi jo zatožil pri Štev* 6., Lato II. - 8 - „ 10 , avgusta 1947* njenem očetu, da časti Marijino podobo? - "čakaj! Potem bo morala podobo dat#L-I,., Jaz imam pravico do nje! Iz pepela sem jo izgrebel, osnažil in umil! - Njen oče je Luteranec 1 Ne bo trpel na gradu take podo.be! Po jo bom spet jaz dobil nazaj?." • Komaj se je na utrujene veke dečku ulegel spanec, kar nenadoma preseka tiho poletno noč bojni rog, - Mirka vrže pokoncu, kot sto drugih mirno spečih ljudi v vasi... Luči se prižigajo,* vse teče k oknu, "Kaj'je vendar?" Na vasi se je ustavil^jezdec v tuji uniformi. "Moj Bog... §vodi,, # Švedi..." se slišijo obupni vzdihi. Prišli so zares, X# Drugi dan! - Kljub zlatemu julijskemu soncu se zdi, kakor bi ljudi v vasi pod gradom tlačila k tlom zadušljiva soparica, "O, Bog, kaj nam bo neki prinesla naslednja ura?" . Po vprašanje kot mora teži vse, V najnujnejši obleki so prejšnji večer ob zvoku švedske trobente ljudje hiteli k oknom. Tudi vitez ne. gradu. Videl je kako je prišel odposlanec švedske konjeniške čete do grajskih vrat in prosil prenočišča za trinajst švedskih vojakov. - Povedal je, da so oficirji in da nekaj dajo ura čast in poštenost,' Vitez je hotel uslužno stopiti do vojakov, Še prej pa je.stopil v Lavretino sobico ker jo je hotel pomiriti, naj se ne ustraši, če bo slišala po grajskih prostorih trdo vojaško govorrco. Na vasi so rdečečrnikasti plameni smolnatih bakelj nemirno osvetljevali švedsko konjeniško četo. Zdelo se je kot bi iz ročajev pri mečih in kovinskih gumboi, na bluzah izsesavali iskre. - Svetloba se je zabliskala tudi v grajskih vratih. Vitez je prihajal z odposlancem v vas. Ko je pri¬ šel do konjeniške čete, so vojaki skočili s svojih konj na tla. Hoteli so viteza sprejeti dostojno.- saj . je bil vendar njih vere in je- že veliko naredil, da bi uničil rimsko praznoverje. Vitez je pozdravil švedske gospode v laškem jeziku in jih povabil na prenočišče v grad«, "Le nikar ne govorite loško J" je ugovarjalo nekaj oficirje in stiskalo vitezu roko. Vsi znajo malo tolči po nemško, so pravili, in obenem prosili za prenočišče, ker že dva dni niso stopili iz sedla. Drugo jutro morajo naprej - kajti Gallas (cesarski vojsko= vodja) jim je že za petami, so naskrivaj zaupali vitezu. Rezko je udarjal žvenket ostrog na ušesa ljudem, ki so^se stiskali za priprtimi okni. Gledali so za Švedi'še potem, ko so že izginili za grajskimi vrati, "Kaj bo sedaj?" so se^spraševali. Veliko jih je jaislilo, da se bodo takoj kakor hitro bo šel en sam švedski škorenj čez v vas. že zabliskali meči, tekla kri, zagorele strehe. - Sedaj so.pa Švedi prišli in vsega tega nič ni. - "To so oficirji^’, so si sami dajali odgovor na uganko• - "Ti še nekaj dajo na vojaško disciplino in poštenje in čast," Preden pa je drugi''dan sonce posijalo preko grajskih stol= pov, so že po vseh vaških hišah vedeli strašne vesti o enem izmed švedskih oficirjev,- Grajska služinčad je pripovedovala, da.je med oficirji eden, ki je že večkrat s svojo sabljo presekal Mariji lice na Njenih podobah.— Pomislite s podobi naše ljube Gospe! Menda ima prav nečloveško sovraštvo do vsake podobe Matere božjo. - Nedopoved= Ijivo zadovoljen je, če more z elegantnim zamahom s sabljo prese= kati kako' Marijino podobo, ali ji odsekati ^lavo. Zato se ga je v švedski vojski prijelo imej Podobarski sabljač. __________ _ (D a lje pr ihodnjič.) Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v irfestachu pri Lienzu.