Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesećno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemsivo mei>ećno 33 Din nedepskn Izdala celoletno v Jugo-slavili 120 Din, z<2 Inozemstvo 14« 1> VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopltarievl ulici il. 4111 Rokopisi se ne vrača/o, nefranhlrana pisma sc ne sprelemalo L rednlilva telefon it. 2050, upravnlitva it. 232S Cene oglasov I stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 130 tn 2 D.veCII oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v urednlikem deli vrstica po 10 Din □ Pri već|em r naročilu popus. Izide ob 4 a) utra) razen pondeljke in dneva po prazniku Vpravu /e vl\.opttarlevi ul.il. d Cehovn, račun: L/uhl/ana itev. 10.6S0 In 10.34* xa tnseiatc. Sara/evoil.7SU3, Zar/reb it. 39.011, Praga In Hunal il. 24.797 Obsojena strahovlade Sodna razprava v Stettinu, ki se vrši ravno te dni, je v gotovem oziru specifično nemška. Vendar ji ne gre odrekati neke splošne označbe zaključenega kroga tistih ljudi, ki bi si lahko podali roke tudi preko nemških mej in katerih miselnost bo moral vsak povojni zgodovinar označiti kot eno največjih, a tudi najnizkotncjših zablod, ki so tembolj obsodbe vredne, ker so se storile na izmučenem in izmozganein telesu evropskih narodov. Za kaj gre v Stettinu v tem ogromnem postopanju? Nemčija je bila leta 1918. premagana. Delovno ljudstvo je pomedlo s starimi nazori, zahtevalo svoj prostor na solncu, zahtevalo zase državo, demokracijo, uvedbo dejanskih enakih pravic in vzgojo 1: obči nemški celovitosti. Delovno ljudstvo je priznalo mirovne pogodbe, ker se je zavedalo, da je en del njih — uvedba splošne demokracijo — namenjen tudi v njihovo prospevanje, kakor tudi, da bo demokratična Nemčija lahko kos sicer trdim, a vendar znosnim nalogam mednarodnih obveznosti. To ljudstvo je z eno besedo napovedalo boj nemški kastovski, formalistični in reakcijonarni Nemčiji Viijema II. in sprejelo rokavico, vrženo mu od nasprotne strani. Zagovorniki starega reda so šli na delo. Zarotili so se, da uničijo vse moderne pridobitve v kali, da ne pripoznajo duha, ki je zavel po vojni po Evropi, da odstranijo ljudi, ki so postali zvonarji novega časa. Delali so odkrito in tajno; s sredstvi, ki so navadnemu človeškemu razumu razumljiva, in s sredstvi, nad katerimi moramo zmajevati z glavo. Ena prvih in najobčutnejših žrtev je bil voditelj povojnega ccntruma Erzbcrger, druga za njim minister Rathenau. A ti umori so bili vsaj javni, čeravno so pravi krivci še danes nekaznovani. Končno bi se ta živinska dejanja lahko spravila pod naslov političnih nagibov, pri katerih se da do gotove meje vsaj teoretično-juridično razumeti politična zaslepljenost. Kar pa vzbuja dvom nad kulturo in civilizacijo 20. stoletja, kar utegne omajati vero v zaupanje do sočloveka, njegovo dostojanstvo in iskrenost. vero v pravni red in objektivna pravila življenja, so bili izrodki nacionalizma, ki si je pod tem perjem dovoljeval, kar danes razkriva stetlinski proces. V Nemčiji se jc namreč desničarska reakcija skrila v tajne družbe, kjer so se znašli užaljeni Viljemuvi častniki, konservativno plemstvo, v novo državno obrambo utihotapljeni fevdalci, veleposestniški plemiči, nezadovoljna policija, odstavljena nadutost uradništva in kriminalni lipi, ki so po prelivanju splošne krvi bili žejni še krvi lastnih ljudi. Ta družba se je zatekla k najtemnejšemu kazenskemu postopku zemskih sodišč, organizirala lastno zasebno sodstvo, hotela postati država v državi, vtihotapljala v vojašnice svoje ljudi, da je lahko nemoteno prišla do orožja, vzdrževala zveze s policijo in novo armado, hotela iztrebiti v Prusiji vse nasledke odredb pruskega demokratičnega notranjega ministra Sevcringa in ustanovila kot najučinkovitejše sredstvo — zasebni pre-ki sod. Vsi, ki so delali na novi resnični demokraciji, so prišli na črno listo. Izdajala so se zasebna vojaška povelja, ustanavljali v okviru splošne organizacije manjši krožki in dan za dnevom, zlasti v letu 1920. so prihajale v liste vesti: Mrtvega so našli — umorjen je bil. .. Samo Rossbachova organizacija, ki je danes pred sodiščem v Stettinu, je imela preko 200 žrtev na vesti. Zastonj je bilo vse iskanje za krivci; zastonj protesti, zastonj nadzo-rovalna potovanja, zastonj zgražanje in obljubljanje državne in deželne pruske vlade! Zločinci so ostali dolga leta tajni; njihovi pristaši so zagovarjali zločine in jih obdajali s sijajem »službe domovini« — »ponosa države in naroda« in velike misli »narodnosti«. Kdo naj se pa upa dvigniti obtožbo in izvesti dokaze? Toda — nič ni tako skrito .,. Ničesar ni, kar je objektivno in subjektivno izrodek življenja, pa naj bi ostalo pravilo in vodilna misel. Delovno ljudstvo se ni dalo splašiti; nov duh se ni dal poveljevati v nasprotno smer z ostrašilnimi zločini; krinka narodnosti je padla in odkril se je obraz zločinca. Ne samo, da je nemški delovni narod prebolel krizo političnih dni; prišel je do sankcije, ko sc je zločin spravil tja, kamor spada — pred objektivno sodišče! Konec je tudi zasebnih — pre-kih sodov! Uvodoma smo dejali, da je bila ta miselnost v gotovem oziru mednarodna. Tudi v drugih državah so se organizirale tajne ali javne organizacije, ki so strahovalc okolico, V sili se pokaže prijatelfsfuo v Sofija, 27. aprila. (Tel. »Slov. ) Ministrski predsednik Ljapčev jc danes sprejel Vašega dopisnika in mu dal kratko izjavo u bolgarski katastrofi. Skoda ni samo v tem, da jc bilo porušenih toliko hiš iu da je bila s tem napravljena tako velika stvarna škoda, temveč tudi v tem, da je ogrožen ves bolgarski izvoz tobaka. Plovdiv jc središče vsega bolgarskega izvoza tobaka, ki jc glavni izvo/ni predmet države. Tam je bilo v skladiščili nakopičenega tobaka v vrednosti ene milijarde levov. Nevarnost je, da se bo pokvaril ves materijal. Vlada se prizadeva, tla preskrbi žrtve potresa z živili in začasnimi stanovanji. Kit vprašanje, ali bo bolgarska vlada storila korake, da doseže odgoditev repa-racij.skih plačil, se je ministrski predsednik izognil odgovoru. — Danes ponoči ob 2 iu 3.20 sta bila v Plovdivu dva nova močna potrebna sunka, ki sta porušila še one hiše, ki so dosedaj ostale. Prebivalstva, ki sc je vsled neugodnega vremena zateklo v šc stoječe hiše, sc je polastil paničen strah. Vsi so zbežali na prosto in tam ostali vso noč. Potres so čutili tudi v Sofiji in drugih krajih, vendar pa v manjši meri. — Predsednik bolgarskega sobranja Cankov jo prejel potrdilni telegram predsednika jugoslov. narodne skupščine, tla jc skupščina votirala kredit 3 milijone dinarjev za bedno bolgarsko prebivalstvo. To gesto jugoslovanske narodne skupščine so v vseh bolgarskih krogih sprejeli zelo ugodno, posebno, ker prihaja darilu iz Belgrada iu jc največje inozemsko darilo. V bolgarskih političnih krogih so mnenja, da bo to darilo brez dvoma imelo tudi politično učinkovanje. Vsi bolgarski listi pišejo z velikim navdušenjem o jugoslovanskem darilu. Vladni list »Demokatičeski Zgovor« piše, da gesta jugoslovanske narodne skupščine lii samo izraz bratskega sočustvovanja jugoslovanskih narodov, temveč tudi impoznutna manifestacija solidarnosti balkanskih narodov, ki vsem boriteljem za zbližunje balkanskih narodov lahko prilijc novega poguma. Južna Srbija povsod veselo pozdravila dr. Korošca r Belgracl, 27. aprila. (Tel. Slov. ) »PoKtika« poroča o potovanju dr. Korošca po južni Srbiji sledeče: . Bcrovo. Sem je prispel notranji minister dr. Anton Korošec. Pred glavarstvom ga je sprejelo uradniStvo. Dr. Korošec sc je z njimi razgovarjal o narodnih, socialnih in kulturnih razmerah tega kraja. Nato je obiskal občinski urad, kjer ga je sprejel občinski odbor in meščani. Z njimi se je dalj časa razgovarjal. Prosili so ga, tla bi se dodeljena podpora za gladile povečala. Dr. Korošec jim je obljubil, tla sc bo temu kraju še podelila podpora v hrani in denarju. Nato je g. minister obiskal ženski samostan sv. Arhangela. Sprejela ga je igumanka Evangelija. Poročala utu je o življenju in delu tega samostana. Dalje jo obiskal suknarno ter odredil, tla se v bodoče kupuje sukno za stražnike v tej tovarni, ker je zelo poceni in trpežno. K a d o v i š t e. l)r. Korošec je s svojim spremstvom prispel v Radovište. Na glavarstvu ga je sprejel glavar s svojim uredništvom, mestni poveljnik, orožniški poveljnik in vodje tamošnjih uradov. Dr. Korošec se jc z njimi razgovarjal o razmerah. Zanimal se je za prosvetne razmere. Na prisotne je dr. Korošec napravil najlepši vtis. Obiskal je občinsko sodišče, kjer so ga sprejeli ugledni meščani. Dr. Korošec se je z njimi razgovarjal o gospodarstvu. Živo in podrobno sc je zanimal za kulturne razmere. Obljubil jc pomoč, da sc kraj in ljudstvo gospodarsko in prosvetno dvigneta. I)r. Korošec sc je pri tej priliki prepričal, da je meščanstvo zadovoljno z uredništvom. Zbral jc podatke o zadolžitvi kmetov. Radičevo brezplodno prerekanje in zmenanle v skupščini r Belgrad, 27. aprila. (Tel. »Slov.«) Današnja seja narodne skupščine je zopet enkrat stala v znamenju Hudičevih napadov. Samo da je tokrat napadel svoje tovariše iz opozicije. Po otvoritvi in po prečitanju zapisnika je Pribičevič protestiral proti temu zapisniku. Predložene spremembe so se sprejele. Poročilo verifikacijskega odbora o verifikaciji mandata dr. Egona N a g y j a , podpredsednika madjarske stranke, se je sprejelo z vsemi glasovi proti glasovom zemljoradnikov. Nato je prišla na dnevni red Pribičeviče-va in Stjepan Hudičeva interpelacija na zunanjega ministra o albansko-italijanski carinski uniji. Zunanji minister dr. Marinkovič, ki se je danes prvikrat pojavil v skupščini, je izjavil, da je šele komaj prečital vsebino interpelacije. Zato ne bi mogel sprejeti nujnosti, katero zahtevajo interpelanti. Misli pa, da bodo inter-pelanti pristali na to, da se z njimi dogovori pred prihodnjim četrtkom, kdaj bi se ta interpelacija postavila na dnevni red. Ker so se interpelanti s tem zadovoljili, ni bilo glasovanja. Skupščina je sprejela nujnost zakonskega predloga o zaščiti industrijske svojine. Poslanci dr. Grga A n g j e 11 n o v i č in tovariši so vložili nujen predlog za izločitev nekaterih občin iz ljubljanske in splitske oblasti ter za njih priključitev primorsko-krajiški oblasti. V ljubljanski oblasti gre za Kastav. V imenu notranjega ministra je nujnost sprejel pravosodni minister Vujičič. Nujnost za zakonski predlog poslanca Laziča, ki poziva, da minister za socialno politiko čimpreje ustanovi invalidska sodišča, ni bila priznana. Železniški minister je sprejel nujnost in- terpelacije radičevcev, v kateri zahtevajo, da se Miša S t o j a n o v i č, vodja kurilnice v Brodu na Savi suspendira, če se mu dokaže, da je v svoji službi vršil zlorabe. K resoluciji je govoril tudi zemljoradnik V u j i č, opozi-eionalni poslanec. Med njegovim govorom je prišlo do ostrih spopadov med njim in Stjepanom Radičem. Vujič je dejal, da se je veselil, ko je prišel za ravnatelja subotiškega ravnateljstva Borko. Ta Borko pa je pozneje rekel, da ima raje enega Hrvata, kakor deset Srbov. Ta izjava je Stjepana Radiča strašno raztogo-tila. Vzkliknil je: »Lažeš! To ni res!« Vujič: Vi lažetel« Dr. Pernar (radičevec): »Povejte, kdo je ta Hrvat!« Stjepan Radič: -Povej, če si človek Ic Vujič: »Človek sem! Vi me pa poslušajte.« Stjepan Radič: »Baraba! Ti si radikal! Ne, še hujši si, kakor radikal!« Vujič: »Nikoli nisem bil radikal. Vi pa ste bili z njimi.« Stjepan Radič: »Baraba! Kdaj je bilo to? pustite me, da ga pretepeni!«' Vujič: »Oho, ohol« Pucelj zadržuje Stjeprfna Radiča, da ne bi šel iz klopi. Radi tega zagrmi Radič na Puc-lja: »Ti si še večja baraba, ker me ne pustiš, da ga bi pretepel.« Ta Radičeva kvalifikacija je izzvala živahno veselje pri radikalih. Ker je postajal nemir vedno hujši, je podpredsednik Agatanovič sejo prekinil. Med odmorom so se nadaljevala medsebojna obkladanja s takimi priimki. Pernar Vujiču: »Misliš, da se boš priliznil ministru. Hujši in slabši si od radikalov.« Vujič: Nikdar nisem bil z radikali, vi pa ste bili. Vi ste hinavci!« Stjepan Radič: »Bili smo, pa bomo zopet.« »Ako boste tako uadaljevali, gospod Radič, ne bom nikdar z vami.« Stjepan Radič: »Vas niti ne potrebujemo! Niti nočemo vas! Vujič: »Kje ste bili vi tačas, ko sem se boril Nuncij Pacelli (levo), ki naj postane naslcdnil1 kardinala Gasparrija (desno), m fiiiinti i i.i n 11 жгаижшагатхканг^' »-вигвчпккв Znani so pojavi fašizma-nacionalizma, pojavi terorističnega komunizma; podani so pa tudi dokazi, da jc ta bolezen razen v Italiji in Rusiji, v kolikor pridejo v poštev količkaj civi-liziruue države, že prebolena. Tudi v Jugoslaviji jc tc krize koncc. In ko se bližamo prazniku delovnega ljudstva, prvemu maju, izražamo prepričanje, da ostane doba slovenskih zemskih procesov Ic — žalosten spomin med našim narodom in vero, da bo prej ali slej zadoščeno tudi našemu Slettiuu — Viču, Trbovljam in Fakinu, za to državo? Kobasica: »Vsega tega je kri va včerajšnja vinska razstava.c Ko je predsednik zopet otvoril sejo, je Stjepan Radič takoj v začetku vzkliknil Vujiču: >Če ne dokažeš, si baraba in ničvrednež! Agatonovič opominja Stjepana Radiča, uakat mu Radič odgovori: Kadar ji treba delat proti Hrvatom, so vsi složni. Vujič: Vešemu egoizmu gospod Radič, se čudim. Radič: »Vi ste radikalni janičar!« »Vzemite besedo na zaj, zakaj vi ste jim bližje. Nato je dobil besedo Stjepan Radič, ki je govoril za resolucijo. Govoril je v korist nekega uradnika Martina Kobija. Pri lej priliki jc ponovno prišlo do nemirov. Radi lega je moral predsednik sejo ponovno prekiniti. Radikalni poslanec Milašinovič vzklikne; »To je vodja komunistov! Komunist je' Pernar: »Vi ste nesramen!« Dr. Maček (radičevec) skoči na dr. Milašinoviča in zamahne > roko. Udarec pa prestreže radikal Grgurevič. Prične se oster prepir. Malo je manjkalo, da niso padale klofute. Radičevci kličejo: Ni komunist! Ti pa si bil madjaronl' , kličejo dr. Milašinoviču. Lužeš, ti si govno. vucibatina lažnivec! in sli f ni medklici padajo /. vseb strani. Radikali in radičevci se dolgo rujejn Končno se jih je vendar posrečilo spravit' vsaksebi. Zadnji je dobil besedo <\jdn Mihajlovie. da bi odgovoril na žalitve, ki jih je izrekel Stjepan Radič, ki ga je nazval hohstaplerja« Predavec mu kliče: Včeraj sto žalili ves parlament. Stjepan Radič: »Vi niste samo hoh-štapler , vi ste izdali svobodo našega naroda! Ker se je bilo bati, da se bo seja v tem smislu nadaljevala, jo je predsednik v tretjič prekinil in sklical prihodnjo za jutri /. nadalje vanjem današnjega dnevnega reda. Se!a ministrskega sveta r Belgrad, 27. aprila. (Tel. Slov. ) Na današnji večerni seji ministrskega sveta, l< se je vršila pod predsedstvom zunanjega ministra, je zunanji minister podal daljše poročilo o svojem bivanju v inozemstvu. Nnto je |)ravosodni minister Vujičič poročal o želji, da se predloži zakon o sodnikih narodni skupščini. V zvezi s tem je zahteval, da se končne reši vprašanje sodniških plač. Vendar pa ministrski svet glede sodniških plač in posebnih nagrad ni še zavzel končnoveljavne-ga stališča. Istotako se je mnogo razpravljalo o tistih oddelkih sodniškega zakona, ki govori o depolitizaciji sodnikov. Bivši minister za pravosodje dr. Subotič je poročal o razsodbi liaaškega razsodišča glede sekvestrov in poročal o tem, kako stališče bi imeli mi i zavzeti. Končno se je /.;i prometnega iiiiuMra i odredil velik kredit za graditev železu i'•ar-I skih stanovanj v tistih krajih, kjer doslej teh stanovanj ni bilo. Zgradba озЈасе poštne hran^n^ce r Belgrad, 27. aprila. (Tel. Slov. ) Poro čali smo že, da je ministrski svet na predlog notranjega ministra odobril kredit 5,06-1.00f Din za zgradbo poštne hranilnice v Ljubljani. Finančni minister je danes odobril izplačilc teli kreditov. Uredba o katastrskem donosu r Belgrad, 27. aprila. (Tel. Slov.«) Na današnji seji finančega odbora je po govorih Stjepana in Pavla Radiča, ki sla se ba-vila z vsem drugim, samo no s predmetom, finančni odborr sprejel s 17 proti 7 glasovom v načelu uredbo o določitvi čistega katastrskega donosa. Na predvečer 1. maja v ponedeljek oh osmih zveeer akademija v Ljudskem domu. MALI OGLASI Vsaka va c. S, telef. 83ft'i K. Pečenko trgovina vseli vrst ubiiJu in revi jurskih potre bSmi Uubliana. Sv. Petra čuta 3? PRISTOU & BRICEL) črkoslikaria, Ljubljana Resljtva c. 4 • Sv. P«tra c. 3E l elel. 2908 Ustan. I90J f rane Ocvlrh mesar llubllana, Pollamka čuta 53 (Šolski drevored) Franc rujan krovec Ljubllana. Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu. Zima najboljša in najcenejša pri PI. Masten tovarna žime Stražlšče pri Kranju. SEJMARJI galanterije dobe cenene dobroidoče predmete. -Pišite pod »Sejmar« 3610 na upravo »Slovenca«. Suhe mavro-heali smrčke plačujemo okoli 60 Din za kg. SEVER & CO. Ljubllana OPEKO vseh vrst: strešno, zidno, stekleno in druge, od Združenih opekarn d. d. D^T* prodaja "•U I. KNEZ Ljubljana, Gosposvetska 3. Iščem vajenko pridno in pošteno, za damsko krojaštvo. - Naslov v upravi pod št. 3639. Lisice žive, stare in mlade, tupi IVAN MEGUSAR, Vrhnika. Za bolne na sladkorni bolezni priporoča vedno GRAHAM-MOKO tvrdka A. Volk v Ljubljani, Resljeva cesta 24. Jćtioprocfci? Vsakovrstno zlato кирше po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, VVollova ulica št. 3. ** Najboljši ! /\ hohsi ' Čebin, Woifova 1/2 OGLAS Na osnovi naredbe gospoda ministra vojske in mornarice E. P. Br. 1111 od 28. januarja 1928, in v zvezi z naredbo komandanta dravske divizijske oblasti E. Br. 3915 od 4. aprila 1928 in po odredbi o Pravilniku za ishrano ljudstva, sc vrši na dan 14. maja 1928 ob 11. uri v pisarni štaba 40. peš-polka »Triglavskog«. vojašnica Kralja Petra v Ljubljani, Poljanska cesta, javna ustmena licitacija za dobavo ljudske hrane za Ljubljansko garni-zijo, in sicer: » 3.300 kg makaranov, 5.900 kg riгг 3.200 kg p*. inega zdroba, 4.400 kg fižola, 15.000 kg krompirja, 200 kg olja, 450 kg čebule, 150 kg kristalnega sladkorja, 850 kg konzervne kave 1.550 litrov fesi ha po predpisanih pogojih, kateri se morejo videti vsak dan v pisarni štaba 40. pcšpolka »Trigiavskog« v Ljubljani, kakor pri »Trgovski zbornici« v Ljubljani. — Kavcijo 5% sc položi na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajniku 40. pešpolka »Triglavskog« v Ljubljani. Iz pisarne štaba 40. pešpolka »Triglavskog« štev. 4538 od 7. aprila 1928 v Ljubljani. Proti potresu sc ne moremo braniti.. Zato se vsak previden gospodar ZAVARUJE pri edini zavarovalnici, ki sprejema ta rizik ROYAL EXCHANGE ASSURAN-CE Angleški zavarovalni družbi, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3. Sprejme io sc agilni zastopniki za vse kraje Slovenije. — v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki. Reprezent.i Alcks. Knez. zarjami) na JVIali oglasnih' Turisti, pozor! Pred odhodom v planino oglasite se v dellkatesl li JARC - ..Pri turistu Попајвка cesta 7. Vsakovrstni In najcenejt provljant. Nauh o radlolehnihl Spisal Leopold Andreć Broširan Din 60"—, ve^«n Din 76*— Jugoslovanska knjigarna v Liubiiani. i lecaj Na dr. Krekovi gospodinjski šoli se začne kuharski večerni tečaj 1. maja in traja do 28. fun. t. 1. Zglasiti se je pri vodstvu dr. Krekove mešč. gospodinjske šole v Zg. Šiški pri Lf. do 30. aprila. Tukajšnje generalno zastopstvo inozemskih industrij išče za Slovenijo verziranega POTNIKA v tehničnih predmetih. Samo seriozni gospodje z dobrim nastopom, ki so pri industriji v Sloveniji že dobro vpeljani, naj se javijo. - Pogoji so: jugoslovanska domovinska pravica in perfektno znanje slovenščine ter nemščine. — Ponudbe pod »TEHNIČNI PREDMETI« na upravo »Slovenca«. Proda se dobro ohranjen 4 sedežen FiHT-RUTO 501, z brezhibnim motorjem. Vprašati pri DOLENC-HUDOVERNIK-JAVORNIK, Ljubljana, Beethovnova 6. + Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloatno vest, da je naša ljubljena mati, stara mati, sestra in teta, gospa Im Ratine roj. Sergant posestnica v Zalogu danes, v sredo 25. aprila, ob 5 pop., po dolgi mučni bolezni, previdena s sv zakramenti za umirajoče, v 69. letu starosti mirno zaspala v Gospodu. Pogreb se bo vršil v petek ob pol 4 pop. iz hiše žalosti Zalog št 7 na farno pokopališče v Dev. Mar. v Polju. Sv. maše zadušnice sc bodo brale v farni cerkvi. Predrago rajnico priporočamo v molitev in blag spomin. Zalog, dne 25 aprila 1928. Franc, Alojz, Jakob, Jožef, Valentin, sinovi. Ivana, Marija Frančiška, hčere. Mihael in Ivan Bergant, brata. Marija Lebar, sestra. In vse ostalo sorodstvo. Grazia Deledda: Novela. Poslovenil dr. Joža Lovrenčic. »In Gospod je uslišal moje vpitje in rogovi mojih sovražnikov so se polomili kakor rogovi črvi-čevega ovna.« Antine je ob teh besedah zaprl knjigo in se delal kakor da moli s privzdignjenimi očmi. Nato je položil knjigo na mizo in krepko udaril po njej s prekriža-uimi rokami. Bandita je mrzlo spreletelo. Antine je nato zopet odprl knjigo in se delal, da še vedno bere, ne da bi obračal strani. »Gospod, usliši besedo svojega služabnika: Kaznuj moje sovražnike po svoji pravičnosti.: — Poklekni! — je rekel banditu. Bandit je pokleknil, a skrbelo ga je in je mrmral: »Mnogo sovražnikov- imam, a samo enega bi rad ... saj me razumeš .. .« »Dobro, dobro, razumem, pa saj je vseeno!« In je bral dalje: »Kaznuj mojega sovražnika po svoji pravičnosti. JHaj mu je hiša natrpana vsega dobrega, a nasititi naj nikdar ne more!« »Niti skale naj ga ne nasitijo.« Vnovič je zaprl knjigo, vnovič uprl oči proli nebu, vnovič tiho molil in vnovič udaril na zaprto knjigo. Sveča je gorela z zadimljenim plamenom in bandit je bil močno ginjen. Antine je spet začel, ko da bere: »Gospod, poslušaj svojega hlapca ... »Voda naj večino šumi okoli hiše mojega sovražnika. a on naj bi ne mogel nikdar utešiti žeej.« »Tudi slana voda morja naj ne utesi njegove žeje.« Tretjič je zaprl knjigo in udaril ob njo. Nato jo je zopet odpri in bral še kakih pet vrat, ki se niso ujemale, vzel svečo in napravil ž njo velik in širok križ nad banditovo glavo. Potem mu je ukazal, naj vstane, češ, da je sovražnik ugnan. Bandit je vstal in je bil nekoliko prestrašen, ker je menil, da se pri zagovarjanju prikličejo tudi peklenske moči. Vsaj stric Pera mu je to pravil. Zato je bil zadovoljen, da se jili je lepo otresel. Ko je izvlekel pet rdečih listov, za katere mu je dal Elija navidezno menico, je srečen odšel in bil preverjen, da je prisostvoval pomembnemu obredu in da bo njegov sovražnik v kratkem umrl od lakote in žeje, Elija je menil drugi dan odpotovati, a ker je opazil, da je Antine po izvršenem svetoskrunskem obredu zapadel v globoko žalost, je ostal še nekoliko dni, da bi ga razvedril. Kaj, vraga ti je?« ga je vprašal in ga gledal v oči. »Ali ti je žal, da si mi ustregel?« ^Ne. Ni radi tega.« »Kaj pa je potem?« »Ne, ni io, ni to,« je ponavljal Antine, a drugega ni rekel. »Pa pojdi z menoj za kak dan!« »Poskusi, če bi dovolil oče.« Elija je poskusil, a stric Feliks ni dovolil in Antine je ostal sam v tanki, neznasko zapuščen in pobitega srca. Začelo je postajati hladno. Neke noči je deževalo in reka je narasla in bila kalna, motna. Ko pa se je pojavilo spet solnce, se je razlila preko tanke neizrekljiva sladkost. Nebo je bilo visoko in kot prevlečeno s sinjo biserno tenčico, reka je bila spet zelenkastokristalna in prozorna in v zraku je vel prijeten dih daljnih vonjav in daljnih znakov, napovedujočih jesensko milobo. Oleander se je otresel vseh cvetnih listov v čisto vodo in se je postavljal z ostrimi listi, ki so se, oprani od dežja, svetlikali v solncu, meta je pa še vedno cvetela in vetrič je od- našal njen dražljivi vonj. Krave in kobile so počasne postajale ob bregovih in gledale preko reke v za-mršene daljave. Te dni v skrivnostnih oktoberskih nočeh polne lune, je bilo Antinu, ko da je potopljen v samo morje žalosti. Poskusil je študirati, iskal samoto in se skrival v gozdičih oleandrov ob ostrem vonju mete, a vendar mu je ob času samote ob jasnem zrcaljenju obrežne pokrajine in gostolenju povodnih ptic rastel nemir v srcu. Eliji je pisal dolga pisma in mu v njih poročal o svoji zbeganosti, a jih je potem raztrgal na drobne koščke in jih vrgel v reko. In tiha voda jih je odnesla daleč — daleč — proti onemu nebesno-modremu ozadju, ki je tako vznemirjalo Antinovo dušo — tako jih je odnesla kot bele, odpadle cvetne liste. Tako je mineval čas in Antine je vroče želel, da bi se že vrnil v Nuoro. V srcu so se mu porajali zmedeni načrti... Zadnje dni, ki jih je prebil v tanki, je bil čudno ginjen; zdelo se mu je, da pride čas, ko bo jokal za svetlimi dnevi, ki jih je preživel v čistem čaru tanke in reke ob priprostem čuvetvovanju revnega očeta in brata. Ne tega ne onega ni znal ceniti, čuvstvo-vanja svojih pa celo ni mogel doumeti; zato se je zadnje dni zavedel svoje nehvaležnosti in je šel vase. Postalo mu je enako, kakor da je kaj izgubil. Približal se je spet priprostim prebivalcem v staji, se igral z Minnajem in govoril z očetom, a ne zdaleka mu ni prišlo na um, da bi mu zaupal težke boje svojega srca. Ono jutro, preden je odpotoval, mu je rekel stric Pera: »Nekaj bi s teboj na tri oči rad govoril.« Bil je to posrečen dovtip, vsaj njemu se je zdel dovtip. »Govorite, stric Pera!« »Veš, Iisjaček moj, ona stvar je uspela! Kako zadovoljen je Antonio Francosco!« =111=111 B « S f t g. 54 S * K ? ss p -e S. sss. O O " ŠT N Б' Б' 5Г 2 •e C o > 9 (;• I S N tO 5 i o 6 p 13 I -1 1 (D tra oo tn t? Б ~ S £ s r » K , « л s D vs "=:. to .Ajantesc je razdelila 2000 postelj in uredila poljsko kuhinjo za prehrano tamošnjega prebivalstva. — Danes je bil prvi dan. ki je potekel brez potresnih sunkov. Francoska vlada je dala 100.000 frankov. Beia Kun na Dunaju aretiran v Dunaj, 27. aprila. (Tel. Slov.c) Bivši madjarski komunistični ljudski komisar Bela Kim, ki je leta 1920. po strmoglavljenju sovjetskega režima pobegnil v Avstrijo, odkoder so ga odpravili v Rusijo pod pogojem, da se ne vrue več v Avstrijo, je bil včeraj aretiran na Dunaju. V sedmem dunajskem okraju je otvoril na videz drogerijo, v resnici pa pisarno, ki je služila kol shajališče in kjer so ga aretirali, ko je vstopil. Odklonil je pojasnila o namenu svojega bivanja, v lokalu pa so zaplenili mnogo propagandnih in drugih spisov, iz katerih je že razvidno, da je Bela Kun po naročilu moskovske interna-cijonale potoval na Dunaj. Očividno je imel nalogo, reorganiziati madjarski komunistični pokret, ki je ostal po smrti Landlerja brez voditelja, dalje pa. kakor se govori, paziti tudi na komunistično delovanje na Balkanu. Vendar pa dosedaj še ni prišlo do končne razjasnitve. Zaslišanje Bele Kuna ni podalo nobenega materijala, ker Bela Kun molči in noče dati nobenih izjav. Trdi samo to, da je njegova pošiljatev iz Moskve in njegovo bivanje na Dunaju v zvezi z današnjimi političnimi razmerami na Madjarskem in da glede njegovega političnega delovanja ne pride v poštev nobena druga država kakor Madjarska. V sedanjem trenutku pa nikakor ni gotovo, da njegovo delovanje ne bi bilo naperjeno tudi proti Avstriji ali proti kaki drugi evropski državi. Razen Kuna je bil aretiran tudi madjarski komunist Liptay. Tudi svak Bele Kuna, ki že dolgo biva na Dunaju, je bil aretiran v svojem stanovanju. Policijsko ravnateljstvo je izvršilo v njegovem stanovanju preiskavo. Izkazalo pa se je, da z bivanjem Bele Kuna ni v nobeni zvezi, vsled česar je bil zopet izpuščen. Jutri ali pojutrišnjem bodo Belo Kuna izročili dunajskemu deželnemu sodišču, ki bo preiskalo, ali Kun ni zakrivil delikta skrivnega rovare-nja. Na vsak način pa se bo moral zagovarjati radi prestopka prepovedi povrnitve v Avstrijo. Ko bo prestal kazen, ga bodo izgnali. v Budimpešta. 27. apr. (Tel. »Slov.c) Kakor se čuje, se je današnji ministrski svet pečal z vprašanjem, kakšno stališče naj zavzame madjarska vlada napram aretaciji Bele Kuna. Dasi se uradno še ne objavlja ničesar, se čuje iz dobro poučenega vira, da madjarska vlada ne bo obnovila zahteve za izročitev, ki jo je stavila leta 1919., pa jo je avstrijska vlada takrat odklonila. Če pa bi se Izkazalo na podlagi preiskave, da je imel Bela Kun načrte tudi glede Madjarske, se bo madjarska vlada zopet bavila z vprašanjem, ali naj zahteva izročitev. Kako odgovoriti Hmerihi Tesno angleško-francosko prijateljstvo v London, 27. aprila. (Tel. »Slov.«) V nekem govoru v Birminghamu na banketu augleško-francoske družbe je izjavil Chamberlain glede ameriškega načrta za protivojni pakt. da vsak načrt za odpravo vojne lahko računa v Angliji na najskrbnejše uvaževanje. Vendar pa je treba o tem razpravljati še z onimi, ki imajo posebne pomisleke proti takim pogodbam. Resna želja angleške vlade je iti Ameriki kolikor mogoč« na roko, da se s skupnimi pogajanji najde rešitev, ki bi bila rsem sprejemljiva. Tesno angleško-francosko prijateljstvo je edina podlaga, na kateri so ponehale prejšnje sovražnosti v Evropi in na kateri se more obnoviti nova Evropa z zadostno gotovostjo, da se preteklost ne bo povrnila. Nemčiša bi z Ameriko soglašala v Berlin. 27. aprila. (Tel. »Slov.c) Državni kabinet je danes sklepal o odgovoru na noto Washingtona. Nemška vlada v načelu soglaša s predlogom Združenih držav o protivojnem paktu. Odgovor nemške vlade seveda tudi nima nobenih sličnih pridržkov, kakor si jih je izgovorila francoska vlada. Nemčija nima nobenih obveznosti, ki bi jo mogle ovirati pritrditi brez pridržka predlogu o protivojnem paktu. Posebnega odgovora na noto francoske vlade Nemčija najbrže ne bo dala, ker se bo odgovor Washingtonu obenem sporočil v vednost tudi Parizu. Ko bo nemški poslanik izročil odgovor v Washingtonu, se bo objavil. Zunanji minister dr. Stresemann je danes zvečer o sklepu ministrskega sveta poročal državnemu predsedniku. Najbrže bo v nekaj tednov po volitvah in po sestavi nove vlade sestavljena in odposlana obširnejša nota. mi leti pripadal angloSkemti poslaništvu v Haagu. Dr. Bene* je izjavil: V nobeni drugi državi ua svetu bi se ne mogel tako dobro odpočiti brez nadlegovanja novinarjev kakor v Angliji. Naše letalo na Madjarskem v Budimpešta, 27. aprila. (Tel. »Slov.c) Какбг znano, je pred dalj časom neko jugoslovansko vojaško letalo moralo v sili pristati na madjarskih tleh pri Kerti blizu jugoslovanske meje. Letalci generalštabni častnik, pilot in vojak so bili aretirani in odvedeni v Subo-tišče ter so izjavili, da bo zašli. Včeraj pa so zopet opazili jugoslovansko vojaško letalo, ki je krožilo nad Veliko Kanižo; Madjari očitajo Jugoslaviji, da je letalo hotelo opazovati obmejni trikot pod Veliko Kanižo. General padel z letala v Rim, 27. aprila. (Tel. »Slov.«) Davi se jc na vojaškem letališču Monte Cenio pripetila težka nesreča. General Guidoni je skočil 7. višine 1000 m iz letala s padobranom »Sal-vador«, ki je v rabi pri italijanski aviatiki. Pri skoku pa se je več vrvi zapletlo okoli njegovega telesa, vsled česar se padobran ni odprl ter se je general ubil. General Guidon je bil v letalski tehniki izredno izvežban ter je bil v Washingtonu in Londonu ataše italijanske aviatike. Letalci Bremena v Washinstonu v Newyork, 27. aprila. (Tel. »Slov.«) Letalci »Bremena« odklanjajo zase vsak sprejem, preden ne izkažejo zadnje časti mrtvemu Bennetu. Davi ob 7 so startali s Fordovim letalom pod vodstvom Balchansa od Murray Вауа in bodo ob treh popoldne v Washigto-nu. Takoj potem bodo -položili na krsto venec in zastavo. Jutri bodo predstavljeni Coolid-geju, v ponedeljek pa bo sprejem v New-уогки. Francozi polete v Ameriko v Paril, 27. aprila. (Tel. »Slov.c) Franov sko vodno letalo v Latam« je pod vodstvom admirala Frochota, šefa pomorskega letalstva^ startalo k zadnjemu poskusu pred svojim poletom preko Atlantskega oceana v New York, Letalo poleti popolnoma obremenjeno za poskus iz Le Havre v Bizerto v Tunisu. Ce se poskus posreči, se bo letalo takoj pripravilo za polet preko oceana, in sicer v smeri preko Azorov in Bermudskih otokov. Afganistanski kralj med sovjeti. v Moskva, 27. aprila. (Tel »Slov«) Afga~ nistanski kraljevi par pride 3. maja v Moskvo in ostane v sovjetski uniji 15 dni, en teden v Moskvi, štiri dni v Ljeningradu, nekoliko dni pa na Krimu. Tangerski statut v nevarnosti. v Pariz, 27. aprila. (Tel. »Slov.«) Izvedeniška konferenca o italijanskih tangerskih zahtevah ima velike težkoče, ker spravljajo v nevarnost ves novi tangerski statut Rudnik zasul delavce. v Moskva, 27. aprila. (Tel. »Slov.«) V ro« venskem rudniku se je podrl oder v rovu, pri čemer so bili trije delavci mrtvi, sedem pa je bilo ranjenih. Nesreča se je zgodila radi pomanjkljivosti varnostnih odredb. Zato je bilo aretiranih več vodilnih uradnikov. Politična beltfnica Napetost med Anglijo in Egiptom na višku v London. 27. aprila. (Tel. ^Slov.c) Včeraj zvečer je sklenila egiptska nacionalistična stranka, da naj vlada brez ozira na angleške proteste in pomisleke predloži parlamentu zakon o zborovalnem pravu in ga takoj uveljavi. Vsled tega sklepa je angleška vlada še včeraj poslala zastopnika anglešketra višjega komisarja h kralju Faudu, da ga opozori na posledice izvršitve ekstrenmili nacionalističnih zakonodajnih želj. V zvezi s tem se v egipt-skih diplomatskih krogih pripisuje velik pomen včerajšnji izja\i lorda Salisburyja, da ho Anglija, kakor dolgo bo mogoče, zasledovala politiko naklonjenosti, častitosti in mirnih sredstev. To izjavo smatrajo za zadnje javno angleško svarilo, da naj se potrpežljivosti angleške vlade ne izrablja do skrajnosti. Votivna borba na vrhuncu v Pariš, 27. aprila. (Tel. »Slov.«) Volivni boj je postal divji in strasien. Posebno desnica je zelo delavna, ker se jc ustvaril levičarski kartel; Millerand izjavlja v oklicu, da ustvaritev levičarskega kartela pomenja padec franka, k čemur še dostavlja »Gaulois« parfum-skega fabrikanta Cotyja, da glasovati za kartel pomeni glasovati za Brianda in Moskvo. Komunistična Humanite« objavlja seznam socialističnih kandidatov, ki jih jc baje podkupil znani finančnik nacijonalnega bloka senator 1 Billict. V okrožjih Seine in Loirc so komunisti obdržali svoje kandidature, dasi nimajo nobenega upanja na uspeh, in ogrožajo s tem izvolitev gen. tajnika socijalističnc stranke Fau-rea, ki se bori proti komunističnim in desničarskim kandidatom. Tako je po krivdi koniu-I nistov v nevarnosti izvolitev treh vodilnih so-; cijalistov Bluma, Renaudela in Faurca. Briand izven nevarnosti železniški tarifi med SHS in ČSR v Parts, 27. aprila. (Tel. Slov.«) Stanje Briandovo se vidno boljša. Vročina je ponehala. Tudi pljučnica ponehuje, dasi sc ji je pridružila neka krvna bolezen. Ni nobenega vzroka za vznemirjanje. Nočejo pa umolkniti vesti, da Briand po ozdravljenju nc ho več vodil zunanjega ministrstva. Več lifdftv napoveduje nameravano in potrebno rekonstrukcijo Poincare < vega kabineta. »Volonte" izjavlja, da jc »vtonomistična volivna zmaga Al/.acije končni rezultat Poincarejeve politike, katerega zagrizenost, da bi pobijal samo komunistično nevarnost, je povzročila, da je prezrl drugo ne vasnost v Lotaringiji, ki ga bo sedaj vsekakor privedla v katastrofo. v Praga, 27. aprila. (Tel. »Slov.«) V Belgradu bodo sredi maja razgovori med Češkoslovaško in Jugoslavijo o direktni železniški tarifi. Ko bodo ti razgovori končani, bo še pred poletjem konferenca češkoslovaških, jugoslovanskih. madjarskih in avstrijskih želez-| niških uprav. Nova direktna češkoslovašlm-I jugoslovanska direktna železniška tarifa bo stopila v veljavo najpozneje jeseni. nit. BKNIJS NA ŠKOTSKEM, v London, 27. apr. (Tel. Slov. ) Češkoslovaški zuunnji minister dr. Beneš se ho jutri iz Londonu peljal nn škotsko, kjer ho gosi lorda Twccdalomi, ki jy pred uekutoii- Socialistična nesramnost Politični nasprotniki SLS z brezprimerno drznostjo izrabljajo žalostni dogodek na Zaloški cesti, ki je imel pred osmimi leti za posledico številne 'človeške žrtve. V tem oziru so neprekosljivi mojstri zlasti socialdemokrati in komunisti, ki hujskajo nepoučene ljudi po shodih, v svojem časopisju in z raznimi plakati proti SLS in njenemu voditelju g- ministru dr. Korošcu, čeprav je več kot dokazano zgodovinsko dejstvo, da so pravi krivci žrtev na Zaloški cesti gotovi rdečkarski voditelji, ki so pognali po njih nahujskano delavsko množico pred puškin strel, sami pa so se poskrili kot zajci. Te slavne socialistične junake je potem policija vlekla izpod postelj in omar v pisarni stavkovnega odbora v hiši na Krekovem trgu. Mislili smo, da se bodo socialisti sramovali sami sebe, pa imajo drznost obnavljati ta spomin. Poskrbeli bomo, da se bo zato vselej obhajal tudi spomin socialistične brezvestnosti napram delavstvu. Naključje namreč hoče, da so ravno isti dan metali socialisti na Jesenicah delavstvo iz tovarne samo zato, ker se ni hotelo pri njih organizirati. Krščansko delavstvo mora leto za letom obnavljati ta spomin kot stalen opomin na potrebo samoobrambe. 24. april mota biti zanj žalosten spomin socialistične in komunistične pobesnelosti, nesolidarnosti, nesposobnosti in figovstva socialističnih voditeljev. Letos se je sodrugom pridružilo tudi glasilo radičevske gospode. V zadnji številki z dne 25. aprila priobčuje sledečo notico: »Žalostna obletnica. Dne 24- aprila t. 1. je minulo osem let, ko je bilo na Zaloški cesti v j Ljubljani ustreljenih 14 nedolžnih žrtev, ki so bosi in lačni prosili kruha, a 40 je bilo težje in lažje ranjenih. Tisti čas je bila na vladi klerikalna stranka.« Da bo hujskaški namen navedene notice glasila bivših samostojnežev bolj očividen, naj priobčimo dobesedno, kako je o dogodkih na Zaloški cesti poročal Kmetski list z dne 29. aprila 1020: >Krvavi dan v Ljubljani. Komunisti so izsilili generalno stavko, ki je trajala tri dni (soboto, nedeljo, ponedeljek). V soboto zjutraj se je zbralo v Udmatu več tisoč štrajkujočih, ki so hoteli vdreti v mesto. Bilo jc zelo sumljivo, ker so prišli na pomoč najbolj razupiti trboveljski rudarji. Varnostnim oblastem je pač bilo jasno, da se te velikanske množice niso zbrale z nedolžnim namenom, da gredo Ljubljančanom voščit »Dobro jutro«. Zato so z orožni-škim kordonom zaprle dohod v mesto. Množice pred kordonom so naraščale, kričale, grozile. Ko sc je začelo na orožnike streljati ter sta bila dva orožnika ranjena in ko je nahujskana masa orožnike obkolila od vseh strani, ter jih hotela razorožiti, bili so orožniki primorani streljati- Pobesnela množica je celo napadla vikarja Kalana, ki je prihitel umirajoče previdet. Duhovnika so pobili na tla ter ga do krvi pretepali. Takih surovosti še zamorci ne uganjajo z našimi misijonarji. Obžalujemo žrtve, ker so med njimi tudi nedolžni, toda red in ugled države se morata vzdržati za vsako ceno. Take svobode ni v nobeni državi na svetu, da bi par prekucuhov smelo počenjati, kar bi hotelo — Namen štrajkujočih komunistov je bil jasen pod pretvezo zboljšanja plač so hoteli doseči državni prevrat ter doseči cilj ruskih boljševi-kov. Za mesti bi prišla na vrsto dežela. Toda temne nakane sc jim niso posrečilo v mestih, šc nianj uspeha pn dosežejo med kmeti.« Tako jc pisal Kmetski list leta 1020. Tn kako piše in litijska / rdefkarji vred danes? Prepuščamo čitateliem sodbo in obsodbo. Protestiramo V nedeljo zvečer se na svojem izletu v Jugoslavijo ustavijo v Ljubljani češkoslovaški železniški uradniki, da si ogledajo našo slovensko domovino. Spoznali naj bi vsaj deloma naše domače prilike, našo kulturo, videli naj bi velik razmah našega napredka na gospodarskem in prosvetnem polju. In kaj bodo videli? Pripravljalni odbor za sprejem izletnikov je objavil v posebni okrožnici podroben spored, ki je nazorna slika, kako naj se s tujci ne postopa. Za pozdrav je napisanih nekaj bombastičnih fraz o bratskih tovariših, milih gostih in jugoslov. češkoslovaškem pobratimstvu. Našteti so vsi dolgočasni pozdravi z običajnimi »zakuskami«, kosili, banketi in večerjami. Na sporedu je tudi izlet s posebnim vlakom na Gorenjsko zopet s samimi pozdravi itd., le od Dobrave skozi Vintgar na Bled bodo šli gostje peš, seveda, če tega edinega pravega izleta ne bo pokvaril dež. Po povratku z Bleda v Ljubljano ob 5 popoldne bo ogled mesta Ljubljane, nato pa po »Jutru« menda kot efekten zaključek te ekskurzije češkoslovaške železniške inteligence družabni večer s plesom na Taboru s sodelovanjem članov in članic Sokola I. Kaj so češkoslovaški železniški uradniki izgubili pri Sokolu I. na Taboru, tega najbrž pripravljalni odbor sam ne ve, gotovo pa niso prišli študirat slovenskih plesov, katerih nimamo. Gotovo pa tudi ni znano pripravljalnemu odboru, da je med češkoslovaškimi železničarji na tisoče zavednih Orlov, ki hvaležno odklanjajo takale komandirana jugosl. češkoslov. pobratimstva. Sicer bi pa navaden takt zahteval, da se ob takih prilikah sprejme vse goste z euako ljubeznivostjo brez ozira na kake politične ali druge posebnosti v njihovi domovini. Ni nam znauo. kdo imn to pomanjkanje srčne kulture na vesti, odgovornost bodo pa naprtili za ves prazen in po vsebini tako plitek spored slovenskemu železniškemu uradniku. Proti temu protestiramo. Odgovorni naj bodo oni, katerim je višek kulture družabni večer s plesom n? Taboru. Pravijo, da je ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani naklonilo odboru 2000 Din podpore, dasi je podpiranje takih partizan skih eksperimentov čisto nepotrebno. Češkoslovaškim tovarišem pn ob prihodu na slovenska tla kličejo slovenski železniški uradniki prisrčen: Bog vas živi! SEZONSKI KREDITI PRI NARODNI BANKI. r Belgrad, 27. aprila. (Tel. >Slov.<) Včeraj so poročali o sklepu Narodne hanke glede sezonskih kreditov. Narodna linnkn je danes izdala sledeče obvestilo: -»Sezonski krediti pri Narodni banki, ki bi jih bil kdo dolžan \rniti 31. maja 1028. se lahko podaljšajo vsake tri mesece do 31. maju 1929. Za vsako podaljšanje je dolžan dotičnik. ki ima sezonske kredite, vložiti obrazloženo prošnjo, zakaj zahteva podaljšanje kreditov. Narodna banka bo presojala vsako prošnjo posebej, če pride do prepričanja. da so razlogi upravičeni, bo podaljšala sezonske kredite. K. GANGL UPOKO.TFN. r Belgrad, 27. aprila. (Tel. -Slov.«) Višji šolski nadzornik Engolbert Gangl v 1. juhi jan je upokojen. r Belgrad, 27. aprila. (Tel. >Slov.<) V nn-šo državo jo prispel« komisija turškega vojnega ministrstva, da nakupi večje število konj. Komisija pride v kratkem tudi v Slovonltn t Kdo Ogniti se je bolje kot zdravih. Spravili s pota bolezen je težje in dražje ker s pravočasno zaščito ohraniti sebe in svoje orqane zdrave. Vsakdo mora zabraniti, da ne postanejo njeqovi zobje slabi. Zamoreš pa dobro zobovje ohraniti dobro, in lepo zobovje lepo: ako dosledno uporabljaš Odol. „Odol uporabljali" se pravi temeljito ispirati usta in zobe z Odol-om qrqrati, izplakovati, snažih". To je osveženje ust brez primere dgouorin m svefovn Kellog Da ne bo zamer \ moramo začeti z najmočnejšim, ki odpira pota dolarju — zunanjim ministrom združenih držav Severne Amerike g. Frank Billnge Kellogom. Morda ^a kdo po spretnosti, nadarjenosti in taktiki prekaša; a Kellog je zunanji minister ravno severne Amerike in da je danes svet pod komando dolarja, o tem ne dvomi ne finan- LsTLSA' 5nik, ne politik. Neusmiljeno prodira: V Afriko, Arabijo, Azijo, kolonije; Evropa je dolžnik izza vojne in skoro sleherna država se je po vojno posojilo zatekla v Ameriko. To je Kellogu dobro znano. Kjerkoli se od-grne malo tajinstvenost diplomacije in zunanje politike, povsod zasmrdi po amerikan-skem petroleju in dolarju, je te dni pripomnil duhovito nek ruski diplomat. Če gre za razorožitev, gre za to, kaj bo rekla Amerika; 5e gre za vojno odškodnino, ima besedo Amerika. Tako se Kellog igra z nami. Mož je tudi sam ua sebi pomemben. Rojen je bil '22. decembra 1856 v Potsdamu pri New Yorku. Že v zgodnji mladosti se je moral preseliti s starši v Minnesoto. Poklic ga je vodil v pravne študije in je kmalu zaslovel kot eden najboljših ameriških juristov. Vlada mu je poverila zastopstvo v znanih procesih proti organizacijam papirja in olja. Tudi na pravniških kongresih je imel glavno besedo. V 1. 1912.—13. je načeloval ameriški odvetniški zbornici. Politično je republikanec. Leta 1916. ga je država Minnesota poslala v senat v znak hvaležnosti, ker je tako sijajno vodil boj zoper verižnike z oljem. Pa — sreča je opoteča in leta 1922. je pri volitvah propadel. Leto kasneje so ga poslali kot ameriškega poslanika v London, kjer je v juliju 1924 na konferenci, katere plod je bil Davvesov načrt plačevanja reparacij, odločilno sodeloval. Ko pa je odstopil v januarju 1925 dosedanji državni podtajnik Hughes, je Kellog sam prevzel vodstvo ameriške zunanje politike. Kellog je ameriški imperialist, tako bi ga najkrajše karakterizirali. Ameriko povsod tia prvo mesto, je njegova vodilna misel. Samo ta smisel imajo vsi njegovi predlogi, pa naj gre s pogodbo s Francijo ali malo Avstrijo. Sir Austen Chambertein Mali sin velikega očeta, ga imenujejo politični življenjepise!. Elegantni, dolgi in ie-denomrzli Chamberlain, mu pravijo v Ženevi. Anglež — mu pravijo politiki. — Chamberlain je res Anglež. Iz tistih rodbin, ki so v Angliji vzele politiko kot službo na javnosti, kot poklic, ki naj bo deden in na katerega se je treba pripraviti, izhaja tudi Chamberlain. Rojen 1863 kot sin ,Ioe Chamberlaina je dobil že v zgodnji mladosti vpogled v politiko. Saj jc bil njegov oče kolonijalni minister za časa Durake vojne in poznejši prvoboritelj varstvenih carin. Austen Chamberlain je v nasprotju z angleškimi tradicijami študiral nekaj časa tudi v Nemčiji. Ker je imel oče slavno ime, tudi sinu ni bilo težko stopiti v politiko. Lela 1892. se pojavi prvikrat v poslanski zbornici. Med 1. 1895—1900. ima že važno vlogo med ad-miraliteto; 1900—1902 dobi mesto podtajnika, nato pa ministrstvo financ. Ko pa jo 1. 1906. konservativna vlada padla, se je posvetil z vsemi močmi vprašanju carin. Med vojno je bil 1. 1915. minister za Indijo. Radi neuspehov v Mezopotamiji so ga silovito napadali in je moral I. 1917. odstopiti. V koalicijskem kabinetu Lloyda Georgen v 1. 1919—1921. je dobil finančno mnistrstvo. Ko je Raldvin leta 1921. sestavil drugo konservativno vlado, je Chamberlainu pripadlo zunanje ministrstvo. Chamberlain je intenzivno sodeloval pri , locarnski pogodbi, odločeval v vprašanju Porenja in zgodovina mu je dala redko priliko, da vodi zunanjo politiko Anglije v razmeroma razburkanih časih. Na Kitajskem je zmagal proti Rusiji, a lakoj so se oglasili Indija, Arabija in Egipt. Trd oreh so Združene države severne Amerike, ki delajo Angliji najhujšo konkurenco, v kolonijalni in trgovinski politiki, oboroževanje na morju, kar pomeni gospodstvo nad morskimi cestami, katere je Anglija zahtevala vedno zase. Angleško-rusko riasprotstvo pa v zgodovini še ni bilo nikdar tako ostro kot sedaj. Bojujeta se slon, ki v vodo ne more, in som, ki si iz vode ne upa. Tradicijonalno angleško politiko ovira tudi stara, polomljena politika evropskega ravnotežja in pu dejstvo, da Anglija ni več varna, insularna dežela, odkar ima zrakoplovstvo tako silno vlogo. Chamberlainu je na potu tudi Briand, ki hitro odbija udarce, kadar kuje London kake bloke v Evropi. Na svojega očeta je ponosen; oče mu je najvišje odlikovanje. Njegovi dovtipi se gibljejo v strogo diplomatskih oblikah kot na-pitnica na nemškega poslanika: >Danes zvečer sem spil čašo ljubezni z nemškim poslanikom. Naj bi ta naroda storila jutri isto, kar sva poslanik in jaz naredila danes.. .rdeče tedne« in oklical republiko v Romagni. Kmalu je udaril nn drugo struno: Začel je hujskati za vstop Italije v vojno. Moral je izstopiti iz uredništva Avantija in iz stranke. Zatekel se je k lastnemu listu >Popolo d' Italiac, v katerem je zastopal narodni socializem. Ob vstopu Italije v vojno leta 1915 se je javil za prostovoljca, poslal častnik, bil težko ranjen in se vrnil v uredništvo. Po vojni je postal nacionalist. Ustanovil je fašizem, vkorakal 28. oktobra 1922 v Rim in zavzel parlament. S silo je nato razganjal nasprotne stranke, predvsem komuniste, socialiste in popolare. Znan je umor Matteottija v juniju 1924 in nasilstva nad duhovniki v južni Italiji. Preko vseli notranjih težav je z volivno reformo leta 1925. Italijo sfašiziral, da danes razen strokovno organiziranih fašistov nobeno gibanje ninm kakih pravic. Tudi o atentatih nanj se je govorilo. No-1 vembra 1925 naj bi bila prva zarota. 7. aprila 1926 je nanj streljala slaboumna Irka Gibson j in ga ranila nn nosu. 11. septembra 1926 je i vrgel Lucetti bombo proti njegovemu avtomobilu. 31. oktobra 1926 mu je v Bologni neka krogla razpraskala rokav. Atentatorja so na mestu linčali. Da bi se prikupil Vatikanu se jc dal lel* 1925. tudi cerkveno poročiti Gospod plačilni, kdo pa so ti gospodje, ki hočejo šampanjc, vino in pivo vse obenem in se tako rudi imajo'.' — Moji stalni gostje v Ženevi Briand, Stresemann in Chamberlain. —■ francoskega parlamenta In senata; publicisti ga imenujejo virtuozu človeških src. Nam je zlasti znan iz francosko-jugoslovanske pogodbe, iz še trajajočega dvoboja z Mussolinijem, svetu pa kot eden najspretnejših sodobnih diplomatov, ki je znal ohraniti Franciji kolonije mirne, ki se pogaja z Ameriko, a istočasno z Rusijo, in ki ima zlasti v Ženevi odločilno besedo. Kakor pravijo njegovi poznavalci, po izvršenem delu rad malo počiva. Dr. Gustav Stresemann ni ilikak homo novus v evropski politiki. Rojen leta 1878. v Berlinu, se je po dovršenih srednješolskih študijah posvetil pravosodstvu, a zgodaj tudi gospodarstvu. V 1. 1901. do 1903. ua najdemo v tajništvu Zveze nemških čokoladnih tovarn, nato pa v saški industriji, odkoder je let« 1907. orišel kot rlan liberalne V splošnem se je Mussolini v ».uuanji politiki naslanjal vedno na Anglijo. Načelno za govarja politiko, da morajo mali narodi izginiti. Najhujše nasprotje kuha do Francije in Jugoslavije. Razmerje do nas je v januarju 1927 kratko označil: Italija se mora razširiti ali pa eksplodirali —< Pomagajte Bolgarom I Darove snrejeinu upravniitvo »Slovenca«. Cel dan zaposlen zvečer pa glavobol in utrajenost. Vzemite 1-2 Aspirin tableti takoj sle okrepčani in misli postanejo jasne. Zahtevajte pa vedno originalni zamoi ki se spozna na modro-belo-rdeči varstveni znamki. , oficirjev, Zveza ruskih invalidov, Ruska kolonija, Ruska Matica in zvezu ruskih akademikov) v pravoslavni kapeli po službi božji pa-rastos po umrlem generalu Petru Vranglu. Isti dan ob 20. uri bo v prostorih ruske akademske menze žalno zborovanje v počastitev spomina umrlega vojskovodje dobrovoljčeske armade. O Jegličeva cesta. Mestna občina je pričela z regulacijo hodnika ob stanovanjski hiši v Meksiki. Želeti bi bilo, da se ob tej priliki izkoplje tudi cestni kanal za odlok vode. S kako naglico je bila ta hiša zidana, kaže najbolj jasno dejstvo, da so morali te dni dvigniti dimnike na hiši za celih 70 cm, ker so se dosedanji izkazali kot neporabni. Ko je mestna občina to hišo gradila, je mesto pritličnih stanovanj zgradila drage lokale, ki jih je le s težavo oddala, eden pa je ostal še do danes prazen. O Vljuden gospod. Prejeli smo: Akcijo Rdečega križa za bratske Bolgare pozdravljajo gotovi ljudje na zelo kulturen način. Tako je trgovski potnik iz Štepauje vasi g. Hočevar mojega sina Borisa, ki mu je ponudil 27. t. m. popoldne znamko (zadnjo, ki jo je še imeli), zlasa1 in oklofutal, a znamko Rdečega križa mu je raztrgal. Veledicnega gospoda sem priporočil policijskemu stražniku. — Ivan Albrecht. © Kamen v šipo. Čeprav je policija že ujela dva pobijalca šip, se ostali niso tega prav nič ustrašili in vrše svoje vandalsko početje. Tako je prejšnjo noč vrgel neznan zli-kovec debel kamen v stanovanje gostilničarja Andreja Kregarja v Mostah in je le malo manjkalo, da ni kamen ranil neke osebe, ki je tedaj spala v sobi. Za zlikovcem policija poizveduje. © Mestna zastavljalnica v ponedeljek 30. t. ni. radi snaženja uradnih prostorov ne posl u je. © Dobro znana delikatesa Jane se priporoča na fino svežo šunko, čajno maslo in drugo, samo v Židovski ulici 1. © Obleko kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. © Specijalna trgovina dunajskih bluz, ктавпе kasha-obleke, Kristofič-Bučar. CJublfan s£~o gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Sobota, 28. aprila ob 15. uri: I. N. li. 1. Dijaška predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. 4edelja. 29. aprila ob 15. uri: I. N. R. 1. Ljudska predstava pri znižanili cenah.- Izven. Ob 20. uri: UKROČENA TRMOGLAVKA. Ljudska predstava pri izredro znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 30. aprila: ROKA PRAVICE. Delavska predstava pri znižanih cenah. Izven, OPERA, Začetek ob pol 8 zvečer. Sobota, 28. aprila: ZMAGOVALKA OCEANA. Opereta. Ljudska predstava pri globoko znižanih cenah. Izven. Nedelja, 20. aprila ob 15. uri: BALET. Ljud. predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 30. aprila: MISEL. Gostovanje znamenite nemške trupe Wegener. Mariborsko gledališče Sobota. 28. aprila ob 20. uri: RIGOLETTO. Ab. B. Kuponi. Nedeljo, 29. aprila ob 20. uri: BAJADERA. Gostovanje ge. Poličeve. Navadne cene. Kuponi. — Zadnjikrat. Celjsko gledališče Sobota. 28. aprila ob 8. uri zvečer: DOGODIVŠČINA VRLEGA VOJAKA ŠVEJKA V SVETOVNI VOJNI. Premijera. Nedelja. 29. aprila ob 4 popoldne: DOGODIVŠČINE VRLEGA VOJAKA ŠVEJKA V SVETOVNI VOJNI. Repriza. "Prireditve in društvene vesti Velika slavnostna akademija abslinenlov-gim-nazijcev bo v petek 4. moja t. t. v veliki dvorani »Unionac. Spored je zelo zanimiv. Starši! Pridite in oglejte si neumorno delo Vaših v boju proti alkoholu. Privedite s seboj ludi svoje prijatelje in Mai'ibor □ Tekme mariborskega orlovskega okrožja se vršijo jutri na vrtu dijaškega semenišča, v slučaju slabega vremena pa v gimnazijski telovadnici. Vsi udeleženci tekem naj pridejo tčno ob 8 k maši v frančiškansko cerkev. Po maši je odhod na tekmovališče. Popoldne ob pol treh bo v Zadružni banki za tekmovalce slavnostno zborovanje, na katerem bodo govorili g. prof. Rezman, dr. Jeraj in sodnik g. Levstek. □ Socialisti za višjo najemnino kot jo dovoljuje stanovanjski zakon. Mariborski socialisti so se zopet enkrat pošteno blamirali. V občinskem svetu so stavili predlog, da naj sc obdači najemnina nad zlato pariteto, ki so jo izračunali na podlagi švic. franka 100 Din, t. j. 9.13. Na podlagi tega predloga, ki dovoljuje najemnino po tej zlati pariteti, bi hišni gospodarji nemoteno povišali najemnino na enajstkratni povišek. Zc tedaj se je socialistom svetovalo, nai predlog umaknejo, ker je vendar možno, da bo vlada dovolila nižji povišek. Znan je namreč predlog dr. Gosarja, ki ga je ponovil poslanec Kremžar v odboru, da se sme povišati ic osemkratno. Zaradi nastopa opozicijc, ki jc zahtevala petnajstkrat-no povišanje, je vlada našla kompromis, da se poviša v Sloveniji le desetkratno. Zdaj pa pog'ejiuo socialistično ljubezen do najemnikov, ki jim jc privoščila vsaj enajstkratno najemnino! Seveda sc bodo sedaj zvijali. Mi jim pa danes lahko rečemo: Vtaknite si za klobuk svoj ncsocialen predlog! □ Viltoški g. Badl umrl. V gradu Viltoš pri Rušah jc umrl bivši tamošnji posestnik g. Otokar Badl v starosti 69 let. Rajni je živel večinoma na Dunaju in jc prihajal v Viltoš le na letovišče. Viltoš je moderno opremljen grad, ki je bil med svetovno vojno prebivališče generalnega štaba nadvojvode Evgena. G. Badl je bil samec in je prodal graščino veletrgovcu g. Magcrlu iz Poljčan. Pred par dnevi je prišel g. Badl z Dunaja v Viltoš na kratek oddih, a ga je zalekla smrt v četrtek ponoči Truplo bo prepeljano v ponedeljek v družinsko grobnico na Dunaj □ Pododbor Matice Hrvatske v Mariboru priredi dne 30. aprila, na dan oblctnicc mu-čeniške smrti hrvatskih velikanov, bana Petra Zrinskega ip kneza Krsta Frankopana, slavnostno mašo zadušnico, pri kateri bo iz prijaznosti sodeloval znani operni pevec gospod Franjo Neralič. □ Večerni tečaj za šivanje oblek namerava prirediti mariborsko slovensko žensko društvo, ako se prijavi dovolj udeleženk. Prijave sprejema in pojasnila daje g. Zlata Briš-nik v svoji trgovini do 5. maja t. 1. □ Nesreča. Zidar Biinjevar ''rane v Studencih je s pomočjo drugih vlačil lesene trame v prvo nadstropje. Po nesrečnem naključju pa jc tram padci nazaj na tla in tako nesrečno udaril Brinjarja po glavi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. SEJA MARIBORSKEGA. OBČINSKEGA SVETA Nadaljevanje četrte redne seje mariborskega občinskega sveta sc je vršilo ob (i popoldne. Po otvoritvi je župan dr. Jnvan izjavil, da vsa mesta v odsekih, ki jih je imel dosedaj občinski svetnik Janček, dobi sedaj občinski svetnik Plebanš. Nadalje je izjavil, da je dobila mestna občina barako za vojašnico vojvode Mišica za dobo treh let v najem. V njej bo priredila šestnajst stanovanj iz kredita, ki je namenjen za predelu\o dravske vojašnice. Nato jo prišla na vrsti- volite\ upravnega odbora v Mestno hranilnico, ki šteje 18 članov. Volitev se je vršila po proporcu. Od SLS so v odboru dr. Juvan, dr. Jerovšek. OsvatiS, Sabot, Hohnjoc, Tavčar, Stabej. Zidanje delavske kolonije. V torek je bil v Mariboru arhitekt Vurnik, ki je na seji odsekov obrazložil svoje načrte. Izdelal bo načrte za dva tipa hiš. Stuvbni urad je j>redlagal, da naj se v. zidanjem kmalu prične in da naj stavbeniki vložijo 5% kav-: cijo. Kanalizacijo, instalacijo vodovodov in elektriko bodo mestna podjetja napravila po najnižjih cenah. Odobril se je nakup Folberjevegu otoka za zgraditev kopališča, za čigar zgradb6 se kreditira t,!00.000 Din. — V Magdttleiifckeni predmestju ima občina okrog 70.000 kvadratnih metrov parcel, ki jih bo prodajala po 10 naineeto po nabavni ceni 12 Din. Stavbe, ki so zidane na parcelah, kupljenih od občine, se doslej niso smele prodati 15 let. Ta rok se zniža na 10 let - — ProlituberkUlozni ligi se dovoli 5000 Din podpore. Občina bo tlakovala Elnspielerjevo ulico. Zalo bo kupila neke parcele od Franzovega posestvu ob tej ulici za 7000 Din. Na prošnjo poveljstva 45. polka bo občina popravila vojašnico Kralja Aleksandra z državno najemnino 11.000 Din Za najemnino in razne stroške, ki jih ima občina z vzdrževanjem realke, ji država še dolguje 88.000 Din. Realka prosi za ll.ODO Din podpore. Prošnji se je ugodilo. Občina bo naročila avtomobil za pogrebni zavod od Osler-reichische-automobilvverke. Od te tvrdke imajo avtomobile razni pogrebni zavodi, med njimi ljubljanski pogrebni zavod. Frančiškanska župnija bi rada kupila parcelo za svoje pokopališče na Pobrežju. O lem se je že pogajala s pebreško občino. Občinski svet je sklenit, da naj župnija ta pogajanja za nekaj časa odloži. Nato se je vršila lajna seja znance! Vstopnine ni! Prostovoljni prispevki se bodo hvaležno sprejemali. »Edinost . organizacija mestnih nameščencev vabi svoje člane na proslavo 1 majnika, ki se vrši popoldne v gostilni Podobnik (Lončar) v Vodmatu. Strokovnn dmilro javnih nameščencev in upokojencev kraljevine S I! S v Ljubljani ima drevi ob 20 svojo redno sejo na Kongresnem trgu št. 2. K polncštevilni udeležbi uljudno vabljeni. Slovensko Planinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, 3. maja predavanje g univ prof. Vouka iz Zagreba v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani; začetek ob osmih zvečer Predavanje bo zelo zanimivo, vsebuje potopis g. prof. Vouka in obsega popise največje Ameriškega parka Vel-lovvstone-National-Park. Old Faithful in teorijo Be-ehive-Geyser. Mamutovi izvori Cleopatra terasa. Je zanimivo in poučno lako iz turistovskega kakor tudi znanstvenega stališča. G. prof. Vouk nam bo pokazal tudi serije lepih skioptičnih slik. Cerkveni vestnik Sa Itoiniku bo jutri, v nedeljo, sv. opravilo. Zjutraj ob 9 sv. maša s pridigo, popoldne ob 5 |>ete litanije z blagoslovom. Obakrat darovanje za cerkev. Praznik Varstva sr. Joiefa v cerkvi sv. Joiefa se obhaja v nedeljo 2!). I. m. Ob (i zjutraj sv. mnša in skupilo sv. obhajilo. Ob 8 slovesna sv maša. Ob 4 procesija, nato posvetitev varstva sv. Jožefa. Ore^ Siienski Orel V nedeljo, dne 29. t. m., priredi šišenski Orel telovadno akademijo, Ui bo gotovo ena uajpeetrejših prireditev v razvoju šišenskega Orla. Na programu so zbrane izključno le najnovejše telovadne skladbe. Preskrbite. si vstopnice pravočasno! 1'redprorlnja pri g. Poru, Celovška cesta 57, sicer pa na dan prireditve v samostanski dvorani. •— K obilni udeležbi vabi odbor. Naše dijaštvo Izredni obrni zbor Slov. dij. zveze bo v smislu razsodbe SKAS v soboto, dno 28. aprila, ob pol 16, v prostorih Danice Dnevni red: Otvoritev, čilanje razsodbe, sprejem prijavljenih društev, verifikacija glasov, .-klepanje o pravomočimsti i<\olllve predsednika dne 23. septembra 1927. event. volitve, slučajnosti. Ceffe Cerkveni sliod pri Sv. Joiefu. Jutri v ne deljo 22. aprila se praznuje v cerkvi sv. Jožefa nad Celjem na slovesen način praznik Varstva sv. Jožefa. Kot navadno bo prispelo na prijazni griček na stotine častivcev sv. Jožefa in bo v slučaju lepega vremena cerkveni govor ludi na prostem. Pri' slovesni službi božji ob 10 dopoldne bo pomnožen cerkveni zbor izvajal Mavovo Ant. Mart. Slomšku posvečeno slovensko maso pod vodstvom skladatelja samega. .& Padi varnosti in neoviranosti prometa v mestu Celju je svoj čas izdal mestni magistrat odlok, po katerem so nekatere ulice zu promet z živino in vozili delno zaprte. Ker sc pripeti vedno več slučajev, da ljudje na določila tega odloka pozabljajo, opozarjamo, da je v Aleksandrovi ulici, na Glavnem trgu, na Kralja Petra cesti do križišča s Cankarjevo cesto in v Prešernovi ulici ob vsakem času prepovedan promet s kakršnimikoli tovornimi vozili, bodisi praznimi ali naloženimi, bodisi z živalsko vprego ali z motornim pogonom. V mesecu juliju in avgustu je v teh ulicah prepovedano vozili z uiotocikli. Ta prepoved ne zadeva vozil, katera dovažajo ali odvažajo kakršenkoli materijal za ob navedenih komunikacijah stanujoče osebe ali tam se nahajajoče obrate in tudi ne vozil, ki so v hišah ob teh cestah spravljena, pa gredo z doma ali se vračajo domov. Izven tega je Glavni trg še po cestno-policijskem redu za mesto Celje ob delavnikih med 7 in 11, ob nedeljah pa med 7 in 10 zaprt za promet z vozovi, avtomobili, uiotocikli in kolesi. Zn prestopke teh določb so določene razmeroma visoke kazni. — Oblasti bi priporočali, da poskrbi za javna vidna opozorilo, ker zlasti od voznikov z dežele ni mogoče zahtevati, da poznajo celjska prometna določila. cs Z a tri lela v Noco Oradiiko. Jaklič Alojzij, lela 1880. v Slari cerkvi pri Kočevju rojen, je brezposelni natakar brez stainega bivališča. Oblasti ga dobro poznajo in so morale že ponovno vporabili napram njemu ostrino paragrafov. Sedaj je bila mera vendar le prepolna in moža so v ponedeljek odvedli v Novo Gradiško, kjer bo imel skozi tri leta priliko seznanjati se z vrednostjo poštenega dela. J3 Lastnike avtomobilov in motornih vozil ter njih šoferje ponovno opezarja celjsko okrajno glavarstvo, da je pri vožnjah po zatvorjenih naselbinah vozarenje z odprtim izpuhom pod kaznijo globe do 1000 Din odnosno zapora do 14 dni zabranjeno. Prestopniku se bo po dvakratnem kaznovanju odvzelo vozno dopustilo oziroma šoferska legitimacija. Motorska vozila, ki ne odgovarjajo sedaj veljavnim predpisom o neslišnem izpuhu, bodo stavljena izven prometa. Borisi Vič Krekova mladina priredi v nedeljo 29. aprila ob 8 zvečer akademijo s pestrim sporedom. — Kino Društveni dom vprizori Carskega sela, prvi dol v soboto zvečer, v nedeljo dopoldne in popoldne, drugi del pa v pondeljek in torek zvečer. Odsek Prosvetnega društva Gospodinja se pripravlja za tj. majnik na lepo prireditev s petjem in igrokazom »Malic. — Pripravljalni odbor vseh katoliških organizacij pa vse potrebno za dostojno proslavo 25 letnice Prosvot-j nega društva na Viču, ki sc vrši o. junija in bo ob-i enem kat. dan za organizacije ljubljanske okolice. Trbovlje Praznovanje. K 1. majniku, ki pade na to-! rek, ko je navadno delavstvo prosto, je pridjal rudnik še ponedeljek in bodo tako tri dni prosti. z^z Koncert ua trgu. Na glavnem trgu pred cerkvijo priredi rudniška godba svoj prvi koncert za občinstvo v nedeljo, 29. aprila ob 4 popoldne. V Domžalah, v Društvenem domu, bo vpri-zorilo jutri ljubljansko kat. društvo rokodelskih pomočnikov vrlozabavno veseloigro Številke gospe Rožmarinke . Pričetek je ob pol štirih popoldne. Vabimo vse domačine in okoličane k udeležbi Iz Most pri Ljubljani. V Mostah bo te dni zaključen večerni gospodinjski tečaj, za katerega je vladalo med dekleti ves čas veliko zanimanje. Večer za večerom so prihajala naša dekleta v šolo, kjer so se urila v gospodinjskih poslih, kuhanju itd. aii pa so poslušala strokovna predavanja raznih strokovnjakov. Tečaj je vodilu z izredno marljivostjo in požrtvovalnostjo tukajšnja učiteljica gospa Zora Rakova. Rada je prihajala dan na dan med svoja dekleta, ki jim ni bila samo učiteljica temveč prijateljica — mati. Zato so ji pa tudi iz dna src hvaležna — ne le dekleta, temveč tudi njih ; matere. K opremi gospodinjske kuhinje so prispe-i vali: Ljubljanski oblastni odbor, krajevni šolski odbor v Mostah, nekateri lastniki luk. tovarn in pa posamezni občani. Vsem bodi izrečena srčna zahvala! Veliko zanimanje vlada med dekleti že za prihodnji tečaj, ki se bo pričel jeseni. Pač znamenje, kako potrebni so gospodinjski trčaji \ predmestnih krajih. Rreiice. V nedeljo 29. t. m. se tu vrši dekliški izobraževalni tečaj v telovadnici meščanske šole. Začetek ob 8 s sv mašo \ frančiškanski cerkvi; ijjuček se bo ravnal po odhodu popoldanskih \l;i!;.\. Predavrnja: l>r. Gerbovič, Higijena v kme-tiški hiši; kmetijski referent Fr. Simončič, Sadje v BERITE kar objavimo jutri na tem le mestu. Važno za vse naše naročnike in bravce gospodinjstvu; Fr. Galovlč, Samovzgojii naših deklet; M. Štupca, ženska poklicna naobrazba Vršilo se bo tudi skioplično predavanje ^Zgodovina Lurda in Rernardke Soubirou«; v razgovor in posvet: Kal. akci ja po želji Sv. Očeta in naša dekleta. Povabljena vrla dekleta iz Savskega kota, pa tudi ljube kranjske sestre in mile nam sosedne Hrvatice. — Osred. vodstvo D. Z. Maribor. Velenje. Preicklo nedeljo (22. t. m.) je po kratki bolezni umrl 66 letni tržan Frane Melanšek, ugleden posestnik in usnjar v Velenju na nekdunji Vorstovškovi domačiji. Bil je dolgo dobo občinski odbornik, načelnik krojnega šolskega sveta, ključar velenjske cerkve nad' 15 let, podpredsednik Prosvetnega društva in njegov ustanovni član. Tudi pri Požarni brambi je bil častni član Z izredno pridnostjo in varčnostjo si jo pridobil lepo imetje. Bil je vedno v vrstah katoliških mož. i Ilirska Sobota. Tombola nižjih poštnih uslužbencev v Murski Soboti bo v nedeljo 29. t. m. ob i-i na glavnem trgu. Glavni dobitki so: krava, pohištvo, trda drva itd. Tablice se predajajo po 2 Din komad. Prosi se zn obilno udeležbo. Darovi sa Bolgare Včeraj je naša uprava prejela: Neimenovan kanonik 200 Din. Franc Peterca 10 Din. Neimenovan 500 Din. Neimenovan 20 Din. Neimenovan 10 dinarjev. Neimenovan 30 Din. Stanko 10 Din. Neimenovan 30 Din. Neimenovan 10 Din. Misijonarji sv. Vincencija 100 Din. Neimenovana 50 l>in. 1. N. 100 Din. Neimenovana 20 Din. Kari Vokač 50 Din. 1. Delavsko Konsumno društvo 100 Din. Vrhovec Janez 50 Diu. Josip Mejač, nad inšpektor 50 Din Neimenovana 20 Din. Neimenovan 20 Din. — Gosp. Adclf Loranl, trgovec v Ljubljani v roke Oblastnega cčlbora Rdečega križa znesek 100 Din. — Borzni svet ljubljanske borze 5000 Din. kar se nakaže bolgarskemu poslaništvu v Belgradu. Gtosfcfl Ahno mater 10 Marijinih pesmi za mešani zbor, sol o in orgle, zložil Karlo Adamič, profesor glasbe. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Partiiura 30 Din. glas po 5 Din. — Skladatelj poklanja majtiiški Kraljici lep šopek pesmi, po številu 19. Nekatere izmed teh so izredno lepe. Vsak si bo seveda izbral to, kar mu bo ugajalo. Adamič se je našemu ljudstvu in zborom po svoji prvi zbirki Marijinih pesmi, ki je pa že davno razprodana, zelo priljubil. Tudi le pesmi se odlikujejo po lahkem, inelodijeznem slogu, ki jim bo kos vsak zbor. Dasi so za majnik nekoliko po/no izšle, se jih zbori vendar lahko naučili, da bodo ž njimi venčali šmarnični oltar. Marijine oesmi se pojo celo cerkveno lelo, zato bodo te lepe pefsmi. ne samo pri Šmarničnih pobežm.slih, lenivaj ludi pri drugih Marijinih praznikih, poveličevale slavo Malore božje. Spor/ 5. K. Mladika se letos lepo razvija kljub temi,, da ima še velike težave i igriščem, ki. ga planira. V dokaz je dejstvo, da igra jutri, v neJeljo 29. t. m. vseh pet rnočlev. Prvo moštvo gostuje popoldne ob pol 4 v Domžalah s S. K. Diskom — Rezerva igra doma s prvini moštvom Savice ob pol 2. — Juniorji pa Igrajo ob pol 11 na domačem igrišču z nar. S. K. Ilerinesa. Istočasno tekmuje drugo moštvo z Adrijo na Slovanovem igrišču t za kanoni ). — Popoldne ob 5 pa trenira duma naraščaj s Sparto. — Vse tekme sc vršijo le ob ugodnem vremenu. — Odbor. S. K. Mladika. Poživljam sledeče člane, da se zuncsljivo udeležijo sestanka drevi ob H v športni sebi: Žagar, Buli, Kristan, Heuffcl, Samar, Kolešn, 1'erdan L., Kobal. Mekina. Boh in Zornian. Kapelau I. Kciifio Nedelja, 2.9. aprila. Zagreb: 20 -Grofica Marica . opereta v treh dejanjih (Kalman); prenos i/, gledališča. — Hreslav. 19.20 Švedska dežela in ljudje v besedi in pesmi: 20.30 Poljuden orkestralni koncert — Pragi: 20.20 Orkestralni koncert lahke glasbe. — Leipzig: 19.81 Solistovski koncert. — Stuitgart: 20 Koncert kubanskih kozakov. Bortnjansky: Blagor vztrajnemu — Arhangielsky: Tebi pojemo — lgnatijevv: Volga — Cdinka: Severna zvezda — Stjeuka Kasin, pesem Vblgi — Ignatijevv: V snegu — Davidowsky: Kob-so — Davidowsky: Obroč je počil — Ignatijcvv: Piščalka — Tgnalijevv: Kukavica; nato lahka glasba. — llerv: 20.80 in 21.15 Orkestralna glasba. — Kalovice: 20.30 Koncert. — Frankfurt: 19 Kideliot, opera v dveh dejanjih (Beethoven). — Uim: 20.45 Instrumentalna glasba. Langenberg: 20 »Fide-lio , opera. — Berlin: 20.30 Koncert godalnega orkestra. — Dunaj: 18.45 Komorna glasba; 20.05 Ljubica ua strehi , opereta v dveh dejanjih (Sto-janovič). — Miinchen: 20.05 Zapravljivcc , čarobna pravljica v treh dejanjih (Raimund); 22.25 Koncertna glasba holandske kapele. — Milan: 21 Turandol , opera (Puccini). Ponedeljek. .Id. aprila. Zugreb: 20.35 Komorni koncert (vljolina, vi-jolončelo in klavir). — Ureslau. 20.15 Vijolinski koncert. — Vraga: 19.15 Kraljica , opereta (O. Straufi). — Leipzig: 20.15 Pesmi za ženski solo s spremljavo klavirja; 21.15 Poljuden orkestralen koncert. — Stuitgart: 20 Simfoničen koncert. \Ve-ber: Uvertura k »Preciosat — Respiglii: Gregori-janski koncert za vijolino in orkester — Schumann: Četrta simfonija; 21 Vesel večer. — Bern: 21.25 Produkcija na harmoniko; 22 Orkestrska glasba. — Kalovice: 20.80 Komorni koncert Schubertovih skladb. — Frankfurt: 20.15 Koncert Zikovega kvarteta. Dvorak: Godalni kvartet v F-duru — Suk: Godalni kvartet, op. 11. — Rim: 20.45 Inslrumon-lulni in vokalni koncert. — Langenberg: 20.15 Šaljive resnične in izmišljene dogodbice iz gledališkega življenju. — Herlin: 19.45 Thalatta«, simfonija na morje za zbor. soli in orkester (Frischep). j Dunaj: 20.05 Seviljski brivecc, komična opera v dveh dejanjih (Rosslni). — Miinchen: 19.30 Komorni koncert — Milan: 21 Prenos operete iz gledališča. Ali se fyJUža konec sveta? Prof. dr. F. Linkc objavlja v »Frankfurter Zeitung« članek, v katerem se spričo zadnjih balkanskih potresov in drugih naravnih nesreč peča z vprašanjem, ali se res množe naravne katastrofe in ali je to v zvezi z dogodki v vesoljstvu. Predvsem ugotavlja, da jc lo izredno kopičenje naravnih pojavov v velikem delu pripisati časopisju in silno izpopolnjenim poročevalskim sredstvom. Listi se ženejo za senzacijami in beležijo in napihnejo vsak dogodek, čeprav ni tako katastrofalen. Kar se tiče posebej potresov, mora slediti prvemu potresu, ki je nastal vsled premaknitve zemeljskih plasti v notranjosti zemlje, v bližnji okolici še drugo gibanje (potres), ki izravna nastale napetosti in vzpostavi ravnotežje. (Plovdiv — Korint!) Razen tega je odvisno od slučaja, če se kaka katastrofa pripeti v gosto obljudenem ali pa neobljudenem ozemlju. V prvem slučaju se -vest nemudoma raznese in široko razpravlja po vsem svetu, v drugem pa se o stvari zve mr gokrat šele čez več misecev, tn to v obliki, 4 jc namenjena le znanstvenim krogom. Tako se je n. pr. 1. 1920. na samotni in nc-obljudeni Alaski pripetila največja vulkanska katastrofa, ki jo pomni svet, a za to nihče niti vedel ni. Še-le po i..-jsecih so postali vremeno-slovci pozorni vsled otemnitve ozračja in komaj 1. 1927. je posebna ameriška znanstvena el .-dicija podala natančnejša poročila o obsegu katastrofe. Povodnji posledica modernih naprav? Nekaj drugega pa je, kar s- tiče pov iji " c-ednji Evropi, ki se dejansko činHalje bolj množe. Teh povodnji nikakor ne povzročajo večje padavine, ker je na podlagi točne statistike dokazano, da sc povprečno letno padavinsko razmerje nc izpreminja veliko. Pač pa naj bi strokovnjaki preiskali, ako to naraščanje ni posledica izsekanih gozdov, uravnave rek in hudournikov ter jezov? Vodam, ki so se mogle preje razširjati po mnogo obširnejšem ozemlju: po gozdovih, močvirjih in razpletenih strugah, se grade ve Ino tesnejše meje, ožje struge. Ob nalivih vode nič ne zadržuje v gorah, zato hitro prihrume v doline, kjer kmalu prekoračijo ozke struge, tembolj, če jim jemljejo dušek jezovi. O tem si bo treba dati kmalu jasen račun. Trditve, da se izpreminjajo podnebne razmere, da so namreč zime milejše in poletja hladnejša, niso resnične. V Frankfurtu so zbrana vremenska opazovanja za sto let nazaj. Iz podatkov je razvidno, da je bil mraz v mestu samem preje za 1 do 2 stopnji večji; toda to razliko jc pripisati vedno večji prenasičenosti ozračja po prahu in dimu (vsled industrializacije), ki zadržuje ohlajevanje zemlje. Izven mestnega ozemlja pa te razlike v temperaturi med nekdaj in sedaj sploh ni. Vplivi planetov. Da bi se bližala naša zemlja dobi katastrof vsled vplivov iz vesoljstva, za to tudi nimamo vidnih vzrokov. Včasih so vsa mogoča zla pripisovali zvezdam repaticam, kometom. Toda sedaj vemo, da je snov repatic neizmerno majhna v primeri z drugimi nebesnimi telesi in da nam njih repi nikakor niso nevarni (saj smo 1. 1910. brez najmanjše nesreče pluli skozi rep Halleyjevega kometa) Vrhu tega tačas ni v naši bližini nobenega kometa in tudi druge nebesne konstelacije ne opravičujejo kake bojazni. Pri vsem tem je pa znanost v zadnjih dobah ugotovila, da more položaj planetov za kak čas vplivati na zemljo. To je v zvezi z magnetično-električnim značajem višjih zračnih plasti in s kolebanjem brzine, s katero se vrti zemlja. Računati moramo ne le s plimo in oseko, z naraščanjem in padanjem oceanov, ki ga povzročata solne; in luna, marveč s. plimo in oseko v skrajnih zračnih plasteh in v elastični notranjosti zemlje. Tu ne vplivata samo solnce in mesec, marveč tudi planeti solnčnega sestava. Ako se ti vplivi slučajno nakopičijo in nastopi istočasno jačje delovanje solnca, potem mora priti najprej do elektro-magnetičnih motitev v zračnem oceanu, potem pa tudi na zemeljskem površju. Ravno tako nedvomno jc, da vplivajo solnce, luna in planeti po svoji teži na elastične plasti v notranjosti zemlje in s tem pozročajo krajevne napetosti zemeljske skorje in izravnave \ potresih. Kje se bo pripetil potres, tega znanost danes še ne more vnaprej povedati; nadaljna raziskavanja in organizirana mednarodna opazovanja pa utegnejo sčasoma podati v tem pogledu uporabna pravila. Petletna niueeniea Dunaj je pretresel te dni zločin, ki je po splošni sodbi najgroznejši, kar se jih je zgodilo v zadnjih desetletjih. Delavec Halaksa je do smrti pretepel petletno nezakonsko hčer svoje žene, Matilno Stodola. Halaksa je pijanec in surovež. Sosedje so vedeli, da ubogega otroka strahovito pretepajo in stradajo in so opetovano na to opozorili policijo in socialno oblast, toda ukrenilo se ni ničesar. Slednjič je malo mučenico rešila smrt. Očim je otroka ubil. Toda kako! Pri raztelesenju so dognali, da ima otrok zlomljeno hrbtnico in medenico, poleg neštetih drugih poškodb na glavi in po ostalem telesu. Ko je policija odvedla nečloveške starše, je množica prodrla policijski kordon, napadla voz in hotela zločinca iztrgati policiji, da bi ju linčala. Voz je komaj ušel iz rok razjarjenih ljudi. Psi in mačke kot prenašalci .jetike V dunajskem strokovnem listu Tierarzt-liche Rundschau« poročata profesorja dr. Hinz in dr. Schroeder o uspehu svojih triletnih raziskovanj na kliniki za male domače živali glede jetike pri psih in mačkah. Pri teh živalih jetika ni tako razširjena kakor n. pr. pri dai PT.BARROW NORDPOt GREEN HARBOUR Kapitan \Vilkins oli poletu ua severni tečaj. Pot, katero jc preletel Wilkins pri poletu na severni tečaj in »Bremen-* iz Evrope v Ameriko. Potres ogroža umetnine. Stare ostanke ApolonovejJ-j gledališča v Korintu jc potres močno poškodova' kravah, vendar pa ni izključena. Navedena učenjaka sta od 1. 1923. do 1926. ugotovila med 23.000 psi 63 jetičnih in med 2300 mačkami 42 jetičnih, to je 0.36 odnosno 1.82 odstotkov. Pes je torej znatno manj podvržen tej bolezni nego mačka. Pes in mačka nale-zeta jetiko v večini slučajev od ljudi, potem jo pa zopet prenašata na ljudi. Zato je previdnost nujna. Strah svetovnih bank V prvih mesecih tekočega leta se je po bankah na zapadu oglašal neki slepar, ki je s ponarejenimi nakazili dvignil ogromne vsote. Tako jc 25. februarja tekom enega samega dopoldnevu obiskal razne banke v Amsterdamu, Haagu in Utrechtu in jih ogoljufal za skupaj 46.500 dolarjev. Potni list je imel izdan v Trstu na ime G. W. Fowler. Lopova do danes niso izsledili in sc boje, da bo nadaljeval svoje rokodelstvo in se v kratkem zopet pojavil v kakem mestu. Znak za nemške avtomobile Državna zveza avtomobilske industrije v Nemčiji je razpisala natečaj za načrte o znaku, ki naj ga nosijo vsi nemški avtomobili. Nagrade so znašale 25.000 mark. Uspeh razpisa jc bi! naravnost ogromen: došlo jc 9200 pošiljatev z 20.000 načrti. Izbira bo torej preje težka nego lahka. Kri za bližnjega Kirurgična klinika prof. Jirascka v Prag) jc pred kratkim objavila poziv, da naj sc na kliniki javijo osebe, ki bi bile pripravljene dati cn liter lastne krvi za vbrizganje bolnikom. Na la poziv se je priglasilo 50 oseb med njimi tudi več žensk. Izmed priglašcncev so odbrali 10 oseb, katerih kri se je pri preizkušnji izkazala kot posebno dobra za prenos. Mleko dobiva veljavo V graškem Mestnem parku so te dni dvorili mlečno pivnico, ki je umetniško opremljena in more tekmovati z najlepšimi restavracijami Mleko in razne mlečne izdelke bo dobavil? Centralna mlekarna. S to ustanovo upajo znatno dvigniti porabo mleka v ljudski prehrani Grazia Deledda: 10 Novela. — Poslovenil dr. Joža Lovrenčič. »Katera stvar, stric Pera? Kdo pa je Antonio Francesco ?ч< »He, banditl« »Ona stvar da jc uspela!« je vzkliknil Anline osupel. »Kako da je uspela? Kdaj?« »Zdi se, da je takoj vplivalo, a so prikrivali, ko so spoznali, da gre za coprnijo. Tudi se zdi, tla so iskali vsa sredstva, kako bi jo pregnali, a se jim ni posrečilo. Tako so morali navsezadnje povedali, zakaj gre. Ni jim dovolj skal, dragi moj, ni jim jih dovolj, da bi se nasitili. Antonio Francesco mi je povedal, da ti dfi zato lepe denarce, ko boš imel vse redove 1« v Antine se je vzburil, a se je premagal in reke!: »Ne dražite me, stric Pera. Pustite me, da se mirno poslovim.« >Kaj, lisjaček moj, ti ne veruješ, da se je ona stvar posrečila? In vendar je res, kakor je res, da imam jaz eno oko, drugega pa ne! Sicer pa, poslušaj, kaj sem ti hotel povedati na tri oči.. .c Potišal je in se popraskal po nosu, ker ni našel prave besede. »Kaj?« je zaklical Antine. »No, dobro, poslušaj, dragec moj, ne jezi se, stvar je resnična, tako resnična, da... poslušaj, k meni je prišel nekdo, ki mi je rekel :»Ali ste tu coprali?« »Kaj,« sem zakričal, »kaj praviš, garjav pes? Tu ni razen nedolžne duše nikogar. >In vendar< — mi je rekel — ste morali tu narediti in zacoprani je pripravljen dati dve sto »kudov, če bi ga oni, ki ga je zagovoril, razcopral. Zdaj, dragec moj, naredi, kakor se ti zdi... »Ali, slric Pera, uničiti me hočete! je zarjul Antine in kar posinel. Izginite ini izpred nog, pojdite k vragu, ker sicer se ne premagam! Glej, ljubček moj, neumno je, da se jeziš. Mar bi se veselil. Antonio Francesco ua ti je pripravljen dati več, samo da onega ne razcopraš, kuna mala k „Poberite se vendar!« je zakričal Antine, ki je imel od jeze zelene oči, in na slepo zgrabil neko knjigo. Stric Pera je odšel in je mislil: Ta mledenič pa nima glave na pravem mestu. Videli boste, da ne bo duhovnik, ne, ne, ne. Jaz Vem: trčen je. Njegov oče je zvit, da bi ga strela, je zvit kakor star lisjak, a ono kar sanja, se ne bo zgodilo...« Moti potjo in v vasi je Antine previdno poizvedoval, če je res sovražnik Antona Francesca bolan Zdelo se je, da je res, vsaj vsi so lako zatrjevali. Anline je postal potrt, užaloščen; šele po mnogih letih je rloznal, da se je sovražnik, ko je izvedel, kako ga je dal Antonio Francesco zacoprati, napravil bolnega, hoteč tako ubežati kakemu drugemu ban-ditovemu maščevanju. Prišla je pomlad. Tanka je bila odeta v nežno zelenje, reka je prosevala v prijetni modrini. Bezeg je začel širiti nežni vonj svojih voščenorumeiiih cvetov. Mlada teleta, ki so imela še rahlo rdeče gobce in kakor navrtana ušesa, so skakala med zelenjem. * * * V tem prijetnem času, ko je bil stric Feliks preobložen z delom v staji, je dobival neprijetna poročila o Antinu. Že to je bilo dovolj, da ni nič pisal. Samo veliki teden je poslal blagoslovljene palme, iz katerih so napravili stric Feliks, Minnai in drugi v staji križce, ki so jih vdeli v obleko, in še prstane in druge amulete. Brat strica Feliksa mu je prinesel pismo seme-niškega rektorja, naslovljeno na župnika v Altani. Stric Feliks je začutil, kako mu utriplje srce: zgoditi sc je moralo nekaj posebnega, težkega. Bral mu je bral pismo, počasi zlogujoč: — Preiciem končno k Vašemu varovancu Konstantinu Nurroi. Zelo težko mi je, da Vam moram sporočiti o njem le slabe in neprijetne vesti. Medlem ko je vzbujal prošla leta najlepše upe, tla mu je mislil Prevzvišeni, kot sem Vam imel že čast pisali, podeliti brezplačno mesto v zavodu... Prevzvišeni mit hoče podeliti brezplačno mesto... Ali ne stoji tako?:' je vprašal stric Feliks, ki je poslušal s pridržanim dihanjem. »Tako stoji, toda poslušaj, poslušaj dalje! -le še nekaj drugega,< je odgovoril brat resno, ln je bral dalje: »...brezplačno mesto v zavodu, a letos jc popolnoma obupal nad njim. Večkrat se jc med tovariši izrazil, da ne misli dalje študirati bogoslovja: dobili smo pri njem večkrat prepovedane knjige in zadnjič pismo, podpisano Elija ; v njem stoji, da jo neki Antonio Francesco pripravljen plačati zahtevano vsoto. »S to vsoto,« —»nadaljuje zaplenjeno pismo — . so prav lahko osvobodiš osovraženih verig in se posvetiš drugemu študiju, ki te privede do ciljev, po katerih hrepeniš.; Pismo obenem napoveduje, da pride ta gofcpod Elija v kratkem v Nuoro. Zdelo sc mi je zato nujno, prečastiti gospod župnik, da Vas o tem obvestim. Blagovolite urediti z očetom Konstantina Nurroi vse, kar se Vam zrli potrebno itd. itd. Ali si razumel, Feliks, brat moj?s je vprašal vaščan in gledal v prebledeli obr:v ubogega pastirja. Preberi še enkrat in razloži mi lopo vsako besedo, prosim te,« je rekel stric Felik>. Saj jc vse prav dobro razumel, a ni hotel šc verjeti svojim ušesom. Oni je znova počasi bral in nut je obenem prevajal posamezne rečenicc v narečje; medtem si jo stric Feliks snemal in spet nadeval očali in postajal .vedno bolj bled in šo ustne so mu bledele. Bilo mu je, kakor da mu pojema življenje, in ni več dvomil: Antine je bil izgubljen. ;Koj grem v Nuoro, jc reke!, ti pa, brat moj, ostani tu. Zn božjo voljo te prosim, napravi ini lo dobroto! Osedlal je konja in hitro odšel. Upal je pač, da privede Antinu k pameti, a vendar je prevladovalo mnenje, du jo vse izgubljeno. In res, čez dobro uro je opazil brat, da se v diru vrača in da je bolj mrtev ko živ. Med potjo so mu izročili Antinovo pismo. Ni ga znal brali, a slutil je, da jo v ovoju neznansko nesrečna novica. In ic res bila. EIIIEIII =111=111 £ E o » T rr — > £ e/j c « 3 Г •6.-5-N • tNJ . . '*« Cv ?? — O _ — сл ~ O -I cr ; D - i. л CA. Z 7 • S -s _ (1 ? M( (B tc C/l < f\t . ■i. o N - ? 4? — T,- — a. n 7Г -no 77 a O -i I P 5 ° ® fD ca P N. « Z' » 1 B 3' « = CC ' , C «N CT < ~ ti' Sg 5. X- •■ £< > « N O И S „ ^ =111=111 (11=111= gospodarstvo Gospodarski položaj in gospodarske zahteve govora dr. F. VVindischerja, predsednika Trg. društva »Merkur. 7.11 Slovenijo v Ljubljani na občnem zboru društva.) (Konec.) Preskrba za delanczmožnost in za starost. Znano dejstvo je, da v naši trgovini zadnja leta hitro narašča Število novih trgovcev. Ob takem pojavu mora priti ob razmeroma malem Številu našega prebivalstva na skromnem ozemlju v doglednem času do tega, da bo potreba precej pokrita in vsled tega izgledi za gospodarsko osamo-svojo malo vabljivi, ako ne naravnost neugodni. \ k Naša slovenska trgovina je razmeroma mlada. Včasih je bilo obče v navadi, da so trgovski sotrudniki po razmeroma kratki dobi službovanja v starosti do 40 let postajali samostojni. Cilj in smoter mladih trgovcev je bil osamosvojiti se in si zgraditi svojo hišo. Razmeroma malo število trgovskih • sotrudnikov je bilo v prejšnji dobi pri nas vse do konca v službenem razmerju. Podjetni in stremeči zlasti tisti, ki niso prišli v kako veliko trgovsko hišo, ki je nudila vabljive plače v poznejših letih, so začeli na svoje in se navadno tudi držali. To je bilo pri nas nekako pravilo, dejal bi navadna živ-lienska pot. V takih razmerah so bile socialne prilike v trgovini pri nas dokaj milejše. Moment delo-jemalski ni stopal toliko v ospredje, saj je že mlad trgovski sotrudnik in pomočnik mislil na prihodnost, ko bo sani gospodar. Na drugi strani je tudi skrb za stara leta bila manjša, ker je pretežna večina prihajala do trgovske samostojnosti. Dandanes pa se ludi pri nas v našem, gospodarsko še svežem narodu že dela drugo okolje in prilike postajajo take, da bo velik del nastavljencev ostal v delovnem razmerju tudi pri nas celo življenje. Dober del nameščencev ne pride do trgovske samostojnosti. S temi okolnostmi je treba računati, pa dosledno temu tudi voditi računa o tem, da bo vprašanje starostne preskrbe iu preskrbe za dela-nezmožnost postajalo vse aktualneje tudi v naši trgovini. Misliti bo treba pravočasno na to, da se trgovskemu naraščaju in dokaj številnemu stanu trgovskih nastavljencev vseh vrst omogoči preskrba za starost tudi v primeru, da ne pride do gospodarske samostojnosti v trgovini V tem pogledu ne sme motiti okolnost, da bi zakon, kateri bi uvedel splošno preskrbo uslužbencev teh vrst za starost in onemoglost, obširil tudi tiste uslužbence, kateri bi pozneje enkrat vedar postali samostojni trgovci, zakaj dejstvo je. da se v današnjih gospodarsko ne-blagih časih tudi v krogu obrtnih in trgovskih gospodarjev vse bolj utrjuje prepričanje, da je umestno in poželjno poskrbeti za naprave, katere zagotavljajo trgovcu in obrtniku za bolezen, za onemoglost in zn starost izvestno preskrbo. Danes že opažamo, da je obrtni in trgovski gospodar, ki v skromnem obsegu obrtuje in trguje, često na slabšem v primeru s svojim uslužbencem, ako ga zadene nesreča bolezni in onemoglosti. Osobito velja to za take male gospodarje, katerih zaslužek v prvi vrsti sloni na tem, kar sami pridobe. Treba priznati, da je bilo pri nas, ki vsi živimo v malih in pohlevnih razmerah, dokaj razumevanja, kadar je šlo na uvajanje socialnih naprav. Vprašanje nedeljskega počitka se je na primer pri nas v prvem desetletju tega stoletja rešilo gladko in brez onega nevarnega trenja, ki ga je bilo opažati drugod po velikih gospodarskih središčih. To ni okolnost, katero je omalovaževati. Tam. kjer prepad med velikim ugodnikom po blagu in med človekom, ki služi, ni prevelik, je vsepovsod lažje dobiti umeva-nje za socialne zahteve. V Parizu imajo nedeljski počitek stoprav od leta 1(КУ7. in nedavno umrli veliki dobrotnik in trgovec, ustanovitelj znamenite trgovine Sainaritainec v Parizu, gospod Cognacq do leta 1907., ko je že 60. leto prekoračil, ni poznal svobodne nedelje. Hazmere so take, da bo treba pri nas buditi, širiti in globiti razumevanje za preskrbo ob onemoglosti in na starost tudi za številni krog trgovskih nameščencev in sotrudnikov. Brez nasprotja ne pojde, ali so zahteve, ki si same utirajo pot, tako so mogočne. V tem predmetu Je bilo baš te dni v važni socijalci napravi na dnevnem redu vprašanje o izgraditvi starostne preskrbe in > padle odločitve, ki so dalekosež-nega in odločilnega pomena za prevažen stan trgovskih sotrudnikov. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, r. z. i n. z. v Ljubljani beleži za 1927 nadaljni dvig vlog od 126.8 nii 152 milj. Din; zniževala je lani obrestno mero pri posojilih. Stanje posojil je tudi naraslo od 101.4 na 124 i milj. Din, kakor so se tudi naložbe povečale od 19.85 na 22.3 milj. Din. Z delno valorizacijo nepremičnin je bil dosežen znesek 3.1 milj. Din; rezerve znašajo po letošnji dotaciji 6.65 milj. Din. Čisti dobiček se je zmanjšal «1 -178.000 na 408.000 Din. Kolinska tovarna hranil, d. d. v Ljubljani. Poslovno poročilo za 1927 naglasa, da vlada splošna stagnacija in pomanjkanje denarja še vedno. Upniki so se znižali od 5.3 na 4.7, debitorji pa od 2.65 na 2.06 milj. Din, narasle pa so zaloge od 2.55 na 2.69 milj. Din. Bruto donos je bil 5.46 napram 6.1 milj. Din za 1926. Itavnotako se je zmanjšal čisti dobiček od 188.884 Din na 140.544; dividenda za 1927 maša 4% napram 5% za 1926. Elektra. d. d., Ljubljana. Izgube prejšnjih let eo dosegle 210.000 Din, za 1927 pa izkazuje družba (brez teh izgub) 2747 Din čistega dobička, kar je pripisovati povečanju bruto dobička od 0.9 na 1.2 milj. Din. S tem se zmanjša izguba na 207.693 Din. Investicije so bilansirane z 4.1 milj. Din, dolžniki i 1.3 in upniki z 2.6 milj. Din. Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico. Iz poslovnega poročila posnemamo, da je bilo lani oddanih 321.000 kilovatnih ur toka. Uspeli 1. 1927. je dovolil znižanje najemnine za števce od 10 na 6 Din mesečno ter mestni občini cene toka na 1 D za kilovatno uro. Posojilo 1 milj. Din se je znižalo že na 735.000 Din. V par letih bodo vse investicije amortizirane. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE t dne 22. aprila 1928. (Vse v milj. Din; v oklepajih TOzlika napram izkazu z dne 15. aprila.) Aktiva: Kov. podloga 369.6 (—9.9), posojila: menična 1264.4, lombardna 261.4, skupaj 1525.9 (—56.6), račun začasne zamenjave 293.7 (—5.9), saldo raznih računov 526.8 (—0.4); pasiva: bankovci v obtoku 5264.3 (—166.0), račun začasne zamenjave 293.7 (—T).9), drž. terjatve 211.3 (+88.4), obveznosti po žiru 625.4, po raznih računih 286.0, skupaj 861.4 (+10.6); ostale postavke neizpremenjene. Caelno predsedstvo VIII. ljubljanskega vele-вејша je prevzel minister trgovine in industrije g. dr. M. Spalio, ki bo predvidoma tudi osebno prisostvoval otvoritvi due 2. junija t. 1. Dobave. Drž. rudnik v Brezi sprejema do dne 8. maja ponudbe glede dobave 2 vagonov pšenične moke in 10.000 kg ovsa; do 10. maja t. 1. glede dobave 250 ma lesa. — Ravn. drž. rud. podjetij v Sarajevu sprejema do 9. maja ponudbe glede dobave raznih strokovnih knjig in časopisov; do 12. maja glede dobave aparata za polnjenje bencinskih jamskih svetiljk. — Drž. rudnik v Kaknju sprejema do 10. maja ponudbe glede dobave transportnega pasu. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 11. maja pri ravn. drž. železnic v Sarajevu glede dobave letev; 16. maja glede oddaje kolodvorske restavracije v Mostarju v zakup. — 14. in 15. maja pri vojnem ministrstvu, oddelek za mornarico v Zemunu, glede dobave raznega platna. — 14. maja pri 40. pp. v Ljubljani (Poljanska cesta) glede dobave živil (testenine, riž. zdrob, fižol, krompir, olje, sladkor, kis itd.). — Natančnejši podatki v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. Hmeljarjem! Hmelj, društvo objavlja: Po naročilu kmet. ministrstvu z dne 19. t. m. se vsem hmeljarjem javlja, da se dobiva v svrho zatiranja živalskih škodljivcev na hmelju (uši, pajki, stenice) in na drugih kulturnih rastlinah tobačni ekstrakt do 31. dec. t. 1. po znižani ceni t. j. 5 Din za 1 kg in sicer v orig. konvicah od 5 kg naprej in v sodih čez 100 kg franlco tobačna tovarna v Ljubljani. Am-balaža se ne zaračuna. Raztopina tobačnega eks-trakta v svrho zatiranja živalskih škodljivcev se napravi tako-le: 1 '/• kg mazavega inila se med mešanjem raztopi v 3—4 litrih mlačne vode. Tej tekočini se potem primeša 'A kg —1 kg (za pajka do 2 kg) tobačnega ekstrakta in se naposled zmesi pri-dene toliko mehke vode, da se dobi 100 litrov tekočine, ki se prav dolgo drži. Ko hmelj nastavlja cvetne popke iu med cvetjem se vzame le % kg tobačnega ekstrakta. Tlorsza Dne 27. aprila 1928. DENAR. V deviznih tečajih ni prišlo do znatnih izprememb. Omeniti je edino višje tečaje za Trst in Berlin. Danes je bilo največ prometa v devizi Amsterdam, katerega je Narodna banka dala 30.000 goldinarjev. Privatno blago je bilo v devizah Trst in Newyork. Promet je bil znaten. Devizni tetan na ljubljanski borzi 27. aprila 1928. povpraš pon. srednji sr. 6. IV Amsterdam Berlin Budimpešta Curih Dunaj London Nevvvork Pariz Praga Trst 2287.25 1093.50 797.95 5. Sofija 3.75, Varšava 58.10, Madrid 86.525. Dunaj. Devize: Belgrad 12.50125, Kodanj 190.50 London 31.67125, Milan 37 435. Newyork 710.50, Pariz 27.955, Varšava 79.66. Valute: dolarji 709, angleški funt 34.75, lira 37.41. češkoslovaška krona 21.04. VREDNOSTNI PAPIRJI. Dočim je za 7% invest. posoj. in agrare tendenca še nadalje čvrsta, je tečaj vojne škode danes popustil, učvrsiil pa se je za kasnejše termine. Med bančnimi papirji je Ljublj, kred. narasla v Zagrebu od 127 na 130 Ljubljana. 7% invest. posoj. 80.50 den.. agrari 58 den., Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 126 den., Praštediona 806 den.. Kred. zavod 157—175, Vevče 135 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 110 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 91, agrari 58.25, voj. odškodnina 437, dec. 465—477, Hipo 58.50, Jugo 88, Praštediona 807.50-810, Ljublj. kreditna 130, Sećerana 520—535, Drava 370—375, Slavonija 11.50 —12.50, Trbovlje 522—530, Vevče 138—142.50. Belgrad. Narodna banka 6650—6700. vojna odškodnina -136, 436.25 (1550). uit. april 436.25— 436.40 (2800), uit. maj 441—441.50 (600), uit. junij 446 (200), Brod. društvo 525, Belgr. zadruga 8000, Promet, banka 2000, 7% invest. posoj. 95.90, agrari 58-59 . Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.40, Zivno 104, Hipo 7.25, Alpine 41.20, Leykam 9.80, Trbovlje 65, Kranjska industr. 39, Ruše 33, Gutmann 26, Slavonija 1.35. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske smreka-jelka večina smreka 38 mm od 16 cm dalje media 28, fko vag. mejn 4 vag. po 520; zaklj. 4 vag. Tendenca čvrsta. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni. dob prompt): Pšenica 78—79 kg 2% baška 400—402.50, slav. 892.50—395, koruza nova času prim. suhn kval. gar. 335—337.50, maj 337.50—342.50, činkvantin suh zdrav 340, oves ba-ški zdrav rešetan 305—310, ajda domača zdrava re-šetana 295, moka 0 g vng. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 550—556; zaklj. 1 vag. koruze. Tendenco čvrsta. Novi Sad. Pšenica bnč. 357.50-360, potiska 360—362.50, ban. 355- 357.50, ječmen bač. 295—300, mac. 260—265, oves 257.50—260, koruza bač. 285— 290, mnj 290—295, junij 295—297.50, ban. 282.50-287.50, srem. 290—295, maj 290—295, junij 295— 297.50, moka 0 g in gg 485—495, št. 2 465-475, št. 5 445-455, št. 6 418—425, št. 7 350-360. št. 8 240-245, otrobi: bač. 227.50—232.50. ban., slav. 225—230. Promet: 3 vag. pšenice, 58 vng. koruze, 8 v moke. Budimpešta (terminska borza), 27. aprila. Tendenci) medla. Pšenica maj 33.66, 33.80, zaklj. 33.78—33.80, okt. 31.76, 31.72, zaklj. 31.72-31.74. rž maj 32.74, 32.80, zaklj. 32.74-32.78. okt. 27.94, 28, zaklj. 27.94 —27.98, koruza mnj 27.50, 27.56, zaključek 27.56—27.58, julij 28.60, 28.64, zaklj. 28.04— 28.68. Srbske kn iževne novosti Jovan J. Babič: Književni ogledi. I. (štanipariju »Sv. Savuc, Bgd. 1928, cir., 102 str., 12 Din.) Nu prvi pogled zelo simpatična knjižica; ko jo prebereš, malo manj. Štiri približno enako obsežno, esejistično zamišljene, že pred leti v raznih književnih revijah objavljene in tu slučajno skupaj vržene članke prinaša: Spor o autorstvu »Smail-age čengiča (Misao, Bgd. 1921), Milovan Glišič kao prevodilac (ib., 1920), Slovenci i njihova književnost (Prosvetni Glasnik, Bgd. 1923), Aleksa Šantič (Mladost, Zagreb 1925). Avtor je profesor na valjevski gimnaziji. Poznan je Mažurauičev dvig in uspeh, ki je sledil izdaji njegove veleumetnine: Smrt Smail-age čengiča v zagrebškem almanahu: Iskra (1846). Sicer je že z dopolnitvijo izgubljenih dveh spevov (14. in 15.) Gunduličevega: Osmana Mažuraničev glas precej zrastel (1844). A s Smail-ago je naravnost presenetil. Še bolj pa je presenečal, in to celih 4 let, Mažuraničev molk, ki je sledil: Smail-agi. Razen par brezpomembnih pesmi namreč Ma-žuranič ni do smrti (1890) napisal ničesar več. In prav ta dolgi molk je postal sumljiv in je dal povod, da so posamezniki začeli dvomiti o avtorstvu: Smail-age, posebno še, ker je bilo od več strani (n. pr. Lj. Nenadovič: Vladika črnogorski u Italiji, »Srbija« 1869) čuti, da je pravi avtor speva P. P. Njegoš. Polemika je sprožil Sv. Vulovič v: Godiš-njici N. čupiča (1877), kjer nastopa proti Mažu-raniču. V obrambo njegovo se je oglasil Avg. Šenoa v zagrebškem: Viencu (1878). Vulovič je odgovarjal v: Otadžbini (1880), a že nmogo mehkeje. Priznava, da Mažuraničevega: Smail-ago odlikuje ravno močna epska tehnika, ki je Njegoš ni poznal. Potem se je še enkrat vrnil k tej stvari (Preod-nica, 1884), a do končnega zaključka ni prišel. Sledil je cel kup člankov in brošur. Da omenim le najglavnejše. Osebni tajnik Njegošev, Medako-vič, je izdal brošuro: P. P. Njegoš, poslednji vladika črnogorski (N. Sad, 1882), ki jasno govori za M.; Rus P. A. Lavrov je v Moskvi publiciral obsežno (dva dela), do danes najboljšo studijo o Njegošu: P. P. Nj., vladika črnogorski i njegova lit. delatnost; dalje so pisali o tem: M. Dimitrijevič (Letopis Mat. Srp., CLIII, 115—123), Jovan Roga-novič (Čiji je spev -.-Smrt Smail-age Č-, broš., Ce-tinje 1892), dr. Imbre Ignatovič-Tkalac (De visu et auditu, Vienac 1893), Laza Tomanovič (Brankovo kolo, 1895, 270) in Sava Davidovac (ib. 1896, 113). M. je dobival vedno več pristašev, dokler ni definitivno zmagal in po več ko 20 letnem ostrem polemičnem boju postal (že mrtev) splošno priznani lastnik za Hrvate teko pomembnega književnega dela. — Babič obširno obravnava posamezne članke, vendar mu gre v glavnem za kronološki prikaz in zgodovino polemike in se ne spušča v lastna razglabljanja. V naslednjem članku široko in suhoparno pregleduje prevodništvo enega boljših prevajav-cev srbskih, Milovana Glišiča. Od početka do konca ga spremi; od površnih, preveč samosvojih dijaških prevajanj do skrbnih in jezikovno izbornih poznejših prevodov iz Rusov (Gogolj: Taras Bulj-ba, Gončarov: Oblomov, Tolstoj: Vojna i mir). Zanimivo je, da je Glišič, ko je svoje napake, ponovno prevajal že prevedena dela (tako Gogoljeve: Mrtve duše). Prevodi iz nemščine (Auerbach, Вбг-ne, Knss, Blumenthal) in francoščine (Merimee, Daudet, Sardou, Lammenais, Jules Verne, Maeter-linck) mu niso uspeli, ker ni dovolj poznal jezika. Od tretjega sestavka (Slovenci i njihova književnost) sem največ pričakoval. Pa mi je najmanj ugajal od vseh, zato, ker je tako pomanjklijvo, površno in dolgočasno napisan. Polovico zavzema nekak geografsko-zgodovinski pregled, ki nikakor ne spada strogo v predstoječi naslov. Avtor še vedno eksperimentira s Slovenci kot plemenom. Aškerca ogleduje od vseli strani, piše o naravnost brezpomembni njegovi pesmi (Na Kalemegdanu), a najmočnejših ustvaritev njegovih, balad in romanc, niti ne omenja. O Cankarju je izredno slabo informiran. Zupančiča odpravi s par stavki. O vseh drugih, v 20. stoletju nastopajočih, niti besede. Članek je še daleč od tega, da bi bil samo infor-mativen pregled naše književnosti. Skoraj bi rekel, d i je škandal, da nas tako nesramno in tako nepoklicani predstavljajo bratom Srbom. (Dalje.) KuKiu-no izdajstvo zapadne inteligence Francoz Jules Benda je v »Nouvelle Revue Franvnisec o tej temi objavil vrsto člankov, ki so dali Osservatore Rojnnnoc z dne 3. marca 1928 povod za nekatere ugotovitve in popravke. Duhovno krizo našega časa razlaga Benda z dejstvom, dn so intelektualci, to je pesniki, pisatelji, zgodovinarji, kritiki in vodivni kleri izdali človeštvo r tem, da so se tudi oni posvetili politiki in gospodarstvu, namesto da bi ostali v kraljestvu duha in v vzvišeni nevtralnosti branili večna načela. Inteligenca je stopila s svojega učiteljskega mesta in se pomešala v socialne razprtije in postala orodje razreda, plasti, določenega naroda. Intelektualci, pravi Benda, predstavljajo aristokracijo misli, manjšino, ki mora imeti veliko višje razviti čut odgovornosti. Zastopniki inteligence ,kot Marx, Nietzsche, Sorel, so označevali razredni boj kot razvojno kal bodoče morale in poudarjali premoč nagona in sile, namesto misli, modrosti in pravičnosti; Fichte in Hegel, Barres in Maurras so pobožanstvili državo kot organizirano silo in tako pokvarili domovinsko ljubezen, jo poganizirali. Namesto da bi pripravljali univerzalnost kraljestva božjega, so intelektualci z vsemi močmi razvijali materialnost pozemskega. Tudi služabniki ka-| toliške Cerkve so po Bendi sokrivi tega izdajstva. I »Osservatore Romano« meni, da se vsa krivda ne 1 more zvrniti na intelektualce; marsikaj se je v modernem gospodarskem razvoju izvršilo tudi brez intelektualističnega vpliva. Kar pa cerkev zadeva, je pač poudarjala svojo vzvišenost nad časnimi zadevami tega sveta, ui pa tudi nikoli opustila, da se ne bi brigala za dnevne resničnosti, pod katerih pritiskom morajo njeni verniki živeti. Svoja načela glede družine, stanov ljudstva in držav je vedno obdržala. In kar danes uči, ni — kot misli Benda — brezuspešen protest in večni ugovor; samo poizkusi sc naj, ta načela oživiti, potem bo tudi inteligenca zapada našla zopet nazaj na svoje mesto, ki grel Cerkveni koncert Snoči 27. t. m. je bil v stolnici cerkven koncert, ki ga je vodil g. E. Adamič. Sodeloval je godalni korpus Orkestralnega društva, g. ravnatelj stolnegn kora St. Premrl ter solisti M. Rus, K. Rupel, L. Pfeifer, A. Pertol. Program ie bil izbran iz skladb XVII. in XVIII. stoletja (to ni >staroklasičen<, nego baročen in rokokojskil): Corelli, Bennet, Dall'Abaco, L. C. d" Aquin, Mattheson, najčastnejše pa sta bila zastopana največja genija tega časa, Bach in Hflndel. Koncert je bil izvrstno obiskan; bil je velikega pomena za naše glasbeno življenje, saj se naša moderna, prazna, materialistična natura čedalje topleje obrača k tem starim mojstrom po novo kri, gleda nanje kot v uedosežne gorć in se čuti pred njimi ničevo in majhno — joj, kako bolno in neznatno! Ves moderni impresionizem in še sledečo mu jazz-periodo dam za en sam Corellijev, Bachov stavek. V cerkvi s Quaglijevimi freskami, Robbovo plastiko, v tej baročni cerkvi je človek šele dodobra umel oni plemeniti patos te glasbe, oni gravitetično veličastni korak basov, nosečih vse one v neskončnost rastoče gradacije in sekvence in umetno zapletanje in kon-trastiranje — ej, ta doba je imela formo in silno glasbeno fantazijo! Imela je robustno čutno zdravje v sebi in ogromno tehnično znanje — kaj pa ima naša? Jazzovo ritmično žago pa sladek akord in nič globljega, nobene arhitekture, nobene hrbtenice! Corellijev Concerto grosso za godala in orgle je pompozno otvoril koncert, sledile so tri točke iz Bacha. G. Rupel je izvrstno igral solo — preludij in Air, višek koncerta pa je bil zame Brandenbur-ški koncert. Locatellijev tragični Lamerto je napravil sila čustven vtis; rokokojski mojstri D' Aquin (variacije na ležečem glasu), Mattheson in deloma Hiindel pa so formalno plitvejši, in njih igravi, često malo banalni sentiment ne doseže starih po sugestivni sili. G Rus jc lepo odpel dve Handlovi točki iz Mesije in Makabejca, g. Pertot je pokazal vrline svojega cella v Matthesonovi skladbi. G. St. Premrl, ki je 8 točk spremljal na orgle in dodal 3 solo-točke, je dal sijajen fandament skladbam in oba z g. Adamičem sta pokazala izboren stilni čut za te vrste muziko, podčrtala vsak kontrast, izluščila vsako zrno, plastično prikazala vsak tematičen zaplet. Človek bi želel v teh razmeroma praznih časih vsaj vsak тезес en takle cerkven koncert plemenite baročne glasbe; Eden na leto je premalo. Polni pa bodo najbrž vsi, če bi jih bilo tudi pet. Izplačale bi se jih napraviti več! Eden najlepših koncertov te sezone 1 V. Knjige in revije Puškinova izdaja moskovske državne založbe. Z ozirom na dejstvo, da so celotne izdaje Puškinovih del na ruskem književnem trgu že pred daljšim časom tako rekoč pošle in se morajo plačevati skoraj kot bibliofilske redkosti, pripravlja mo-skovska državna založba novo, popolno izdajo velikega pesnika. To skrbno pregledana in komentirana celolna izdaja, ki je preračunana na 15 zvezkov, bo prinesla najprej popolne tekste vseh odlomkov, načrtov in skic. Pred kratkim se je vršila v Moskvi pod predsedstvom prof. Sakulina konferenca uredniškega zbora, v katerem se nahajajo najodličnejši ruski raziskovalci Puškina. Novi prevodi Švejka. Švejk, popularni vojni roman Čeha Jaroslava Haškn, okrog katerega se v zadnjem času v čeških umetniških krogih vrši borba za in proti, je zopet doživel več novih prevodov. Slovenski prevod nam je oskrbela Tiskovna zadruga v Ljubljani (Pustolovščine dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni, broš. 46 Din, vez. 56 Din). Pripravljajo pa se angleški, francoski, poljski in romunski prevod. Razno Proslava 25 letnice umetniškega delovanja hrv. igralca Josipa Paviča. V četrtek, dne 3. maja, se bo v Narodnem gledališču v Zagrebu vršila proslava 25 letnice nepretrganega umetniškega delovanja Josipa Paviča. Kot jubilarna predstava se bo vprizorila Sofoklejeva tragedija »Edip<. Nikdar ne boste obžalovali da ste si omislili najboljši Britzner in AdlBP in kolo. V najkrasnejšib opremah v zalogi samo pri Jos. Pelelincu LlMbljonn. blizu Prešernovega spomenika. 15 letna garancija. Pouk vezenja brezplačen. Prodajna ponudbo. V trgovini Armina EHinger v Mariboru za usnje in čevljarske potrebščine, Kralja Petra trg št. 2, se proda zaloga blaga v celoti ali v partijah. Reflektanti naj se oglasijo pri upravniku konkurzne mase A, Ravnikar, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova c. 12. t Andrej Kralj naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Milice in Ivančka ter vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da jc njihova srčno ljubljena soproga, mamica, sestra in teta, gospa Marijo Kralj roj. Blns dne 26. aprila t. 1. po dolgem, muke-polnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil dne 28. aprila iz hiše žalosti na pokopališče v Brežicah. Brežice - Ljubljana - Tomačevo, dne 27. aprila 1928.