conost
IST<7K-2APaP
OONOS'
Leto XV. - Št. 159 (4313)
TRST, nedelja 5. julija 1959
Cena 30 lir
Poštnina plačana v gotovini Abfa. postale I gruppo
Samo ob sebi umevno...
Mislim, da je Tržačanu posebej usojeno, da ne more iz svoje, tržaške kože. Naj gre Tržačan v Turin ali Rim Ali Palermo, in naj se v svojem govoru še tako tesno naslanja na Danteja in Manzonija, takoj ga bodo Pogruntali, da je iz Trsta. Isto se godi nam tržaškim Slovencem z našo slovenščino.
, ,Ni torej čudno, da življenje v Kopru gledam s tržaškimi očmi. Posebno b)e zanimajo koprski Italijani, ker je tu razmerje med obema narodoma nekako obrnjeno:	Iste po-
trebe in probleme imajo Italijani na Koprskem kakor jih imamo mi Slovenci v Trstu.
Resnica je, da o italijanskem življu na Koprskem piše v Trstu največ <Piccolo». Seveda po svoje, t. j. po svoji stari tradiciji zavijanja, zatajevanja in pretvarjanja dejstev. In tako se je dogajalo, da sem pod vplivom «Piccolovega» pisanja od daleč gledal na koprske Italijane s podobno pomilujočo simpatijo, s kakršno od daleč gledam n. pr. na Armence v Turčiji ali na črnce v Ameriki.
Gledana od blizu in brez ♦Piccoiovega*. veksirnega frcala pa je stvar nekoliko drugačna Ze zunanje nce Kopra je čisto drugo, rekel bi: pravilno «menio-randumsko», na kar v Tr-^U zaman čakamo ze sko-raJ pet let in bomo se čakali — če bomo sploh dočakali! — pa čeprav je «Memorandum» sprejet in Podpisan tudi za Trst in tržaško ozemlje
• Ulični napisi so absolutno vsi dvojezični. Na splošno bi se dalo o teh napi-81h marsikaj reci, ampak jP° je goiovo m priuuo; ~vojezičm so in sicer v bh* r<tecl barvi, tako da J n Vsakdo mora videti!
Javni uradi splošnega ‘nacaja imajo vsi dvoje-
Seh*6- naPlsne table. Za-. Pni napisi so, kanor ka-
?^> Prepuščeni volji in o-fj^U posameznica. So ne-Je dvojezični, nekje eno-ponekod s sloven-JUbi nazivom na prvem nestu, drugod naroDe.
Postrežem si povsod v o-eft jezikih, Imas vtis. da J® to samo ob sebi umev-slo ,®am sem nalašč pokusil z italijanščino in fk|VSOC* sem dooil italijan->,-• odgovor; le v enem nj> eru se mi Je sobesed-
Zn i Zasmejal v obraz. Po-8,1 me je namreč in •Kasal vpselo, od kdaj
m Presedlal.
Prihajam do spoznanja, •-d. .tukajšnje prebivalstvo naravno in dosledno lo-®'ko presoja in sprejema Položaj:	kakor Ho-
j.o.dec- ve, da se mora bo-11 Proti morju, in Tiro
— Zdi se mi. Ha jc to najalabši paviljon na razstavi...
lec ve, da mora paziti na plazove, in Rus ve, da je dober kožuh njegov poglavitni življenjski pogoj, in Arabec ve, da bi ga brez burnusa puščavsko sonce ubilo, tako v tem koprskem kotu prebivalstvo pridobiva zavest, da je dvojezičnost naraven in domoroden pojav, kakor drugod hudo morje, hud mraz in hudo sonce. Imel sem nekolikokrat priliko videti, da se Slovenci trudijo s priučenjem italijanščine in ravno tako Italijani glede slovenščine, če so državljani v Luksemburgu in Belgiji dvojezični tako rekoč «po rojstvu*, če so Švicarji celo trojezični, ne bo to tudi za Koper nič posebnega. Vidimo celo, da so konkretno in za oba naroda pravično dvojezična območja prav prisrčna in tesna vez med obema prizadetima sosednima narodoma.
Uradni izkazi nam povejo, da so Italijani na Koprskem dobro in skoraj bogato opremljeni s šolami. Na obsežnih šolskih raz-siavah ob koncu šolskega leta pa sem tudi opazil, cin so te italijanske šole odlične; vsaj meni se je dozdevalo, da italijanski otroci nadkriljujejo slo-vensKe. Ravno sinoči sem slisal, da je neki koprski kalijanski dijak po imenu Apollonio dobil v Novem Sadu na vsedržavni razstavi šolskih izdelkov drugo nagrado v risanju in slikanju.
Pred dobrim tednom mi je padel v oci oglas, da Lodo italijanski kulturni krožki iz Kopra, Izole in Pirana skupno uprizorili Goldonijevo igro «11 bu-giardo* iLažnik) v koprskem gledališču. Seveda sem šel, da si stvar ogledam. Gledališče je bilo dobro obiskano. Občinstvo v pretežni večini italijansko. Zelo malo je bilo Slovencev, kar se mi ne zdi prav. Še manj prav pa se mi je zdelo, da so bili prisotni le redki predstavniki delavcev in ljudi iz «širo-kih slojev*. Glede tega srno mi v Trstu nekoliko na boljšem.
Goldoni ni ravno med lahkimi odrskimi avtorji in priznavam, da sem vstopil v gledališče s precejšnjo skepso. Doživel pa sem prijetno presenečenje. Scena prikupna in skoraj bogata, kostimi lepi in naravnost razkošni. Iz programa sem razbral, da jih je dalo na razpolago ljubljansko gledališče. Igra pa je bila pri vseh nastopajočih znatno nad diletantsko ravnijo, tako da je gledalcu z neposredno lahkoto pričarala na oder tisti svojevrstni milje in tisto posebno ozračje, ki je značilno za Goldonijeve komedije. Dva ali trije i-gralci so bili kar prvovrst-ini in so popolnoma zaslu-
žili ponovni aplavz ob odprti sceni.
Naslednje jutro sem na obali srečal italijanskega znanca, odbornika koprskega kulturnega krožka, s katerim sem bil že prejšnji večer med odmorom na hodniku izmenjal nekoliko besed. Vprašal me je, kako mi je ugajalo. Izrazil sem mu svoje presenečenje nad dobrim nastopom in obenem svoje občudovanje nad požrtvovalnostjo igralcev, članov posameznih krožkov, češ predstavljam si težave pri delu za predstavo tako zahtevne igre z osebami,
/Ž
Obljubil je, da bo do torka sporočil, ali sprejme posredovanje
tisan sporazum z bančnimi nameščenci
Podpi
RIM, 4. — Predsednik vlade Segni je danes zjutraj sprejel glavnega tajnika CGIL Novello, popoldne pa konfederalnega tajnika UIL Vannija in načelnika urada za delo te konfederacije Cesareja in se z njimi raz-govarjal o številnih sindikalnih vprašanjih, zlasti pa o sedanji stavki kovinarjev in pomorščakov.
Zadevno poročilo predsedstva vlade pravi, da je predsednik poslušal poročilo ter je zagotovil, da se bo za stvar zanimal.
Kar se tiče njegovega posredovanja v sporu s pomorščaki, si je predsednik vlade pridržal čas do torka, da odgovori.
Glavni tajnik CGIL. No-vella je po razgovoru s Se-gnijem izjavil; «Obrazložil sem predsedniku vlade sindikalni položaj s posebnim ozirom na spor pomorščakov in sem mu predoči! koristnost njegovega posredovanja. za rešitev spora Se-gniiu sem tudi poudaril izključno sindikalni značaj te
borbe, kakor sicer vseh drugih. Poleg tega sem poudaril potrebo, naj ne privoli v spletke brodarjev, ki imajo v raziičnih oblikah edini namen spraviti v težave sindikate pri njihovih pogajanjih.
Predsednik Segni je izjavil, da bo podrobno proučil položaj, preden se odloči o svojem posredovanju. Dodal je, da ne skriva težavnosti sedanjega položaja in je pripomnil, da bo verjetno do torka sporočil svoje mnenie o tema.
Tajnik UIL dr. Vanni je po r»ygnvoru s Segni.iem izjavil, da je predsedniku
vlade obrazložil stališče UXL glede spora s pomorščak: in pojasnil zahteve poimoSča-kov. Predsednik je izjavil, da bo do torka -poročil, ali bo lahko prevzel posredovanje v sporu. Zagotovil je, na sledi poteku spora skupno z ministrom za delo.
Poleg teh razgovorov se je predsednik IRI Fascetti razgovarjal danes z glavnim tajnikom CISL Storti-jer* o stavki pomorščakov.
Kovinarji pa končujejo danes prvo fa*o sindikalne akcije, ki se je začela zaradi prekinitve pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Danes je bila 24-urna stavka železarjev, medtem ko se nadaljuje vsakodnevna dve-urna stavka vseh kovinarjev, ki se je začela l. julija. Kakor že napovedano, bodo kovinarji začeli vsedržavno "Pavko 10, julija,
ki bo trajala do 14. julija. Od 15. julija dalje pa bodo kovinarji spet odpovedali sleherno nadurno delo.
Prekinjena so bila tudi pogajanja med delodajalci in sindikaln. predstavniki prehrambene stroke. Prihodnje dni bodo sindikalne organizacije na skupnem sestanku odločale o nadaljnjih ukrepih. Prav tako so bila prekinjena pogajanja s sindikalnimi predstavniki rudarjev.
V dolgi vrsti sindikalnih sporov je bil končno dosežen danes sporazum s predstavniki bančnih nameščencev, ki so ga davi podpisali ob navzočnosti podtajnika v ministrstvu za delo Stor-thija Sporazum določa 6-ocistotno zvišanje prejemkov. Od leta 1960 dalje bo joletni urnik veljal tri mesece na leto (od 21 junija
ao 20. septembra). Zvišal* se bodo družinske doklade od 1. julija dalje, in »cer od 5.376 lir na 6.500 lil. Poleg tega bodo bančni zavodi izplačali za leto 195$ <iuna tantum« osebju, ki bo v službi na dan tega sporazuma, znesek enak 100 odstotkom bruto mesečne pl|-če za mesec junij, 4zvzem4i družinske doklade. Do nd-vembra pa se morajo strs*. ke spet sestati, da proučijo \prašanje enakosti ravnanja z ženskim osebjem. S podpisom sporazuma se zapadle pogodbe podaljšajo dio 30. junija 1962.
Ob podpisu sporazuma Je podtajnik Storchi v imenu ministra za delo Zaccagninj-ta pozval denarne zahoda, k:	so podpisali sporazunj,
naj sprejmejo zahteve nam*.
(Nadaljevanje na i etrani)
§
bo z njim predstavil letos na festivalu v Pulju.
ooooooooooooooooooc
o
o
0 Prizor iz filma «TR1
g ČETRTINE SONCA* v
g režiji tržaškega režiserja
O JOŽETA BABICA, ki se
8 o
9k
O Na sliki MIRA SARDO-g CEVA iz Trsta in JOŽE g MLAKAR iz Maribora g Prva igra Jugoslovanko g MARIJO, ki se iz tabo g rišča smrti po vojni boji
O domov, ker jo je neki
O
O nacistični zločinec one-O
O častil. Drugi Igra BEL-O
g GIJCA, ki se prav tako O vrača iz taborišča in Ji g prepreči samomor ter g predlaga, naj se doma § sklicuje nanj kot na očeta svojega otroka.
O
O
OOOOOOOOOOOOOOOOOOC
V
DOBI RAZSTAV
Segni sprejel sindikalne predstavnike ki so zahtevali njegovo posredovanje
ki stanujejo v različnih, med seboj oddaljenih mestih.
Odgovoril mi je:
— Res je, težave so; toda z dobro voljo se vse premaga. Le eno bi bilo želeti, pa bi člani imeli se večje veselje do dela: Da bi nam oblastva (le autorita) zvišale pomoč, ki nam jo dajejo...
Da! Dragi tržaški odborniki Slovenskega narodnega gledališča. Glasbene Matice in vseh drugih društev, prav ste čitali: Odborniki italijanskih kulturnih krožkov na koprskem ozemlju pričakujejo, ua jim krajevna oblastva zvišajo pomoč, katero jim dajejo iz javnih sredstev!
Dr. F. MIKULETIČ
'slčega sodelovanja in
Sedem dni v svetu
Kozlov v ZDA
Podpredsednik sovjetske vlade Frol Kozlov je prejšnji teden začel «komunistično infiltracijo v ZDA». kakor se je sam v šali izrazil v razgovoru z ameriškimi senatorji. Kozlov je prišel v ZDA ob priliki otvoritve sovjetske razstave znanstvenih, tehničnih in kulturnih dosežkov, ki so jo priredili v New Yorku. Malo pred otvoritvijo razstave je prišel v New Vorfc sam predsednik Eisenho-u-er in imel med ogledovanjem razstave prvi razgovor s Kozlovom. Ti razgovori so se potem nadaljevali v Wa-shingtonu, kjer se je Kozlov sestal tudi s podpredsednikom Nixonom, državnim tajnikom Herterjem in številnimi senatorji. Sedaj pa je na potovanju po ameriških mestih.
Po ameriški televiziji je Kozlov pozval k miru in miroljubnemu sožitju. Poudaril je, da so pogoji, da SZ i» ZDA ustvarijo med seboj odnose miru in prijateljstva. Poudaril je tudi, da so on in člani njegove delegacije ugotovili, da Američani iskre-no želijo mir, ter da so ameriški državniki, s katerimi je govoril, poudarili potrebo zmanjšanja napetosti, pozval je nato zahodne državnike, naj si potrpežljivo in vztrajno prizadevajo najti rešitev perečih mednarodnih t>pra-šanj. Glede Berlina pa je izjavil, da bo SZ v primeru, da se o njem ne bodo sporazumeli v Ženevi, prisiljena skleniti mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, Pri dosedanjih razgovorih Kozlova z Eisenhotverjem, Niionom in s Herterjem sta obe strani ponovili glede Berlina in Nemčije dosedanje stališče. Herter je izjavil, da Kozlov ni prinesel nič novega A-meričani sp pričakovali, da bo Kozlov prinesel s seboj kako novo pobudo Hruščeva glede skupne formule o Berlinu in Nemčiji, ki bi bila bližja zahodnemu stališču.
Na sovjetski strani pa na splošno poudarjajo, da bi se morali med obema državama povrniti taki odnosi, kakršni so bili med drugo vojno. Pri tem poudarjajo važnost povečanja medsebojne trgovine, za katero ni ameriška vlada kazala do sedaj preveč zanimanja. Po zadnjih ameriških podatkih je bila trgovinska izmenjavu med obema državama lani zelo majhna. Vrednost ameriškega izvoza v SZ je znašala tri milijone dolarjev, uvoza pa 17 milijonov.
Ameriški listi posvečajo sovjetski razstavi veliko pozornost. sNeiv York Hera Id Tribune» je na primer napisal; «To je impozantna razstava. Sovjetska zveza je ena najbolj impozantnih dežel na svetu. Očitno so te potrudili, da bi pripravili množično in pestro razstavo, in ta razstava človeka prevzame. Dvomljivce najdemo povsod, dodaja list, toda samo nespameten človek se skuša posmehovati soojetsfci razstavi tukaj ali bližnji ameri-ški razstavi v Moskvi. Kajti obe sta proizvod dinamičnih vizionarnih in bogatih cici-lizacij ne glede na razliko v posameznosti in v poudarku. Hkrati pa so podobnosti mnogo bali očitne kot razlike.» eNew York Times» pa je napisal, da pomeni otpo-ritev razstave v Ne to Yorku «važen mejnik v zgodovini ameriiko-sovjetskih odnosov». List dodaja, da je Sovjetska zveza danes «moderna industrijska država, katere sposobnost tekmovanja bi bilo nespametno zanikati»
V javnosti zatrjujejo, da je vse to, kar pišejo, ni pozornost, ki jo posvečajo razstavi, pripisati dejstou, da bo podpredsednik Nixon konec julija odpotoval v Moskvo na otvoritev ameriške razstave. Zatrjujejo, da je uradno mnenje, da oba dogodka dopolnjujeta drug drugega v propagandnem in političnem oziru. Eisenhouierjev nenaden prihod na sovjetsko razstavo ni bil po mnenju opazeval-
Podpredsednik sovjetske vlade kozlov je na obisku v ZDA- Tako opazovalci kol komentatorji pravijo, da je zelo vljuden in vedno nasmejan. Rekli bi, da v tem posnema Mikojana. Po končanem obisku v Washingtonu je Kozlov odpotoval na daljše potovanje po ZDA. Na skiki fca vidimo vsega nasmejanega pred «S pomeni kom svoboden v New Yorku.
cee samo vljudnostno dejanje do Kozlova, pač pa gre tudi za prizadevanje, da bi se Nizonu ustarilo čim ugodnejše ozračje, ko se bo prihodnji mesec razgovarjal v Moskvi s Hruščevom. Neki komentator pa je mnenja, da gre morda tudi za to, da povzdignejo obisk Nizona na •najvišjo možno raven- med živahnimi pripravami na kampanjo za uspeh Nizonove kandidature za predsednika ZDA. Značilno je na primer, da so nekateri ameriški listi objavili trditve, da je Hruščev med nedavnim razgovorom z bivšim newyorškim guvernerjem Harrimanom namignil, da je Kozlov njegov verjetni naslednik kot predsednik sovjetske vlade. S tem dobiva torej njegov obisk v ZDA še večjo važnost. Toda poleg tega so listi napisali, da je bil Hruščev v razgovoru s Harrimanom -zelo oster- in da je pokazal sodločenost tudi s silo izpnati zahodne države iz Berlina-. Tako pisanje pa se običajno pojavlja v nekaterih amerikih listih vsakikrat, ko se tu in tam trudijo, da bi zmanjšali mednarodno napetost. Vendar pa je treba omeniti, da so v Washingtonu in Londonu našli v izjavah Gro-mika, ki jih je podal prejšnjo nedeljo, nekaj zanimive-pa» in poudarjajo, da jih proučujejo.
Gromiko ni sicer povedal nič novepa, vendar pa je jasneje obrazložil sovjetsko stališče in poudaril, da SZ ne postavlja nobenega ultimata, pač pa da bi morale zahodne države po poldrugem letu, če ne bi bilo rešitve, spet začeti pogajanja. Pri tem je pripomnil, da so v Ženevi že dobro napredovali, ko »o zahodne države zahtevale odložitev. Obtožil je bon neko vlado, da je stalno delala za to, da prepreči uspeh pogajanj. Dodal je, da ne ve za vzroke, zaradi katerih so zahodne države zahtevale odložitev, vendar pa kaže, da So svoj sklep že prej pripravile in iskale samo priložnost, da zahtevajo njegovo izvedbo. Na vsak način je SZ pripravljena mirno rešiti berlinsko vprašanje.
Zahodne države so medtem sklenile, da se bodo zahodni zunanji ministri sestali v Ženevi 12. julija, t. j. dan pred nadaljevanjem konference. Sprejeli so zahtevo Francije in /talije, naj se tega sestanka udeleži tudi italijanski zunanji minister Pel-la. Do nadaljevanja razgovorov v Ženevi je še teden dni časa in prav v tem tednu bodo verjetno pospešili mednarodne diplomatske stike. Eisenhotver se bo verjetno ponovno sestal s Kozlovom, preden bo ta odpotoval spet v Moskvo. Toda zelo verjet-
no bo še pred tem spet govoril Hruščev, ki bo obrazložil sovjetsko stališče. Običaj Hruščeva je namreč, da v svojih govorih obrazloži so-
vjetsko stališče vsakikrat, ko sovjetski predstavniki vodijo v tujini važne razgovore.
(Nadaljevanje na 8. strani*
M
V svoji številki od 1. t. m. je uDemokra-cijas objavila izvlečke iz gdvorov, ki sta
ju Rankovič in Marinko imela na nedavnem kongresu ZK Slovenije in ki se JBd-našata tudi na stališče Jugoslavije do vprašanja slovenskih narodnostnih manjšin r tujih državah na splošno, slovenske narodnostne manjšine v Italiji in Avstriji pa še posebej. Pri tem je «Demokracija» zlasti podčrtala beseda tov. Marinka, ko je dejal. «Zato naša pomoč in podpora boju narodnostnih manjšin za njihove manjšinske pravice nima v prvi vrsti narodnostnega obeležja, ampak je predvsem sestavni del šega boja za utrjevanje načel in boja proti naraščanju fašističnih cističnih vojnohujskaških stremlj državah.» Hkrati pa «Demokraciji» tildi hi všeč, da stakšna politika krepi demokratične in socialistične sile onstran naših meja, hkrati pa pomaga našim narodnostnim manjšinam v njihovem boju za enakopravnost in ustvarja popoje, da se njihov boj povezuje z napori demokratičnih in naprednih sil v teh deželah.« In zaključuje: sKdor pravilno meri te besede, bo lahko razumel vso — z narodnostnega stališča — neredko skrajno negativno manjšinsko politiko, ki jo uveljavljajo sedanji jugoslovanski režim in njegovi emisarji.n
V čem obstaja ta eneredko skrajna ne-gativna manjšinska politikov, eDemokraci-ja» sicer ne pove, ni pa težko sklepati, da ji gre vprav za tisto nacionalistično obrambo narodnostnih pravic, ki jo jugoslovansko politično in državno vodstvo zavračata in obsojata, ker očitno vodi do tistih šovinistično vojnohujskaških stremljenj, ki narodnostnim manjšinam nič ne koristijo, ampak le škodijo (poučni primer imamo prav v Avstriji). Ta, nacionalistična ob ram. ba narodnostnih manjšin pa ne škodi le narodnostnim manjšinam samim, ampak kvari in zastruplja tudi odnose med sosed-
nimi državami, kar otežkoča v še večji meri borbo narodnostnih manjšin za njihove ; ./ pravice.
«Demokraci]i», ki se je zabubila v svoje ozko nacionalistično stališče, nikakor ne . gre v glavo, -da mora tudi obrahiba pravic
narodnih manjšin računati v sodobnem svetu s silnicami, ki dejstvujejo v smeri med narodi, v smeri vsestran-, da bi mogli v utrjevanju in poglabljanju takega vzdušja med državami inf narodi čim uspešneje reševati tudi vprašanja, ki so življenj skega pomena ; tudi za narodnostne manjšine. V sodobnem svetu je treba tudi k vprašanju narodnostnih' manjšin pristopiti' s takega univerzalnega stališča, kajti sicer nam ne preostane nič drugega kot ■ medsebojno rekriminiranje, postopno slabšanje odnosov med sosednimi državami, vedno bolj napeto ih sovražno vzdušje med narodnostmi, ki živijo na istem ozemlju. Ni težko dojeti, kakšne posledice bi taka politika imela ne le za položaj narodnostne manjšine, ampak tudi za splošni položaj v svetu, kjer je že itak preveč upravičenih ali neupravičenih razlogov za trenje, medsebojno sumničenje in rekriminiranje.
Razumljivo je, da se Jugoslavija ne more ogrevati za tako nacionalistično manjšinsko politiko, in to ne samo zaradi tega, ker gre za socialistično državo, ampak tudi zato, ker nam že preprosta zdrava pamet pove, da bi se — ob drugačni politiki — tudi Slovenci v Italiji znašli v neprimerno -resnejšem položaju, s tendenco postopnega nazadovanja v slepo ulico nacionalistične nestrpnosti in sovraštva.
In kako bi se mogli v takih razmerah uspešneje boriti za naše narodnostne pravice — to je razumljivo baje samo eDemo-kracijis in njenemu protisocialističnemu nacionalizmu.
•MMtnimMMMtimmiMiitmiMitMiiiiitimiiiifffiimiiitiiiiiiiMtiiiiiiMtitttMitiiiiiiiiiHHiiitiiitnMiiiiiiti
VII. LJUBLJANSKI FESTIVAL: ZAGREBŠKA OPERA V GOSTEH
Nekaj besed o operi «Koriolan» hrvatskega	skladat
Delo je režiral Vlado Habunek, glasbeni del pripravil Milan Horvat
Zagrebška Opera bo uprizorila nocoj opero «Koriolan» hrvatskega skladatelja Stjepana Šule-ka, jutri zvečer Bizetovo opero «Carmen», pojutrišnjem pa bo nastopil zagrebški balet v «Vragu <>na vasi» Frana Lhotke
Viuzor iz mLkove ojnue «Kui ioianu.
Zagrebška Opera je na evropski višini. Njeno gostovanje daje poleg drugih nastopov Ljubljanskemu festivalu izreden umetniški pečat. Da bo Carmen, ki je ena od najbolj znanih in priljubljenih opernih del, spričo nastopajočih solistov, zbora in orkestra na dostojni umetniški višini, nihče ne dvomi. Prav tako je znanemu Lhotkovemu baletu tVrag na vasi» zaradi žive narodne muzike in odličnih kvalitet baletnega zbora zagrebške Opere zagotovljen uspeh. Tisto, kar bo zahtevnejši del publike in poznavalcev najbolj zanimalo, pa utegne biti nova opera hrvaškega komponi-
V Berlinu so izvolili novega predsednika Zahodne Nemčije. Pri drugem glasovanju je dobil potrebno večino kandidat zahodnonemške krščanske demokracije, dosedanji minister za poljedelstvo Heinrich Luehke. Star je 64 let. Na sliki vidimo novega predsednika v tem ko mu k izvolitvi čestita kancler Adenauer. Kot je znano, je bil za to mesto določen sam Adenauer, ki je na kandidaturo pristal- Nato se je temu uprl, ker da čas ne dopušča, da bi vajeti Zahodne Nemčije prepustil kouu drugemu.
sta Stjepana Suleka «Ko-riolans. Koriolana je prav tako kot Carmen režiral Vlado Habunek, ki je nam Tržačanom še dobro v spominu zaradi svoje zahtevne in invenciozne režije Pirandellovega *Henrika IV.*. Dirigent obeh del je znani hrvatski glasbenik Milan Horvat.
Izkušnje zadnjih štiridesetih let (nekako po smrti Oiacoma Puccinija) bi po mojem mišljenju zahtevale, da bi morali v svetu pojav sleherne nove opere, ki je dosegla širok■ uspeh, pozdraviti s topovskimi streli. Zakaj operna inven-cija, ki je bila še v prejšnjem stoletju tako izredno bogata, je zlasti po letu 1920 začela v svetu močno upadati. Operna dela, ki so nastala po tem letu in ki so se obdržala na odrih, bi vsaj na prvi pogled lahko našteli na prste, če izvzamemo Prokofjeva (Zaljubljen v tri oranže in še kaj), nekaj del Stravinskega, ki so ostala bolj poizkusi kot da bi naletela na širok odmev pri občinstvu, nekaj modernistov (Hinde-mith, Schoeberg), Janač-kovo tJenufo*, v zadnjem času Oian Carla Menotti-ja (eKonzul* itd.) in še tega ali onega izmed najmodernejših, pa je produkcija del, o katerih se je vsaj v svetu govorilo in pisalo, izredno majhna. Zato je ljubljansko občinstvo na novo hrvaško opero, ki jo je zagrebška široka, pa tudi kritična publika sprejela z navdušenjem, na moč radovedno in bo cKortolan* pri njej naletel na nov preizkusni kamen na svoji poti v svet.
Libreto je priredil sam komponist po znani Shakespearovi tragediji. Tisti, ki so predstavo gledali in se na to razumejo, pravijo, da je sKoriolan* prej glasbena drama kot tipična opera. Vendar učinkuje tako glasbeno kot po svoji mogočni vsebini izredno sugestivno in pretresljivo.
Snov je povzeta iz zgodovine starega Rima. Ko-riolan je velik vojskovod-
ja in trd državnik. Ko se ljudstvo upre zoper njega in hoče navaliti na Kapi-tol, da ga ubije, se sam pojavi pred narodom in ga zmerja in žali z naj-
MIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII
gršimi psovkami. Toda v
vojski proti Volščanom je zmagovit in prijatelji ga predlagajo za konzula. Toda Korioian se ne izpre-meni v odnosu do širokih ljudskih plasti. To izrabijo njegovi nasprotniki in dosežejo, da je izgnan. V izgnanstvu poišče premaganega vodjo Volščanov in se zveze z njim proti Rimu, svoji domovini. Ze je na pohodv. proti Rimu, ko se prikaže pred njim njegova mati na čelu sprevoda Rimljank. Korioian
je še trd, toda ko se mati ogorčeno odvrne od njega in ostane pred njim na kolenih samo še njegov sinček, se Koriolanu o-mehča srce. Položi meč od sebe in se na milost in nemilost preda sodbi svojega naroda in ljudstva.
Uprizoritev šulekovega c Koriolana* v režiji Vlada Habuneka pričakuje ljubljansko in slovensko operno občinstvo z največjim in upravičenim zanimanjem.
VLADIMIR BARTOL
ALI VEŠ...
— da je sin ameriškega
avtomobilskega magnata Wal-ter P. Chrvsler mlajši v 35 minutah dražbe prodal za 383 milijonov lir nekaj slik Ce-zanna, Renoira, Moneta in Pissarra. Njegova zbirka slik priznanih avtorjev pa s tem ne bo trpela, ker ima Chryr sler še' nad 3000 podobnih slik.
* * #
— da je po podatkih Zdrav', stvenega inštituta v Parizu bilo v Franciji v preteklem letu 7184 primerov samotno• ra. V teh poslednjih SO letih je število samomorov sicer padlo, med samomorilci pa je bilo trikrat več moških kot žensk, v tem razdobju pa se je povečalo število samomorov med kmeti v severnih predelih deželo in med osebami med 65. i« 80. letom starosti.
***
— da so v Haldenu n« Norveškem 22. preteklega meseca izvajali premiero o-pere «Otrok cestnega pometača«, ki jo je skomponiral 14-letni Rude Andersen. Libreto za to opero je pred tridesetimi leti napisal Andersenov učitelj Hoko Mel-berg, ki je imel tedaj 13 let!
* * *
— da so po poročilih sovjetskega tiska našli v leningrajskem arhivu do sedaj po. vsem neznane rokopise skupine velikih nemških klasikov Goetheja, Schillerja, Wielanda, Herderja, Hoff-manna in Klopctocka. Rokopise bodo v kratkem objavili v zbirki, ki bo vsebovala še vrsto drugih do sedaj neznanih ali neobjavljenih rokopisov in pisem tujih avtorjev, ki jih hranijo v leningrajskem arhivu.
* # #
— da je iznajditelj najstrašnejšega orožja v pomorski vojni — torpeda — Ivan Vukič z Reke. Prvi trpe-do, ki je bil izdelan na Reki, so spustili z avstroogr-ske vojne ladje «Gemse» leta 1867. Ivan Vukič se je rodil leta 1814 na Reki, leta 1860 pa je dal zamisel in počel vršiti eksperimente z majhnimi, površinskimi in podvodnimi ladjami, njegovo zamisel pa >e uresničil angleški tehnik Robert Whv* tehead, ki je prav tako živel na Reki.
* * #
— da se je 3. t. m. začela verjetno največja koncertna turneja, ki jo je kdaj koli izvršil neki simfcntžni orkester; slovita nelVgorška Filharmonija bo gostovala v 26 mestih Zupadne in Vzhodne Evrope ter na Bližnjem vzhodu in bo priredila nad 50 koncertov. Gre za prvi *-meriški simfonični orkester, k, bo nastopil na festivalu v Salzburgu, prvi ameriški orkester v Bolgariji, hkrati pa tudi prvi ameriški orkester, ki ga bodo na inozemskem gostovanju dirigirali izključno v Ameriki rojeni dirigenti. Do sedaj so se namreč ameriški orkestri proslavili z dirigenti kot ste Stokovs ki, Toscanini, itd, Newyorški filharmonični orkester bosta na tej turneji vodila dva ameriška dirigenta, namreč 40-letni Toscaninijev učenec in skladatelj Leonhard Bernstein in 29-let' ni Bernsteinov učenec Leonhard Schippers,
VELIK	USPEH	DVEH	ITALIJANSKIH
Nemci bo živelz umetnim srcem
Neruccijev komentar: «Upajmo, da se mi ne pokvari tudi drugo srce» - <Električno srce» je veliko kot naj-novejši radijski sprejemnik na tranzistorje
Pred časom je ves itali- j v^rav v teiW. srce vča-janski tisk sledil primerit sm t^eluje pofmalno, včasih
starega florentinskega upokojenca Bacchinija, ki so mu zdravniki v bolnišnici Careggi pri Pratu skušali pomagati z ((električnim srcem«. Po začasnih uspehih, ki so trajali teden dni, pa je prišlo do katastrofe in ves tisk je z obžalovanjem zabeležil neuspelo pobudo ir. požrtvovalnost zdravnikov. Po tem neuspehu pa moremo sedaj zabeležiti ve* lik uspeh. Pravijo, da ju? ži> za nekakšen čudež.
Secondo Nerucci je sta-73 let. Ze dolgo časa je stalno tožil, da mu sred nagaja. Toda to nagajgnje srca ni bilo običajno nagajanje, ki je tako pogosto. Srce ni več delovalo kot bi moramo, niti ne kot bi moralo pri 73-letnem človeku z vsemi razumljivimi motnjami. Vtem ko je po navadi delovalo približno normalno, je včasih povsem odpovedalo in tedaj je bil Secondo Nerucci ne z eno, pač pa že s poldrugo nogo v grobu.	Nato pa st	je
srce spet prebudilo in najprej bilo	počasi, nato	se
počasi upeljalo v normalno bitje. To	bolezen, ki	pri
Nerucciju ni edina, strokovnjaki pripisujejo kot posledico bolezni « Adams Stokes«. Značilnost te bolezni ja
pa se utripi’ ustavijo, dokler povsem ne prenehajo.
Secondo Nerucci se je skušal Jeh motenj rešiti na «(s$ načine. Zdravniki so se 4 njim mučili z vsemi mogočimi poživljajočimi sredstvi, kar jih sodobna medicina pozna. Vendar brez uspeha, RogOJto -je Nerueci-J^Vrf srce kar nenadoma prenehalo biti in pped pribllž-np poldrugim mesecem je NOrucci doživel nenavadno močan napad. 3vcc mu je prenehalo utripati za polnih pet ur, KdOr pozna biologijo . in fiziologijo Cloveške-ge or|an»*ma, ve, da to praktično pomeni te smrt. In ne le njegovi sorodniki, pač pa tudi zdravniki so bili mnenb, da je Nerucci mrtev. In vendar se je srce ponovno pčebudilo. Začelo je počasi' utripati, nato ponovno obstalo, se spat prebudilo in ta ciklus med smrtjo in življenjem se je ponavljal vso’ noč, tako da je neki Neruccijev ožji sorodnik rekel; «To noč je naš ubogi stari bil najmanj 30-krat mrtev«.
Ves čas je bil Secondo Nerucci pod zdravniško nego dr. Ficinija. Ta že ni več vedel, kaj naj bi z njim
počel in je zato sklenil, da
v Careggi, Tu delata tudi dr. Renato Pozzi in dr. Leonardo Cammilli, ki sta reševala, žal, brez končnega uspeha, življenje florentinskega upokojenca Bacchinija, ki sta na njem prvič preizkusila električno srce. In Secondo Nerucci je prišel njima v roke.
Ko so starega bolnika pripeljali v bolnišnico, je bil malone že mrtev, zdravnika sta se takoj spomnila na svoje «umetno srce« in sta ponovno poskušala srečo. Pri Bacchiniju sta to napravo preizkusila tako, da sta mu odprla prsni koš. Pri Nerucciju pa sta ubrala novo pot. Elektroda, ki naj bi bolnemu srcu pomagala k bitju. je bila priključena k srcu s pomočjo enostavne injekcijske igle. In uspeh je bil tu. Seveda ni šlo tako gladko, niti ne tako naglo. Nerucci je moral prebiti 40 dni v bolnišnici ih njegovo umetno srce je bilo ves čas na nočni omarici, od koder je bila speljana žica do njegovega prsnega koša. Njegove zdravstvene razmere so se vidno popravljale. Srce je postajalo bolj živo, začelo je delovati normalno in 1. t. m. je 73-letni Nerucci zapustil bolnišnico m se preselil v svoje stanovanje v Ul. Alto-
Ui ga spravili v bolnišnico j pascio v Pratu.
Ko je stari Nerucci zapustil bolnišnico, je odnesel s seboj tudi majhno električno srce, ki mu ga je izdelal Italo Pizzichi. Ital® Pizzichi je tehnik nekeg* podjetja v Florenci in že dolgo časa sodeluje z zdravnikoma Pozzijem in Cam* millijem. Umetno srce j* razmeroma majhna naprava> tako da j0 Nerucci more nositi v notranjem žepd svojega jopiča. Naprava je ves čas preko iniekcijske igle povezana s srcem. Neprava je podobna najnovejšim radijskim sprejemnikom na tranzistorje. Opremljen* je z dvema baterijama, katerih ena deluje, druga p* je za rezervo. V primeril potrebe more ((električno srce« delovati neprestano 48 ur, nakar se bateriji zamenjata. V primeru da src* normalno deluje, se naprava enostavno odklopi. Zdravniki menijo, da b0 električno srce moglo vršiti svojo funkcijo za daljšo dobo.
Secondo Nerucci je bil pred obolenjem potujoči fotograf v Pratu. Kljub svojim 73 letom in temu izrednemu primeru zdravljenja, je zapustil bolnišnico povsem miren in dobro razpoložen. Edini komentar, ki ga je ob odhodu iz bolnišnice dal novinarjem, je bil!
»Upajmo, da se mi ne pokvari tudi drugo srce.a
Aktualni
portreti
JENNY MAXWELL Je novo ime v ameriškem filmskem svetu. Igrala bo glavno vlogo v filmu, ki ga bo Stan-ley Kubrick posnel po romanu aLolitaa ruskega pisatelja Nabokova, ki Je v ZDA vzbudil tolikšen hrup
DOROTHY DANDR1DGE JACK DENISON sta se poročila. Jack Je lastnik nočnega lokala. Dorothy Dandridge pa črnka, ki Je znana po svoji vlogi v filmu «Por-gy and Besss, ki so ga pred kratkim napravili V ZDA
INGRID BERGMAN in njen bivši mož Roberto Rosseliini sta izgubila pravdo za razporoko. Italijansko višje sodišče se Je izreklo, da je bila njena razporoka z Lind-stronom veljavna, zato Je njena poroka z Ros-sellinijem povsem v redu. Ingrid pa se Je lansko leto poročila že v tretjič s producentom Schmidtom.
MANOLIS GLhi,Oo Je eno največjih imen v protinacističnem in protifašističnem odporu v Grčiji. Leta 1941 je z Akropole strgal nacistično zastavo in vodil grške komuniste in antifašiste v borbi proti okupatorju. Sedaj mu nameravajo soditi pod obtožbo — ašpijonaže«. Sodilo mu bo vojaško sodišče in člen zakonika, pod katerim je obtožen, predvideva smrtno kazen. Vse demokratične sile Grčije in tudi od drugod v svetu se zavzemajo zanj.
AGOST1NO MALTARELLO je novi generalni predsednik italijanske katoliške akcije. Zamenjal je dosedanjega predsednika Luigija Geddo. Po poklicu Je docent za genetiko na rimskem vseučilišču. Na novi položaj ga je imenoval papež Janez XXIII.
fi
1
Hendrich, profesor matematike na gimnaziji, je stal za katedrom kot Cezar, kot bog, kot najvišje bitje. Gledal je P° razredu z izrazom popolnosti na obličju in je govoril:
'— Premica lahko seče krivuljo in tedaj ji pravimo se-kanta; lahko se dotika krivuljo in tedaj ji pravimo tan-Senta. Premici, ki veže dve t°čki na krivulji, pravimo tetiva.
in medtem ko je z energič-n° kretnjo pokazal na risbo, ki jo je narisal na tablo z velikim šestilom, je vzneseno vzkliknil;
Premica S — Si je, kakor vidite, sekanta; premica ~ Ti je tangenta, premici <tb in cd pa sta tetivi.
Kil je lep. Da, lep in vzvi-ten, ko je svojo roko počasi odmaknil od table, jo vtaknil v zep in nepremično gledal P° klopeh. Ko pa je stopil 2® dva velika koraka nazaj Proti tabli, je b'l podoben bengalskemu tigru, ki bo z enim -skokom podrl ubogega itidijca, ki je prišel na božjo Pot k izviru Gangesa.
Nato je počasi vprašal:
Chalupeckg, ali lahko tangenta obenem tudi seče tole krivijo?
Nobenega odgovora.
Profesor Hendrich je dvig-n,l glas in ponovno vprašal:
■ Chalupeckg, alt lahko to ttori spiralna tangenta'!
Grobna tišina.
Profesor Hendrich je napravil ogromen skok od table do prve klopi in zatulil proti razredu;
Chalupeckg, kako pravi-n,o tetivi, ki gre skozi središčno točko kroga?
Zopet mrtva tišina. Vsi v Prednjih klopeh so pogledali n®2®j. kjer je v predzadnji klopi sedel Chalupecky. Prav-Naprav niti ni sedel, temveč *e je samo videl njegov ozbet, ki je štrlel med klopjo 'n naslonjalom kakor gora iz “line ali kakor nojeva zad-ni'ca, kadar ta idiot vtakne ®.auo v pesek in si umišlja,
0 9® nihče ne vidi.
Jlofesor Hendrich je za-®'*nil ukazovalno z roko in *«tulii;
^fiflnite ga! ga 0 5° dvignili Chalupecke-
se je pojavilo učenčevo v r ° obličje. Stal je i- oči oci pred profesorjem, ki je j^a2'l> da je medtem, ko so l,Bali Chulupeckega, nekaj 0 o na (ja> 0(imo kakšna
“Kuga.
Chalupeckg se je držal po-POinonia mirno in zorano.
■ Naj ste počeli pod klop-10• Chalupeckg?
C ital sem.
Kaj pa ste čitali? Chalupeckg je obkrožil s toojini pogledom razred in aejal ponosno,-~~ »Mož in žena v zakonu».
Kakšna knjiga je to, ~halupecky? Ali je roman ali aJ podobnega?
Chalupeckg je v zavesti **°ie zmage gledal po razre-*n ponosno odgovoril:
~~ To je knjiga, v kateri so Pisani in pojasnjeni spolni Most zakoncev do vseh po-*p°h °St*' Nova teorija, go-tp°i pr°fesor, za določanje itnJ1	oploditvi, nadalje
n |J® o impotenci oziroma krv °^nosti- Kazen tega ima gie'00 ®e PfHogo «Posebna hi-nosečnice in novoro-3en*ka»
dtiiol°!'il se 3e pod klop-in 1 knjigo, stopil iz klopi
lp 30 odnesel profesorju,
„5 er>lijan od zavistnih oči
p fazreda. Nato je stopil
jti«?	kakor	nepokorjen
tin^ pred vislice ali piljo-
0llnjegovem obličju se je »tor i '1 m‘r' Verirl Je’ h"i je
dn j 0 slcd,l‘- Profesor Ucn-,t ? 1 bo sedel za kateder, It-
Vrn f0 po knj'tli *n «® ho pr }al: nato bo profesor kot Vg*‘sk°valni sodnifc zapisal lil ” dnevn‘k in mu sporo-tori ?n °a ho predal višjemu dj r ’ strašno strogemu so-u- strašnemu inkvizitor-
entu tribunalu — profesor-p0Vnu zboru, ki ho zasedal r«t. pre<isedslvom samega di-,0riu Greisa.
(i(l ed®I je, da je izgubljen, pr D® bo profesor verouka “»•«« za nemoralnega m žarjenega človeka. Toda Pr šn‘e^ časa. d® hi knjigo jat ital k3e dru°je- Neki pri-jo ■	2 dtupc gimnazije mu
^ Je. posodil pod pogojem, p Jo mora po pouku vrniti. ®*teno sc je trudil, da bi f Pfečital med češčino, zgo-onin° jn matematiko. In , Je bil na koncu. Vse Zd • življenje mu je hilo je"1 P°P°^no,n® jasno, to pa ce Ve^jalo več kot vse premi-skupn0 s krivuljami. l0j.°Coj bo vse natanko raz-Jn,; bficifci iz ženske obrtne daj ’ ^i ntu je že prej nekoč # Petnajst kron, da bi ji
kupil knjigo »Nauk o s polnem življenju», ta denar pa je zaigral pri biljardu.
Se preden je Chalupeckg prispel do svoje klopi, je dal zvonec znamenje za konec ure in pripomogel k rešitvi tega zanimivega primera.
Dogodilo se je to, kar je predvideval. Profesor Hendrich je sedel za kateder, odprl katalog in knjigo »Mož in žena v zakonun, Listal je po njej in govoril:
— Vedno ste bili nemoralen učenec. Kadili ste na stranišču, preteklo poletje pa ste s svojim čolnom zadeli ob jadrnico, v kateri sem sedel jaz, vaš razrednik. Skoraj bi me bili prevrnili. Se danes sem prepričan, da ste me hoteli potopiti....
—... kot mlado ščene, — se je zaslišal neki pridušen glas nekje v razredu.
— Pero! — je ukazal profesor in resno objavil:
— Vseeno mi je, kdo je to rekel, tega ne bom niti preiskoval. Zapisal bom ves raz-: red v dnevnik. Eden za vse, vsi za enega.
— Tako je! — se je zaslišal še enkrat pridušeni glas v razredu, nakar so vsi bušili v gromovit smeh. Ko je smeh potihnil, je lahko profesor Hendrich nadaljeval:
— Ze doslej ste bili pokvarjeni, današnji dan pa je le nadaljevanje in popolnoma razkriva vašo nemorulo. Bili ste najnedostojnejši učenec v razredu. Niste vedeli niti tega, da se premice, ki vodijo v različnih smereh, druga od druge oddaljujejo, zato ste pa z največjim užitkom prebirali v tejle knjigi misli o zakonu. Ne samo to, podčrtali ste celo stavek; «Obstoj človeštva temelji na spolnem nagonu, ki se izraža v združevanju s polov*. Profesorski zbor vam bo izbil spolni na-pon iz plane, »consilitcm abe-undi* pa je premalo za vas. Medtem ko jaz razlagam, kaj je tetiva in kaj tangenta, vi čitate pod klopjo, da je »zakon s psihološke plati samo zveza dveh spolov, da bi do-segla ta cilj, namreč trajno ohranitev človeštva».
— Tako je! — se je oglasil zopet neznani glas iz razreda, toda takoj za njim se je oglasilo še kakih dvajset glasov:
— Jezik za zobe ali pa na-pravimo iz tebe palačinko! Ne prekinjaj gospoda profesorja!
Vladala je grobna tišina. Ce bi v tem trenutku stopil v razred najstrožji inšpektor, bi moral izreči priznanje profesorju Hendrichu in reči;
— Vaš razred je vzoren. Čestitam vam. Nikjer učenci ne kažejo toliko zanimanja za predmet kot pri vas.
— Chalupeckg, — je nadaljeval profesor, — v prejšnji šolski nalogi ste pokazali, da ne razlikujete vrste kotov. To vas pa ne moti, da se nebi seznanili z dejstvom, 'da je nedotaknjena čistost in trajna vzdržnost nemogoča in da ognjeno poželenje, ki ga dušimo brez upanja v zadovoljenje, napravi moškega in žensko melanholično in molčečo. Narišite mi s kotome-rom kot 75 stopinj. No, vidite, Chalupeckg, niti tega ne znate, toda brati med matematično uro o Venerinih pa-sov ih vam je važneje kot znati, kaj je polmer. Poglobiti se u opisovanje človeškega telesa je za vas važneje, kot pa razumeti, da je lok premica, ki se približuje elipsi. Povejte mi, kaj jq .to elipsa! Da, niti tega ne znate razložiti.
Profesor je obmolknil, nekaj časa je naglo listal, nato pa je vzkliknil:
— Ampak prepričan sem in niti najmanj ne dvomim, da bi znali obširno pojasniti, če bi vas kdo kaj vprašal o erotičnem vznemirjenju.
Medtem ko je listal po knjigi, je vprašal Chalupec-kepa,- •
— Povejte mi, na primer, kaj je to erotomanija?
V razredu je bilo slišati bitje Matouškove žepne ure v prvi klopi.
Chalupeckp je odponoril odsekano in z zvonkim glasom:
— Erotomanija je erotična blaznost, k< sta mu podložna oba spola brez razlike.
— Pa vendar ni tako, Chalupeckg, — ga je popraril profesor, ki je gledal v knjigo, — ne «ki sta mu podložna», temveč «kt ju napada«.
— To je velika razlika, mladi mož, — je pripomnil profesor in se obrnil k razredu. — Erotomanija napada oba spola brez razlike, toda podleči crotomaniji človek ne more. No, nadaljujte, Chalupeckg, ali morda že ne znate dalje?,
Chalupeckg je nadaljeval v zavesti, da dobro obvlada predmet:
— Erotomana običajno prevzame strast do kakšnega predmeta. Sanja samo o ljubezni, sreči, sladkem poželenju. Poln ognja, ki gori v njem, neprestano obožuje predmet svojega vročega hrepenenja. Erotoman je v strasti čist, kar nam dokazuje naslednji primer....
— Dovolj, Chalupeckg. Kaj so afrodiziaki?
—- Pod imenom afrodiziaki — je odgovoril Chalupeckg brez oklepanja — razumemo različne užitne in zdravilne snovi, ki jih uporabljamo, da oživimo v sebi žar telesne ljubezni, ki že ugaša, ali da ga ponovno razplamtimo, če je popolnoma ugasnil. Recepti v ta namen vsebujejo večinoma snovi, ki so več ali manj neprijetne ali odvratne. Številna dejstva, ki so jih zbrali v zvezi s tem, izključujejo vsak dvom.
— Ne tako površno, Chalupeckg, — se je vzravnal profesor. , — Od česa je na primer znorel rimski cesar Kaligula: kaj je vseboval lju-bavni napoj, ki mu ga je dala piti Kvesonija?
Dotlej pogumni Chalupeckg je pričel omahovati. Ker je še vedno čutil odvratnost do zgodovinskih .dejstev, ga je ta primer iz zgodovine zmedel.
Pričel je sukati oči in gledati na šepetalce iz prilili klopi. Toda od kod? Šepetal-ci so bili tudi sami željni znanja in so čakali na odkritje kot na milost božjo.
— Kako dolgo vam bom še govoril, Chalupeckg? Dala mu je popiti zvarek iz satu-reje, poprovo koreninico in vrtno dragušo. Zapomnite si to, fantje! Zaradi tega je znorel cesar Kaligula. Vidim, Chalupeckg, da se niste pripravili.
Prelistal je nekaj strani, stopil pred Chalupeckega z beležnico v roki in ga dokončno uničil z naslednjim vprašanjem;
— Okoli koliko centimetrov se giblje dolživa novorojenčka? Mir tam spodaj!
Učenci so se namreč zopet vznemirili.
Chalupeckg je bil izgubljen. Čutil je enako odvratnost do številk kgkor do zgodovinskih dejstev. Poglavje o higieni novorojenčka je namreč samo površno prečital.
—Torej ne veste, je godr-
njal profesor, — gotovo ne veste niti tega, med koliko grami se giblje teža novorojenčka.
Hrup p razredu je naraščal. Kakor da so vsi naglo oživeli.
Chalupeckg je molčal.
— Dobili ste nezadostno. Chalupeckg. Sedite!
M* ii-*
JC ■ tv*-. «...
Panorama s Sicilije
Miško Kranjec o nekaterih pojavih v sodobni umetnosti
Na IV. kongresu ZKS
je bil med delegati tudi pisatelj Miško Kranjec, ki je posegel v razpravo v komisiji za ideološka vprašanju. Objavljamo odlomek iz njegovega govora.
Mislim, da gre že za vprašanje čisto navadnega človeškega okusa in da smo mi, komunisti, dolžni v imenu delavskega razreda, ki ga vodimo v prihodnost, tudi v umetnosti ne le ohraniti visoko mero okusa, pač pa umetnosti odkazati tisto vzvišeno mesto ki ji pripada. Leta in leta nas že prepričujejo, da je vsaka ravna črta. vsak krog, vsaka cikcakasta črta, vsaka člo-
•,n,mini.......................................................
GIUSEPPE TOMASI Dl LAMPEDUSA
U
IL GATTOPARDO
(C
Letošnji italijanski bestseller
Sicilska zemlja je neopazno, skoraj naskrivaj pripisala novo ime k lepi vrsti pomembnih italijanskih pisateljev z Juga. Tako je po Vergi, Pirandel-lu, Vittoriniju zdaj Giuseppe Tomasi di Lampe-dusa nekako cez noč zasedel mesto, k' ga ni bil z ničimer napovedal. Ta visoki, krepki, skoraj sedemdesetletni možak je namreč leto pred smrtjo napisal nekaj čez tri sto strani dolg roman, zbolel in 1957 v Rimu umrl,
Ta knjiga je torej zagledala luč po njegovi smrti; v marcu letos pa je dosegla lepo število 'dvanajstih izdaj.*)
Gatopard, to je zver, ki je krasila grb Salinskega princa Fabrizia, in roman pripoveduje o usodi njegove družine od leta 1860, ko je zajela Sicilijo revolucija in so jo zasedli garibal-dinci, pa do leta 1910, ko so • tri hčere pokojnega princa samo še mumije v mračnih hodnikih zapuščene palače.
Poglavitna oseba v, knjigi je princ Fabrizio, zanimiva podoba mrkega, ironičnega, zdolgočasenega fevdalnega gospoda, ki se skuša vzdigniti nad banal-
*) Giuseppe Tomasi di Lampedtisa, «11 Gattopardou. Feltrinelli Editore - Milano.
no vsakdanjostjo s strastjo za zvezdoslovje. Nekoliko, a samo za spoznanje se njegova apatičnost premakne v trenutku, ko je gotovo, da bo Kraljestvo dveh Sicilij propadlo; a tudi tedaj se hitro potolaži ob spoznanju, da bo, pod novo oblastjo ostalo vse po starem. In toliko bolj je kljub rahli zaskrbljenosti v bistvu miren, ker se je njegov nečak in ljubljenec, svojeglavi in vihravi mladi Tancredi pridružil upornikom in ga bo o priliki lahko kril. Garibaldi in Mazzini bosta s svojo revolucijo in s s v o-J jim republikanstvom odpravljena med odrabljeno saro. Burbone bo zamenjal savojski kralj; to bo vse.
Vendar, če je nekako rešen hujših skrbi, čuti, da se je nekaj na tihem zje- '. žilo in bo počasi, čeprav dolgo, umiralo. Napoveduje se hiter vzpon aristokracije denarja in ravno Tancredi je tisti, ki preskoči mejo in poveže žlahtnost svoje modre krvi s čari lepe Angelice, hčerke novega sloja,' ki prevzema oblast.
To je socialnopolitični okvir dela, ki pa niti za las ni dolgočasno ali suhoparno kljub dejstvu, da v knjigi ni najti enega samega dialoga razen tistih
Z grafične bienale v Ljubljani. Trancjuillo Marangoni: Zabava
stavkov, ki so vključeni naravnost v tekst in so o-značeni z navednicami. Ni dolgočasno, ampak ves čas kot zelen sok prav stisnjenih sliv, ker so sicer zgoščeni Tomasijevi stavki polni podob in tihe, trezne ironije. Zdi se, ko da bi duhovit starinoslovec komentiral posamezne predmete, ki jih je njegova zbi-jateljska ljubezen v dolgih desetletjih nabrala. In tem bolj je to razmerje simpatično, ker je bil Tomasi, kakor nam pove priimek, princ Lampeduški; in tako opisuje okolje, ki ga pobliže pozna, a gleda nanj z očmi tibetanskega modreca. Ta zreli, kritični duh pride najbolj rezko do izraza v zadnjem poglavju, kjer cerkveni dostojanstvenik pomeče med smeti kup relikvij, ki so jih tri stare hčere pokojnega princa Fabrizia častile v svoji privatni kapeli, katero bo treba zaradi tega znova posvetiti.
Zraven življenja te propadajoče družine, Fabrizio-ve žene, hčera, dvornega patra jezuita, Tancredija in Angelice pa je, zmeraj r f skopimi, a strnjenimi stavki prikazana sesusena, ožgana, prepečena in prašna sicilska pokrajina, ki umira brez vode kot saharski pesek v razbeljenem vetru.
«Okoli je valovilo polje, ki je bilo pokopališko, rumeno od strnisč, črno od sežganih ostankov; tožba murnov je polnila nebo; bila je kakor hropenje o-žgane Sicilije ki na koncu oktobra zastonj čaka na dež.»
Ta strogost v opisih, to sožitje psiholoških premi-Ikov z utripanjem tal, ta neizpovedana zvestoba in skoraj samo skozi zobe priznana ljubezen do sicilske domovine dajejo knjigi vrednost in težo, ki je ni zlahka srečati enake v so-, i dobni italijanski prozi. Pisava je nekako tradicio-i nalna, nič moderna v smi-| slu kakšnih slogovnih novotarij, ampak na neki način stendhalovsko preprosta; čeprav marsikje s poševno obsvetljavo živo poživljena. Vendar nas prav ta mir zrele proze, ki jo je napisal skoraj sedemdesetletnik, uklene v magijo svojega stavka, da začasno razveljavi vse potrebe po iskanju novih oblikovnih izkušenj, ker se nam z vso jasnostjo vsiljuje dokaz, da bogastvo misli in oblikovalna moč sama po sebi najdeta pravi izraz, ko se zavesta pomembnosti svoje izpovedi.
Kar nekoliko moti pri gradnji romana, ki ni raz-sežen, je preskok sedmega poglavja od leta 1862 na leto 1883; čeprav je v njem opisana smrt princa Fabrizia in je poglavje nedvomno eno izmed psihološko najboljših, preveč čutimo pisateljevo potrebo po zaključenosti zgodbe.
Prav tako je biser finese in mojstrske lahkotnosti zadnje, osmo poglavje, a tudi s tem spet preskočimo iz leta 1883 na 1910. In ta Časovna razdalja nam na neki način zrahlja tesno povezavo, zgoščeno celoto, ki nam jo ponuja prvih šest poglavij.
Vendar pa je treba priznati, da je pisatelj s to svojo zvestobo usodi družine Salinskih princev o-stal zvest tisti metodi v romanopisju, ki hoče, da bralec zve do kraja, kaj bo z osebami, o katerih je bilo govora. Obenem pa
(in rekli bi, da je to poglavitni vzrok) je nazorno prikazal nujnost dokončnega propada kaste, ki ni mogla z ničimer utemeljiti svojega parazitskega životarjenja.
Zanimivo je pri tem o-meniti, da je ravno v času, ko je toliko govora o Siciliji, o novih silah, ki jo skušajo vzdigniti iz mrtvoudne zaostalosti — da je ravno v tem času vsa ta resnica kakor v reliefu izstopila v Tomasije-vem romanu. Njegov trezni, laični, jedki duh je namreč že vnaprej zbral in povezal z lepo pentljo naročaj plesnobe, ki naj bi že končno našla pot na smetišče zgodovine, kamor edino spada.
In da ne bomo lepore-čili z besedami in podobami, ki niso naše, preberimo odstavek, s katerim se knjiga zaključuje. Gre za starega nagačenega psa
Bendicčja, ki v spomin na gospodarja «krasi» stanovanje treh stark, prinčevih hčera, a je samo še kepa od molov razjedene, prašne koze. S svojim težkim vonjem vzbuja Caro-lini samo grenke spomine in ga zato di vreči na dvorišče, ki je ujeto med krila zapuščene palače.
«Medtem ko so ga od nasali, so jo steklene oči gledale s ponižnim očitkom tistih reči, ki jih odklanjamo, ki jih hočemo razveljaviti. Nekaj trenutkov zatem so vrgli to, kar je še ostajalo od Bendicč-ja, na dvorišče, v kot, ki ga je vsak dan obiskoval smet&r. Med poletom z okna se je njegova podoba spet zbrala: ko da pleše v zraku štirinožna žival z dolgimi brki in preti z vzdignjeno levo nogo. Potem se je vse pomirilo v kupček bledega prahu.«
BORIS PAHOR
Kert Sotlar in Stane Raztresen v novem sl. . nt filmu «Tri četrtine sonca«. Film je že sko. ,.j dokončan in bo na sporedu filmskega festivala v Pulju
Krasen katalog III. mednarodne grafične razstave v Ljubljani
Kdor ne bi obiskal 111. mednarodne grafične razstave v Ljubljani, ki je ^edaj odprta že en mesec in bo ie ostala odprta do polovice Septembra, bi lahko dobil Vtis o veličastnosti te razstave že ob samem listanju kataloga., ki je 'zšel za to razstavo. Ta katalog je lepa debela knjiga, natisnjena na lepem papirju, tako da sama predstavlja pravo bibliofilsko publikaci;o.
Na naslovni strani je reprodukcija grafike Henri-Georgesa Adama (Ecole de Pariš), uvaja pa knjigo Predgovor, ki ga je napisal predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia, ki je obenem predsednik odbora za prireditev Ul. mednarodne grafične razstave. Med drugim se Dermastia zahvaljuje vsem ki	so	pomap li prt
p-.ipravljanju razstave. Ta predgovor je preveden tudi v francoščino. Prof. Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani ter neutrudni tajnik odbora, je napisal Uvod, v katerem pravi, da	je	praksa prvih
dveh ri zstav pokazala, da je glede	na	razpoložljivi
prosto- 'dealno število nekako 60d	grafičnih listov.
Toda za letošnjo razstavo se je prijavilo voliko umetnikov in poslanih je bilo toliko listov, da se je odbor odločil število razstavljenih del zvišati na osrog DoO. Prvič pa se prirejajo letos tudi male retrospektivne Tneste (ko gre za Perizija razstave; gre za umetnike, ki so n." »prejšnji bienali prejeli prve nagrade (Hen-ri-Georges Adam, Zoran Mušič in Jurgen von Konow>. Posebno poglavje — nekaka mednarodna razstava v ma-
lem — je prispevek Pariške šole, piše Kržišnik. Svoj sestavek pa zaključuje - upanjem, da bo razstava tudi tokrat posredovala vse tri dragocene lastnosti kvalitetne sodobne grafike; intimnost. nacionalno barvo in vseobči pomen. Po francoskem prevodu Uvoda je natisnjen Pravilnik za razstavo, seznam nagrad, imena članov žirije, seznam udtle-ženih držav ter seznam vseh razstavljajočih umetnikov. V pravem katalogu so za vsakega umetnika objavljeni kratki ž.ivljenjepisni podatki in zelo številne so reprodukcije razstavljenih del. Med temi je 10 celostranskih reprodukcij in dve barvni celostranski reprodukciji; so pa še tudi manjše barvne reprodukcije, n. pr. tudi Spacalova Bizantinska katedrala.
Tudi pri vsej hvali za odličen katalog moramo odločno zavre-i take podatke; Kojen 31. oktobra 1H24, Roma (Italija); ali; Milano, ali Righija, vendar pa Trst, ko gre za Černigoja in Spacala), Napoli. Za tako pisanje (razen pri poštnem naslovu) ni nobenega opravičljivega razloga, Kot sicer sama nedoslednost v katalogu to dokazuje. Kajti za francoski tekst so sestavljavci napisali Rome, Milan, Naples; in prav tako v ostalem tekstu navajajo, da je kdo študiral in razstavljal v Rimu, Benetkah (drugič pa spet:	Venezia, toda v
francoščini Venisel). V prihodnjem katalogu proč s tako nepotrebno nedoslednostjo! Bilo je v letih okupacije, ko smo morali pisati Roma, Gorizia, Trieste.
veška, celo fiziološko najbolj nemogoča pokveka, ki zabrede na nekakšno umetniško razstavo, poslednji, najvišji dosežek umetnosti; deformirali so človeka, deformirali so podobo sveta in kdor ne prizna tega za umetnost, je brez umetniškega okusa, tako rekoč nazadnjaški. Realizem, ki je živel od prvega rojstva u-metnosti, seve v tej ali nekoliko drugači obliki, je vsestransko opljuvan, in če starejši generaciji ie dopustimo, da se ukvarja z njim, se mu mladi človek izogne na kilometre daleč. Človeška zavest je postala v umetnosti gospodinjska pomočnica za pranje perila, na tron poslednjih našh dosežkov, naše ustvarjalnosti, pa seda najgloblja podzavest; z njo se je treba sprijazniti, ker se šele pri njej začne prava umetno«'. Na brezmejnem področju človeške podzavesti smeš početi vsakršne akrobacije nekontrolirano, če sl se pa lotil burne stvarnosti našega jugoslovanskega socializma, zganjaš ceneni optimizem, razen seve, če bi ta socializem tako ali drugače opljuval. Ce si se pa tako ali drugače skušal u-preti takemu pojmovanju, si bil oznamenovan za ždanov-ca.
Ko smo se komunisti leta 194« uprli Stalinovemu diktatu, se morebiti nismo dovolj zavedali vseh posledic, ki jih s tem prevzemamo na svoja ramena ali pa so se tega zavedali le redki med nami. Bistvo široke ljudske demokracije, ki smo jo začeli uvajati v naše življenje, je sicer zelo lepa stvar, a tudi zelo težka, zahtevna, a tudi nevarna za tistega, ki jo je začel vsiljevati v življenje. Namesto sile namreč mora mobilizirati do skrajnosti svojega duha, da vzdrži pred vsakršnimi nevarnostmi. Ni dvoma, da je laže vladati svet s silo, kakor ga voditi po umljivi, vsakomur dostopni človeški pameti. Toda, če smo se že odločili za pot, a zdaj smo že globoko, daleč na njej in se ne da nikamor drugam, tedaj se moramo tudi zavedati, kaj vse nas lahko čaka na njej in da je to v resnici večno nepomirljiva, revolucionarna pot, kakor to jugoslovanskim komunistom tudi pritiče. Na tej poti široke ljudske demokracije, kakor stvari pravimo, moramo v resnici biti široki, demokratični. A jaz ne mislim, da se moramo vdajati vsestranskim kompromisom, najmanj pa, da bi to pomenilo naše prilagajanje neki malomeščanski miselnosti. V tem svetu široke demokracije so cnožna različna mnenja, različna pojmovanja tudi v svetu kulture nasploh, umetnosti pa še posebej. Ne vem pa, ne razumem, zakaj bi morali komunisti vedno milostno čakati priznanja za svoja, v bistvu vendarle poštena prizadevanja in hotenja.
Stvari niso tako tragične, kakor so videti na prvi pogled. Tragična, obžalovanja vredna je le naša samozavest, naša zavest odgovornosti za svoje prizadevanje. Ce to v politiki, gospodarstvu in v skrbi za socialno stran človeka še imamo — a ni dvoma, da jo imamo — potem bi jo morali imeti tudi v kulturnem prizadevanju. Tu nismo nikakršni novinci, kakor bi kdo mislil. Naše delavsko upravljanje je mlado, če hočete tudi polno napak in slabosti, toda mi smo vendarle ponosni nanj in to z vso pravico, ker si sicer ne bi mogli pojasniti bistva ljudske demokracije. V kulturi pa i-mamo že kar lepo tradicijo — v slikarstvu od Kathe Kolwitzove, da ne posegam še dalje nazaj, do našega Tratnika in drugih, vse do današnjih dni, nekaterih seve; v literaturi od Maksima Gorkega in Ivana Cankarja dalje in še vrsto blestečih ali pa vsaj dostojnih imen do danes. Res je tista umetnost terjala svoje oblike v ustvarjanju, toda živela je s človekom in za človeka. Ne vem pa, zakaj hi morala človeška podoba, vsaj pri nas, po zmagi revolucije, biti 'pokvečena, človeško nelepa, da ne rečem že grda, in zakaj bi 'jo morala navsezadnje — to človeško podobo, po silnem vzponu k plemenitemu — nadomestiti brezizrazna črta, vijuga, popolna deformiranost. Ce pa že vse to dopustimo, a jaz nisem za to, da posegamo po administrativnih ukrepih, tedaj ne razumem, zakaj ne bi bilo dovoljeno nam, ki še -lismo izgubili smisla za vrednotenje človeških pojavov in za človeka samega, ustvarjati tako, da je vsaj malo podobno človeškemu..
saka pri-Kdor je
mo-
ŠKOCJANSKE JAME IMAJO SVOJO ČAROBNO LEPOTI
%        ■
W9	m• f	•	W	v	M	M	M*	*	*
Zasvetila	je lac
divjih prepadov in skalnih sotesl
Včeraj slovesna otvoritev električne razsvetljave - Novi načr Edinstvena zgodovina raziskovanja - L. 1823 so zgradili prvo stez
Škocjanska jama je bogata g k apniki
Vse ljubitelje podzemeljskih lepot našega Krasa bo razveselila vest, da so škocjanske jame končno elektrificirane. Po več kot letu dni proučevanja načrtov in napornega dela je bila včeraj izročena obratovanju e-lektrična napeljava, ki v dolžini več kot 2 km razsvetljuje prostrane podzemeljske sobane, divje slape podzemeljske Reke in krasne kapnike. V prihodnosti pa se obeta novo presenečenje. Začela so se namreč že pripravljalna dela za namestitev dvigala, ki bo skozi 100 metrov globoko brezno Okroglico pripeljalo obiskovalce naravnost v vas Škocjan.
Razen Postojnske jame skriva naš Kras še drugo, veliko, a premalo znano lepoto — fantastično divje Škocjanske jame pri Divači. Med skalnatim Tržaškim Krasom, Notranjskimi planotami in golo Čičarijo v severni Istri leže Brkini kakor zelen otok sredi Krasa. Medtem ko se širijo naokoli puste, rjave planote in razbeljeno skalovje, kjer ni potočka, niti skromnega studenčka, pokrivajo v Brkinih doline in bregove prijaznega gričevja zeleni travniki in cvetoči sadovnjaki, vmes pa hite potočki z osvežujočo vodo v Notranj-
Most nad prepadom
sko Reko.
Reka izvira pod Snežnikom in teče po lapornatih skrilavcih, ki leže na debelih slojih močno razpokanega apnenca. Skrilavci ne prepuščajo vode in razpadajo na zraku v rodovitno prst. Zato je dolina Reke tudi tako rodovitna in nalikuje zeleni oazi sredi gole puščave. Kakor hitro pa Reka pod Vremami prestopi na goli apnik, se slika mahoma spremeni. Prijazna zelena pokrajina ki je doslej spremljala reko, se konča, dolina po se polagoma zoži v divjo sotesko, ki jo po dveh kilometrih in pol zapira velikanska skalna stena. Tam ponikuje Reka v podzemlje. V davno preteklih časih zemeljske zgodovine je Reka naletela pri Divači na mogočen apniški branik, zato je bila prisiljena izdolbsti si v velikanski prelomnici njegovih skladov podzemeljsko strugo. Pri tem pa je izoblikovala take jame, kakršnih ni sicer nikjer na našem Krasu.
Ponori Reke ali Škocjanske jame so mimo sistema Postojnskih jam gotovo največja in najveličastnejša prirod-na znamenitost našega Krasa, Vendar je razlika med Postojnsko jamo in Škocjanskimi jamami tako očitna in tako izrazita, da je vsaka primerjava nemogoča. Kdor je videl prvo, si niti pribiižno ne more podstavljati druge.
Medtem ko učinkuje Postojnska jama z razsežnostjo in preobiliem kapnikov raznih velikosti, oblik in barv, bo
katere divja Reka, ki ji ihko sledimo ure in ure po rzno speljanih stezah v dru-ače sicer nepristopnem sve-
i.
Kako neskončno majhen in ebogljen se čuti človek v di velikanskih, mrkih pro-orih, kako šibke so njego-e fizične moči proti sili, •edi katere stoji. In vendar a človeška volja in moč jegovega duha obvladala vse avidezno nepremagljive t§-ive in strahote teg% fartta-ičnega sveta ter nam odrla pot v domovje podze-leljske Reke. Bili so za to otrebni nadčloveški napori ogumnih domačinov in drz-ih speleologov, da so v tem ivjem podzemlju sledili me-«r za metrom divji Reki, elo, ki so zanj potrebovali toraj sto let.
Reški fenomen je znan že
olgo časa. Ena izmed prvih eografskih kart, ki zazna-luje Reko, njen po^odt pn kocjanu in njen p^nšven iz-ir v Stivanu pri Devinu, je :šla leta 1638 v Amsterdamu v knjigi icNovus Atlas«. Tudi Valvasor opisuje to pokrajino s fantastično sliko v svojem 1689 izišlem delu «Die Ehre des Herzogthums Krain«. V XVIII. stoletju pišejo o tem našem kraškem fenome-
irkujejo jamo člani tržs sekcije Avstrijsko-nemšk planinskega društva — p vsem A. Hanke, dr. Mue in J. Marinič. Njihovo deli trajalo 25 let. Nenavadne bile težave, ki so jih mo premagati raziskovalci 2100 m dolgi poti podzem ske Reke, ki teče stisnj med strme stene čez 25 pov in neštete brzice. Od sa do časa so bili neustr ni raziskovalci primorani \c prekiniti in v že odki predelih jame sekati o iz posameznih stopenj o) ječe zveze v živo skalo vpičnih sten, da so sploh gli nadaljevati prodira Zgodovina raziskovanja S janskih jam je edinstv saj nobena druga jama r ga Krasa ni povzročala iskovalcem takih in tol težav kakor podzemeljska ie-sen Reke.
Prijetno je tako ležati i« lenariti na soncu
Divje skalovje se zrcali v mirnih vodah
obiskovalec Škocjanskih jam presenečen nad divjo romantičnostjo skalnih sotesk, o-gromnlh nebotičnih sten, divjih prepadov in mogočnih podzemeljskih prostorovv sko-
VEUAVEN OD 6. DO 12. JULIJA
Oven (od 21.3 do
20, 4 ) — Ugodne in mikavne prilike, ki jih morate izkoristiti, da boste lahko uresničili svoje načrte. Zaupajte dragi osebi; nove vsiljivce pa odbijte.
Bik (od 21.4 do
20 5.) — Lotite se elanom novih (	obveznosti in bo-
] ste	dosegli	lepe
uspehe. Nekdo bo	kvaril	vaš
mir in vam nagajal. Nevoščljivi znanci bodo spletkarili pioti vam.
Dvojčka (od 21.S. do 22 6) — Z drago osebo morate biti bolj popustljivi, sicer	lahko pride	do hu-
dih sporov. V poslovnih zadevah male 'ovire v začetku tedna, nato bo šlo	bolje.
Rak (od	21.6 do
22.7.) —	Ugodni
dnevi za	poslov-
ne zadeve, v srčnih pa bodite še previdni.	Prijetne	novice,	Trenutne	melanholije. Težki
dnevi za zaljubljence, zlasti če so ljubosumni.
ja jte
Lev (od 23.7. do 22.8.) — Obeta se vam mnogo zabave in razvedrila. Prijetna družba in vabila. Ne zanemar-svojega poklicnega dela, da si ne' zapravite u-gleda. Potrpežljivost s sit-neži!
Devica (od 23.8 do 22.9.) — Kritizirali bodo vaše ljubezenske stike, toda zatajite svojo užaljenost. Ugodni dnevi za zaslužek. Sreča vam je naklonjena. Spoznali bo ste osebe, ki vam bodo lahko koristile.
Tehtnica (od 23. 9 do 23 10 ) — Vesela novica Vas bo nekoliko potolažila. Nezadovoljnost in melanholija. Pridobili si boste zaupanje neke osebe, lahko uresničili neki načrt in rešili kočljivo zadevo.
Škorpijon (od 2410 do 22.11) Obeta se vam prijeten teden Zaskrbljenost bo izginila. Ugodni dnevi za uresničitev nekaterih načrtov. Uveljavili boste svoje stališče. Potrebujete nekoliko počitka, da se živčno ne izčrpate.
Strelec (od 23.11, do 20.12.) — U-
trujenost pri poslovnem delu. Dosegli boste uspeh, kakršnega si niste sploh pričakovali, toda napeti morate vse svoje sile; potem si privoščite zasluženi počitek.
Kozorog (od 21. 12. do 20.1.) —
Oblački bodo zasenčili vašo ljubezen, a le za kratek čas. Ugodne prilike za poslovne zadeve, ki jih morate izkoristiti. Lahko ste drzni, ker vam je sreča naklonjena.
Vodnar (od 21.1. do 19.2.) — Nekaj dni boste nemirni in nervoz1 ni. Nevoščljivi prijatelji bi vam radi škodovali. Bodite previdni in rezervi-rani, pa boste lahko premagali vse ovire in dosegli uspeh.
Ribi (od 20 2. do 20.3.) — V ljube-skih zadevah imate veliko srečo; ne smete biti pa nezaupljivi. Tudi v poslovnih zadevah in kupčijah u-godne prilike. Bodite pogumni. Lahko uresničite svoje načrte.
—do
' A \ ka
tv)s
nu razni tuji znanstveniki ter kritično dokazujejo, da Reka vnovič izvira pod Devinom.
Deželni svetnik Tominc iz Sežane je dal 1. 1823 zgraditi prvo stezo do dna Velike doline. Načrtno pa začne jamo raziskovati leta 1839 Tržačan Ivan Svetina, mestni mojster za gradnjo vodnjakov. Uspelo mu je, da je skozi Schmid-lovo jamo prodrl do podzemeljske Reke in po njej navzdol do Charonovega jezera. Dvanajst let pozneje je Adolf Schmidi dosegel šesti slap. Od leta 1883 dalje raz-
OB POROKI	BELGIJSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA
Upanja italijanske aristokracije
Izredna prilika za preostale kralje in princese
Italijanska princesa Paola Ruffo in princ Albert, brat belgijskega kralja Bal-dovina, sta se pretekli četrtek poročila v Bruslju. Vse Je potekalo tako, kot so časopisi napovedali. Poroka je bila slavnostna in svečana. Udeležilo se je je več stotin kronanih in nekronanih glav, med temi bivši italijanski kralj Um-berto in njegova žena Maria Jose, bivši kralj Peter s svojo ženo in še številni drugi bivši in še sedanji princi in princese, ki čakajo na take poroke, kot muhe na sladki med, da se lahko pokažejo v vsem svojem blesku ter da se zopet o njih govori v vsakdanjem časopisju.
S strani neveste je poroki prisostvovalo okrog 50 najožjih sorodnikov in še 15 prijateljic. Te so se na poroki kar dobro zabavale in nič čudnega ne bi bilo, če bi iz tega bivanja v Bruslju nastala še kakšna poroka, čeprav ne tako slavna, kot je doletela princeso Paolo.
Poroka je bila v Bruslju in že to dejstvo je bilo povod, da so prišle na dan dolgo zadrževane in prikrite spletke belgijskega kraljevskega dvora, ki danes še zdaleč ni več tako priljubljen kot je bil nekoč.
Organizatorji poroke ter ženin in nevesta sama upajo, da je njuna poroka zopet dvignila ugled belgijske monarhije ter da je zopet približala kralja Baldo-vina srcem belg'jskega ljudstva.
Triumf princa Alberta, ki je tudi prestolonaslednik — dokler se kralj Baldovin seveda ne poroči in ne dobi otroka — in povečanje simpatije in ljubezni do ko-
maj 29-letnega Baldovina — pa pomenijo tudi dokončen poraz in zlom bivšega belgijskega kralja Leopolda, ki je moral leta 1950 odstopiti v korist svojemu najstarejšemu sinu Baldovinu. Še bolj pa pomenijo poraz za grofico Uliano de Re-thy, Leopoldovo drugo ženo, kateri belgijsko ljudstvo še danes ni odpustilo, da je prevzela mesto priljubljene kraljice Astrid, ki je leta 1936 postala žrtev avtomobilske nesreče.
Bivši kralj Leopold je še pred poroko svojega sina Alberta javil, da se bo s svojo družino v najkrajšem času izselil iz kraljevega dvora v Laekenu ter da je do tega sklepa prišel po posvetovanju z belgijsko
vlado. Grofico de Rethy, ki1 bi bila poroka v Rimu in 1 liana sama. Po mnenju Bel-
je bila do danes prva belgijska dama je ta odločitev verjetno tako prizadela, da ni bila navzoča niti na sprejemu, ki sta ga princ Albert in princesa Paola i-mela na navečer svoje poroke.
Belgijsko ljudstvo — tudi tisto, ki je za monarhijo — je z odločitvijo bivšega kralja Leopolda zadovoljno. Vmešavanje Leopolda, posebno pa še njegove žene Liliane, v kraljeve posle je bilo že dalj časa predmet ostrih kritik s strani vseh političnih struj v Belgiji.
Zadnja »intervencija« Leopolda in njegoze žene, ki sta baje vso zaroko z italijansko princeso skovala ter sta tudi vse pripravila, da
Zaročenca v intimnem razgovoru
ne v Bruslju, je povzro čila, da sta jeza in ogorčenje ljudstva naravnost eksplodirala. Zakaj Rim in ne Bruselj? Zakaj samo cerkvena poroka, ko je vendar v Belgiji običaj, da se vrši najprej civilna ter šele nato cerkvena poroka? Tako so se spraševali Belgijci. «Tu je treba nekaj u-kreniti. Kralj Baldovin mora pokazati, da je resnično kralj in ne samo lutka v rokah svojega očeta in njegove žene Liliane. Mi hočemo, da se princ Albert poroči pri nas ter da prevzame v kraljevem dvorcu mesto, ki mu pripada. Prav tako hočemo, da si tudi kralj Baldovin poišče nevesto ter da nas osreči s svojo poroko. Hočemo, da bo Baldovin prav tako srečen in nasmejan, kot je bil nasmejan ob svojem zadnjem u-radnem obisku v ZDA. Nočemo več Leopolda in njegovega vmešavanja v kraljeve posle. Njegova žena naj enkrat za vselej spozna, da njeno mesto ni ob našem kralju, temveč ob Leopoldu in pri otrocih, ki so bili rojeni v njunem za komo Takšno je približno mnenje povprečnega belgijskega državljana, ki si ni mogel razlagati, zakaj je vsa ta leta vodil kraljeve posle prav Leopold, ki ga ljudstvo ne mara, in zakaj se je Baldovin vedno obnašal tako, kot bi ga kraljevanje samo mučilo in dolgočasilo ter da bi bil srečen, če je lahko svoje dolžnosti prepuščal očetu in mačehi, ki sta bila s svoje strani verjetno vesela, da sta lahko kraljevala.
Seveda so Belgijci prepričani, da se za vsem tem skriva en sam krivec — in ta naj bi bila grofica Li-
gijcev naj bi bil Leopold spoznal Liliano že tedaj, ko je bila lepa kraljica Astrid še živa ter naj bi se bil ** njo že takrat zaljubil. Zato tudi ni bil ob smrti Astrid tako žalosten, kot je ljudstvo pričakovalo. Potem s* je Leopold zelo slabo izkazal v drugi svetovni vojni, ko je prepustil Hitlerjevi vojski, da je preplavila in zasužnila deželo. Grofica Li-liana sama je hči belgijskega kolaboracionista ter j* v veliki meri pripomogla, da je Leopold pozabil, da je njegova dolžnost stati ob strani svojemu ljudstvu-
Toda grofica de Rethy se ni vdala. Hotela je ostati kraljica, pa četudi brez krone. Po mnenju mnogih j» spravila pod svoj vpliv Baldovina, ki je bil do sedaj vedno pripravljen storiti 1® to, kar je lepi grofici in Leopoldu naiboli prijalo.
S poroko princa Alberta je Liliana že izgubila n®*’ slov prve dame v Belgiji-Razen tega pa so šli po vodi tudi njeni načrti, da bi bila poroka Alberta in Paole v Rimu. Belgijsko ljudstvo se je uprlo in vlada j® morala storiti potrebne korake, da je bila poroka v Bruslju.
Se bo položaj v belgijski kraljevi družini sedaj spr^ j menil? Se bo Baldovin odU'" čil ter sledil zgledu svoj®’ ga brata Alberta in se P0" ročil, ali pa — kot to ne* kateri zatrjujejo — izbr®* samostansko življenje te* bo njegovo mesto zasede* Albert? Italijanski aristO’ kraciji bi bila takšna resi* tev prav všeč. Princesa Pa0, la bi namreč potem postal® kraljica. Italijanska aristokracija bi si tako lahko štela v čast, da izhaja nov® kraljica prav iz njenih vrst-
■■■■iiiiiiiii  .............................................................  iiiiiiiiiiiiiiiiii***
Da bodo vsi varni na cesti
Qd I. julija velja nov cestni zakon, ki marsikomu dela preglavice, saj določa za prekrške visoke globe in v nekaterih primerih tudi takojšnjo aretacijo. V glavnem so v novem zakonu dosedanji predpisi, je pa tudi nekaj novih, zlasti glede pešcev, vozov z živinsko vprego, kolesarjev in hitrosti vozil. Zaradi tega se morajo seznaniti z zakonskimi predpisi ne samo avtomobilisti in motoristi, ampak tudi pešci, kolesarji in kmetje, da ne bo neprijetnih presenečenj in da bo vsak dovolj varen ko bo stopil na cesto. Cestni promet sc z dneva v dan veča, vedno več je prometnih nesreč, zaradi tega so pač potrebni jasni predpisi. Predpisi in globe pa bodo malo zalegli brez vzgoje, brez čuta odgovornosti, ki ga mora vsakdo imeti do sebe in do drugih. Tako pešec, kot kolesar, motorist ali avtomobilist se mora zavedati, da cesta ni samo njegova in samo
za njega, pa najsi bo to podeželska pot, mestna ulica ali avtomobilska cesta.
Ne bomo podrobno naštevali in pojasnjevali vseh predpisov omenjenega zakona, ki ima 14« členov, ter se spuščali v podrobna razpravljanja. V nekaj člankih bomo skušali obrazložiti glavne predpise, zlasti nove in tiste, ki najbolj zanimajo naše čitatelje. Vsem, ki imajo motorje in avtomobile, pa svetujemo, da se podrobneje seznanijo z vsemi prometnimi predpisi.
Pešci
Začnimo kar pri pešcih. Pešci morajo hoditi po pločnikih ali cestiščih za pešče; če teh ni, morajo hoditi po skraj ni levi strani ceste. Pešci sm"jo prečkati cesto na krajih, ki so zanje določeni (med belimi črtami); če teh ni, ali so oddaljene več kot 100 m, lahko prečkajo cesto kjerkoli toda naravnost, ne v teku in
ne kot polži. Pešci ne smejo prečkati križišč in trgov izven prostora za pešce, tudi če je ta oddaljen več kot 100 m. Ko pešci prečkajo cesto izven črt za pešce, morajo dati prednost vozilom; če pa prečkajo med črtami imajo prednost pred vozili. Ce vozač zagleda slepca, ki prečka cesto kjerkoli, se mora ustaviti.
Kjer so semafori, lahko pešci prečkajo cesto le ko sveti zanje zelena luč. Na cesti so prepovedane igre. Kdor prekrši te predpise, bo moral plačati globo od 4 do 10 tisoč lir.
# # #
Vozovi z živinsko vprego morajo imeti ponoči spredaj eno ali dve luči, ki svetijo naprej belo, pazaj pa rdeče; zadaj pa morajo imeti eno ali dve napravi, ki odsevajo rdečo luč. Poleg tega morajo imeti vozovi na živinsko vpre. go tablico s podatki o gospodarju in njegovem bivališču, o nosilnosti itd, Globa do 10 tisoč lir.
Glede živine in živinske vprege je zelo važen tudi člen 79. Kdor vodi živino ali živinsko vprego, mora biti star najmanj 14 let in mora biti za to fizično in duševno sposoben. Kdor izroči živino ali živinsko vprego osebam, ki tem predpisom ne odgovarjajo, ga bodo lahko aretirali za tri mesece, ali bo moral plačati globo od 10 do 40 tisoč lir. Voznik ne sme med vožnjo zapustiti vprege.
Kolesarji
Kaj pa določa zakon za kolesarje? Nov je predpis, da morajo biti na pedalih rumene refleksne naprave. Kolesar, ki ne bo tega imel, ali bo imel pokvarjene luči, zvonec ali zavore, bo plačal globo od 4 do 10 tisoč lir.
Kolesarji se ne smejo voziti več kot po dva vštric; ponoči, v predorih in v megli pa morajo voziti eden za drugim. Morajo imeti proste
roke in držati krmilo vsaj z eno roko; ne smejo voziti na kolesu druge osebe, razen otrok na posebnem sedežu. Vsaka priprega k drugim vozilom je strogo prepovedana. Kolesarji morajo voziti na skrajni desni strani ceste. Za kršitev teh predpisov je določena globa od 4 do 10 tisoč lir.
* * *
Zdaj pa še nekaj novosti in najvažnejših predpisov gle. de motornih vozil in avtomobilistov. (Podrobneje v prihodnjih člankih).
Predvsem sj moramo zapomniti, da nov zakon določa, da ne smejo vozila voziti po mestih in naseljih več kot 50 km na uro! Izven naselij in mest brzina ni omejena, ampak mora odgovarjati možnosti vozila. Večji avtobusi ne smejo voziti nad 70 km na uro, težki tovorniki pa nad 80.
Razdalja med vozili na cesti mora biti taka, da vozač lahko pravočasno ustavi svo*
je vozilo in ne trči v vozil°> ki vozi pred njim.
Kdor bo vozil v vinjene®* stanju, bo moral plačati v** soko globo, ali pa ga bod® aretirali.
Vozila, ki vozijo p0 drža’’1 nih cestah, imajo absolutn® prednost! Vozači morajo strd* go spoštovati črte na cesta!*1 Kdor mora ustaviti svoi* vozilo na cesti ponoči, v m ti' li, ali na takem kraju, da 8* drugi ne morejo pravočasi*® zapaziti (ovinki itd.), mo** postaviti vsaj 50 m za zilom trikotni znak za op o*® rilo.
Poostreni so predpisi gi«5 prehitevanja in predno.*1 vozil, ki prihajajo z de.®' strani, ter zasenčanja luči ® srečanju z drugimi vozili-Po novem zakonu bodo ®* inšpektoratih za motoma®*! jo vodili seznam vozačev, p bodo napravili hude prek® ške. Za nekatere prekrSK* določa zakon odvzem šof*f ske knjižice, ali pa zača*®1* suspenzijo.
'•»■osti je še d«»e* (Sil« i»
ter rada f>nm»„ ao«
J-nko delo bodisi doma bo-
'pl »tori Mi bdet GušSn. P°» Jc»ta(>a ttnnkčev. pravza prav
J' tkorti] niti ne bi mogli med prste vrtščtttie, hdi
y bii rojen v Vrhovljeh pri "ePnu, in sicer 18.&.186H. To-?“ t> Pudričah Um fe od "•ll.i.900, ko se je oženil z Tfščanko V mladih letih je pbštin bil zaposlen kot kamno-iek v kamnolomu pri Vrhov--9h, potem pa so 9° poklicali r vojsko, v sklopu katere !' prišel tudi v Zagreb. Tu
J* prišel tudi v Zagreb. Tu j te zbolel in posledica bo-Lint je. bila, da so ga odpd-
oda .Le do 1. svetovne ko so oa spet vpokli-
TU SMO ! SEVAJ PA.KONJlČEt DA Ml NE ZINEŠ NITI,, A *
IN DA SE NE PRESTO-sjC PIŠ/ r--------'C—r-
MINUTE SO POČASI TEKLE .
potem pa....
C**!"VAJO ! Ronald n/ > 2UF2AA/... To JEDo8*o\
'in ' Bo v pomoč r—M
N ‘ /L/l -----------—-	M
HUDIČA, KAJ TE PRIJEMA , PREKLETI f ,---
GLAVNO JE , DA Ji N ČIMPRCJ Dohitim. .. Pohiti konjiček... pohiti... r——--------------
DOBRO,DA SO ME NAUČILI JAHATI TUDI BREZ SED LA ! ŠKoDA LE, DA SEM BREZ OROŽJA... NO...-w •• Bomo videli, kako -ri±B0 SLO..
Ko sem vprašal nekatere Kontovelce, od kod izvira i-Rie Kontovel, so mi skoraj vsi odgovorili, kakor da bi to nekje čitali, da je dobila Vas ime po možu, ki je stal na kontovelskem hribu in gledal proti morju. Vprašali so ga, kaj tam dela, pa jim Je odgovoril: «Conto le vete,» kar bi pomenilo po našem: «štejem jadra.j. Iz tega naj bi izhajalo ime Kontovel.
Dragi Kontovelci, to ne bo držalo, če je danes Kontovel stoodstotna slovenska ' as, je bila prav gotovo tudi takrat, ko so se porajala imena naših naselij in ni bilo treba našim prednikom iskati imen za svoje vasi pri tujcih.
Tistemu delu Barkovelj, ki se razteza od Korita do Gašperjev nad Bajardinom, Bajdovci, Gandriči, Tončaji 'ti ki se konča skoraj podTr-stenikom, pravimo Barkov-ijani Kontovo. Prav gotovo Je bil nekdaj lastnik tega o-gromnega posestva kak grof, kar pomeni v italijanskem
ieziku «conte», in zato so todili Barkovljani po grofovskem ali kontovem posestvu; zato uporabljajo starejši Barkovljani še danes lrhe Kontovo.
Ko gledaš Kontovel z juž-ue strani, ti napravi vtis, da je moral stati tam nekdaj grad. Le malo okenc gleda Proti Proseški cesti, vsa pro-eelja z večjimi okni pa so dbrnjena na ozko ulico, ki gre skozi vas od kontovel-ske cerkve do pokopališča. Tako so bili zidani vsi gradovi in da je bil Kontovel Pred mnogimi stoletji grad,
pričajo ostanki močnega zida, ki ga je obdajal, in najdeš te ostanke oziroma razvaline še danes na severni strani vasi. Kakor smo hodih Barkovljani na svoje «Kontovo», tako so hodili tudi Kontovelci na svoje «Kontuavo», in bo ta razlaga prav gotovo bližja resnici kakor pa «pravljica» o možu, ki je štel jadra v Tržaškem zalivu.
Ko bi še živel tomajski Macarol, ki se je vse svoje življenje ukvarjal s kraje-pisjem naših vasi, bi prav gotovo ne sprejel kot zlato, kar pravijo stari Kontovelci o izvoru imena svoje vasi. Niti od daleč sicer nočem trditi, da je moja razlaga pravilna, in zato prepuščam zadevo imena kontovelske vasi poklicnim krajepiscem.
Kontovel je na zahodni strani strnjena vaš, ki jo deli glavna ulica v dva dela. Tako desna kot leva stran vasi obstaja iz hiš, ki so naslonjene druga na dru-
KMEČKI TABOR
Kmetijska zadruga v Trstu priredi 15. in 16. avgusta na Opčinah Kmečki tabor, na katerem bo poleg drugega tudi pokušnja In prodaja domačih vin. Člani zadruge, pa tudi drugi vinogradniki, ki se je hočejo udeležiti s svojimi vini, naj to sporočijo do 15. julija Kmetijski zadrugi ali njenim poslovalnicam.
»NillllllllllllllllNIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIrtllllUllimilHIIIIIHIIIIHIItHIMmlMMIlIlhltlHIIItll
Naše	kor
Na vrsti so Padnie, oziroma padriške korenine. Začeli °<”no s 84 let staro Marijo ^'Oič vd. Grgič, ki je naj-‘torejša vaŠčanka. Nekateri Cl<atelji se bodo morda še Pomnili, da smo- njeno sliko cbiavil, pred leti, in sicer skupno z možem, ko smo ju v reportaži iz Padrič pred-Uavili kot najstarejši par v j®*!. Tokrat objavljamo, žal, j* njeno sliko, kajti Marija ?r9ič je ostala vdova, saj ji j1’ njen zakonski drug umrl tonsko leto. Marija Grgič po 'Ornače Bkčeva, se je rodila * Pudričah 19.9.1875. Cim je °c,asla je morala pomagati *""* delu domu, v.qdeti\ Ufo ko-O' imela 22 let, se' je poroto. y zakonu je imela peti Jtrok, od katerih so še trije v‘. Njeno življenje je bilo n sam delovni dan, saj ji Ji zmanjkalo dela niti domti na kmetiji, "poleg tega J**1 je polnih 30 let nosila 'lelto v Trst, Kljub visoki Uaro.i, .m
coli m tako je preživel tri leta vojne vihre. Omeniti moramo še, da se je Guštin po poroki oprijel dela na kmetiji, ki jo je skrbno negoval še d0 pred leti, ko je moral delo zaradi visoke starosti opustiti. Sedaj jo vodi njegov sin, ki pa še posluša nasvete izkušenega očeta.
Obema padriškima koreninama želimo, da bi preživela še mnogo let v sreči, zdravju in zadovoljstvu!
go, medtem ko je vzhodni del Kontovela, to je desno od Proseške ceste, sestavljen večinoma iz novejših stavb, ki stojijo vsaka zase in so obdane z večjim ali manjšim vrtom.
Pred dobrimi sto leti so se ukvarjali Kontovelci skoraj izključno z vinogradništvom. Kontovelski vinogradi se razprostirajo skoraj do barkovljanskega Kozjaka. Nahajajo se pod Proseško cesto in segajo nad železnico od čedaza do Miramara, kjer mejijo s proseškimi.
Kakor po vsej naši okolici so tudi pod Kontovelom nanizane police, ki so stale Ogromnega truda. Treba je bjlo riti kamenje, postavljati zide, nanašati zemljo, saditi trte in čakati nekaj let, da so te obrodile, če računamo, da so nekateri vinogradi oddaljeni od vasi tudi več kot pol ure, in če upoštevamo, koliko časa iri truda so morali vložiti predniki današnjih Kontovelcev v svoje nove vinograde, bi bila cena vinu še vedno nizka/tudi ko bi grozdje raslo samo ob sebi, kakor rastejo robidnice. Kontovelsko vino je bilo visoko cenjeno in je še danes, ko ga lahko piješ po kontovelskih osmicah, ki se vrstijo od zgodnje pomladi do poznega poletja.
Svoj čas je bilo na Kontovelu jako razširjeno pridelovanje sladkega prose-karja, ki si ga našel po vseh tržaških gostilnah, in celo ljubljartški gostilničarji so imeli z njim opravka. V zadnjih letih se je pridelovanje sladkega vina popolnoma o-pustilo in le za Martinovo najdeš na Proseku kako gostilno, ki ti postreže s sladkim vinom.
Prišel je čas, ko so začeli Kontovelci opuščali svoje vinograde in so iskali dela v Trstu. Srečal sl Jih v prosti luki, posebno pa na tržaškem tlaku, kjer so delali kot cestni kamnoseki. Oprijeli so se tudi raznih obrti, kakor zidarstva, mizarstva električarstva in mehanike
Močno je bilo svoj čas na Kontovelu tudi ribištvo, s katerim se je ukvarjalo nad dvajset kontovelskih družin, ki pa se je danes skrčilo na komaj tri družine. Poleg Križanov so bili na slovenski obali samo še Kontdvelci, ki so razpolagali kar z dvema mrežama za iov na tune. Velikanske so take mreže in stanejo oko iz glave. Današnja cena takim mrežam gre v milijone in če so si jih takrat Kontovelci nabavili, pomeni, da se niso plašili velikanskih izdatkov, čemur lahko rečemo podjetnost in pogum.
Danes so se vrgli Kontovelci tudi na cvetličarstvo. Ko greš s Kontovela proti Proseku, zapaziš na desni strani velikanski Mežnarjev vrt poln sabelj, marjetic in miganja, prav tam pa so se razcveteli tulipani in se bo-
do okrog vseh svetih šopirile krasne tumerce in druge vrste krizantem.
R P.
(Nadaljevanje v prihodnji nedeljski številki)
BAZOVICA
Letos so kmetje zadovoljni, ker se je trava zel0 dobro obnesla, posebno na pognojenih travnikih. Tako se glede sena ne moremo pritožiti. Ce je trava, je treba tudi koscev. Po navadi so naši kmetje jemali vedno brkinske kosce. In za košnjo je bilo v vasi vedno polno Brkinov-koscev, ki so dobro zaslužili, ker je košnja bila njihova domena Sedaj pa je konec poezije o koscih in ostri kosi. Bazovski gospodarji so si nabavili kosilne stroje. Tako je v vasi sedaj IX strojev, ki izborno opravljajo svoje delo. Toda žrtev kosilnice je postal kmet Ivan Križmančič. Ko je hotel popraviti nekaj pri delujočem stroju, je malo previdnemu Ivanu kosilnica porezala prste in se zagnala proti njegovim nogam ter ga močno poškodovala.
## #
Bazovica je nekako središče vzhodnega dela tržaške zgornje okolicee. Na našo vas teži več okoliških vasi (Gropada, Padride, Draga, Pesek, Botač, Jezjfro in Gročana), ki štejejo okoli 2000 prebivalcev. Večkrat se zgodi, da potrebujejo ti IfJidJe razna Zdravila. Za vsako najmanjšo reč se morajo zapeljati ponj v mesto. In to je zvezano s stroški. V vasi jja ne dobiš najmanjše stvari. Temu bi se dalo od-pomoči s primerno prošnjo na pristojno mesto. Saj smo vendar upravičeni zahtevati, d?, nam zdravstveni organi tako prošnjo tudi ugodno rešijo, saj bi to bilo v splošno dobrobit zdravju vsega prebivalstva.
Kdaj bodo asfaltirali cesto, ki vodi iz Padrič v Gropado? Tako se sprašujejo Gropajci, ki ne morejo razumeti, zakaj se cesta ne asfaltira. Mislimo, da je že čas, da se ta cesta asfaltira, saj je mnogo manj važnih poti, ki so bile že pred leti popravljene, razširjene in asfaltirane!
CB0CANA
Danes bo v naši vasi prva prireditev, ki jo organizirajo domači fantje. Program prireditve je že bil objavljen, Zato ne mislimo ponavljati že znanih reči. Radi bi le opozorili Tržačane in izletnike sploh na našo okolico, ki je se vse premalo znana. Zlasti ob nedeljah in praznikih pride v gozdiče med Peskom in Bazovico mnogo izletnikov, k. posedajo v hladni senci m vzdihujejo, češ kako skopo jim je odmerjen prostor. Le malokdo od njih ve, da je za našo vasjo v hribu mnogo gozda in prelepe narave. Toda kdor je le enkrat bil pri nas, ta se je še vedno povrnil, tako mu narava ugaja. Zato priporočamo vsem obiskovalcem današnje prireditve, da pridejo k nam v vas že dopoldhe in ter izkoristijo priliko za ogled naše vaške okolice. Ne bo jim žal!
NABREŽINA
V preteklem tednu nas je razgibalo dvoje prireditev: mladinska igra »Pepelka« in mladinski dan. V četrtek so prišli na svoj račun ljubitelji odra, ki jih je pri nas dosti. «Pepelka» je navdušila mladino in odrasle, ki so tej lepi mladinski igri sledili enako napeto in z enakimi čustvi kot deca. SNG je torej ustreglo enim in drugim in f>i zelo želeli, da bi tudi v bodoče tako srečne izbirali. Tudi mislimo, da je prireditev na prostem imela večji učinek. Sicer pa je to v naših razmerah skoro edino možno, ker nimamo primerne dvorane. Ta pomanjkljivost sega tudi v vprašanje naše kulturno-prosvetne dejavnosti. Ne moremo namreč pričakovati, da bi pritegnili mladino, dokler ji ne nudimo primernih prostorov.
Mladinski dan je bil dobra zamisel našega prosvetnega društva, ki je, kot smo videli, ustregel mladini. Športno tekmovanje, kulturni spored in ples so odgovarjali njeni žilici. Dobili smo vtis, da jo je tekmovanje močno navdušilo, enako je zelo zadovoljil občin, stvo kulturni del mladinskega dneva. Tudi iz sosednih vasi se je obeh prireditev udeležilo dosti ljudi. Vreme je bilo tudi v nedeljo naklonjeno do pozne ure, ko se je mladina zabavala na plesišču, ki je še vedno priljubljena zabava.
Glede zadnje stavke kamnosekov so tukajšnji bolj izkuše. ni in politično zreli kamnoseki tega mnenja: naše kamnoseško delavstvo je mešanica iz vseh vetrov in tudi iz mladih nezrelih ljudi, ki ne vedo, kaj je razredna borba, kaj sta stanovski interes in disciplina, kdaj je borba uspešna itd. To pomeni, da bi bili morali sindikati s sestanki to zadevo pravočasno objasniti. Namesto tega je delavstvo po časopisju izvedelo le, da bo stavka. To pa je za naše razmere premalo. Zaradi tega ni bila stavka izvedena tako, kot nujno zahtevajo interesi tukajšnjega in vsega delavstva.
CEB0VLJE
Igrišče za golfi*n«i^Mfcleni®flllV,!ti^io (a na zemljiščih lonjerskih ln padrišklh kmetov zgradili Amerikanci in ki so ga kasneje rekvirirale tudi italijanske vojaške oblasti, je bilo s JO. Junijem derekvirirano. Tako Je bila enotna borba lonjerskih in padriških kmetov, ki se Je vlMtli*VW Ifet, ušpešno Dfvojetana, saj so prišli kmetje spet v posest svoje zemlje. Nemalp zasluge imjita pri tem obe kmečki strokovni organizaciji, in sicer Kmečka zve-za in Žveza malih posestnikov, ki sta prizadetim kmetom vseskozi pomagalw
Naprošamo uredništvo, da nam za to nedeljsko številko odstopi nekaj več prostora, ker bi radi navedli te-le naše vaške zadeve: O občinski poti proti Mavhinjam (do pokopališča) smo že pisali in povedali, da je v izredno slabem stanju in zasluži, da jo vzame občina za popravo resno v pretres. Tudi vaške poti in kolovozi potrebujejo vsaj nekaj pozornosti. Ne zahtevamo preveč, če vprašamo občino, da bi poslala za ta dela vsaj nekaj delavcev za nekaj dni. Va. ščani so s tekočimi opravki tako zaposleni, da ne morejo z najboljšo voljo izvršiti teh del. Občinskemu odborniku — našemu vaščanu, je to dobro znano, zaradi česar ga naprošamo, da prikaže odboru te in druge vaške zadeve, kot n. pr. pot iz vasi do sesljansko-devin-sko-mavhinjske poti, ki zahteva boljšo ureditev. Nismo v turističnem območju, pač pa v njegovi bližini in se turisti zanimajo tudi za našo vas.
Radi bi tudi spregovorili o naši mladini. Ta namreč vedno bolj čuti, da ji nekaj manjka in bi se rada kakor koli
(kulturno-prosvetno, športno) koristno udejstvovala. Sama od sebe tega ne zmore, pomoči pa ni. Nekoč je mladina računala na pomoč domačega u-čiteljstva, danes je ta, žal, zamrla, čeprav bi morali izobraženci to smatrati zlasti v naših razmerah za svojo moralno dolžnost.
Iz našega kmetijskega gospodarstva pa sporočamo, da kakor smo s pridelkoi lo Zadovoljni tudi poljščine precej izneverila trta. Grozdi, zlasti bele sorto, se nitnpeč sušijo in jagode odpadajo. Ne vemo, če je temu kriva pero-nospora ali kakšna druga bolezen. Bilo bi nujno potrebno, da bi nas kmetijsko nadzorni-štvo o tem poučilo.
oj/uivcetiiiu, u a aa-
iridelkom krme jeli ijl kale j* lobžo
le, tako se nam je
OPČINE
Pretekli četrtek smo spremili k večnemu počitku znano gostilničarko Marijo Daneu, ki je po daljši bolezni preminila v 78. letu starosti. Pokojnica, ki je že v mladih letih prišla na Opčine, je bila skozi vse življenje priljubljene, in spoštovana, kar je izpričal tudi njen pogreb, Te* se ga je udeležila tielika množica vaščanov, pa tudi iz mesta in sosednih vasi jr bilo mnogo ljudi.
Naj ji bo lahka domača zemlja, žalujočim pa naše iskreno sožalje.
B0BST
Kje je osmica? Kdo toči sedaj? To so vprašanja, ki jih navadno stavijo številni izletniki iz mesta in okolice,
ki prihajajo v, našo vaš, čim zagledajo na bližnji hiši ali drevesu tako značilno bršlja-novo vejo.
No, sedaj toči svoj izvrstni pridelek «na osmicis# Zdravko Pavlič, solastnik tako imenovane »Vile Profesor« na poti med Borštom in Zabrefcem. Do sedaj so v Borštu imeli osmico že štirje domačini: Sedmak št. 15, Ražem št. 45, Petaros št. 89 in Kosmač št. •JO v Zabrežcu.
Obilen obisk v vseh teh osmicah nesporno dokazuje, kako radi pijejo tako domačini kot tudi gostje iz Trsta in okolice, kozarec dobrega, pristnega vina. Treba je izreči vse priznanje našim pridnim vinogradnikom. In upamo, da bo v tem poletju še kdo «nastavil» sebi v čast in korist, poznavalcem pristnega vina pa v veselje in užitek.
M.
BICMANJE
V nedeljo 28. junija sta se poročila v ricmanjski cerkvi trgovski uslužbenec Mirko Hrvatič iz Zabrežca in llde Santin iz Ricmanj. Oba novo-poročenca sta iz zavednih družin; bila sta tudi marljiva [ člana in plesalca pri breški folklorni skupini.
Prijatelji in znanci jima želijo vso srečo, zadovoljstvo in neskaljeno ljubezen v novem stanu' Čestitkam se pri-družnje tudi uredništvo ((Primorskega dnevnikah.
Besede pomenijo:	a e-,
At %
ača, tudi nekdanja va v Cadiškem pTCV6zri#"na8yi, 18. znana zagrebška operna pev-ka, 16. .vrsta hrasta, 17. -av-nina, 18. zavetišče, 19. majhno, skromno, 20. jesihhstega okusa, 21. predlog, 22. topel južni veter, 23. slovenski skladatelj, 24. pozna, 25. kratica za »Slovenija AvtotranSport*. 26. veznik, 27. sejaiKa, 28. skupaj sto-čiti, 29. del strehe (mn.), 30. zaničljiv izraz za fanta (dvoj.), 31. reka v Španiji, 32. grafično delo, 33. moško ime, 34. glasbeni izraz (tiho), 35. pevec v zboru, 36. najnišji deli posod, 37. reka v Italiji, 38. izdelovalec raznih mazil, 39. glavno mesto evropske države, 41. vsem dostopni, 42. knjigovodska postavka, 43. predlog, 45. skrajni konci v morje segajoče zemlje, 46. planinska cvetlica, 47. vzklik, 48. osebni zaimek, 49. Zevsova ljubica, 50. žensko ime, 51. divja žival, 52. del molitve, 53. čoln, 54. spojen, 55. maža, 56. ponudba, 58. denar, 59. vsaka dostava za tistega, ki jo prevzame, 60. staro v zahodni Evropi živeče ljudstvo, 62. postavljati se v bran, 63. relikt, 64. nasprotnik Židov.
NAVPIČNO:	1.	prodajalna
VO
(a
£jg,l tobačnih izdelkov, 2. z izjemo, mimo, 3. germanski bog, 4. ves, 5. vzklik bolečine, 6. hčerka brez sestre in brata, 7. vrsta posode, 8. kratica za občinski ljudski odbor, 9. število, 10. plemenski, 11. velika dvorana, 12. vzklik v srbščini, 13. štev-nik, 14. pripadnik nekega cerkvenega reda, 19. pojoča človeka, 20. glavno mesto afriške države, 21. notica, beležka, 23. letoviški kraj na Hvaru, 24. čvrsta, jedrnata, 25. spremljevalec Bakha, 27. izdelek tekstilne tovarne, 28. pripadniki francoskih oboroženih sil, 29. utežna enota za dragulje in zlato, 30. neizraziti, nejasni, 31. boginja lova, 32. žepno o-rodje, 34. vas na Krasu, 35. glavno mesto azijske države, 37. boginja rojstva. 38. mesto v severni Italiji, 39. reka v Južni Ameriki, 04. število, 41. žensko ime, 32. potrebuje sodnik, 43. izgubiti dar govora, 44. razstrelivo, 46. moško ime, 47. nekdaj priljubljena ženska športna igra, 48. reduciram, zmanjšam obseg, 50. opera skladatelja Flotowa, 51. vrsta bolezni, 52. borilnice, 53. morske ožine med Severnim in Vzhodnim morjem, 54. osebni
zaimek, 55. apnenčast svet, 57. muslimansko pokrivalo, 39.
predlog, 61. vezbanje, 62. pr-lpe.
 fcliLk:
va in zadnja črka besede pod 53 navp.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. zadrgniti,
9. matematik, 17. sodar, 18. ov. čar, 20. galona. 22. nemnr, 24. Orle, 25. piker, 26. ah, 28. Čaven, 30. dudaš, 31. ki, 32. rek,
34. lesen, 36. Mario, 37. lep, 39. Emil, 40. Nemec, 42. naj, 43. karo, 44. komis, 46'. Norik,-48. Banat, 49. Faruk, 50. čemer, 52. pilot, 53. šilim, 55. Delos, 57. silos, 59. Klek, 60. lok,	62,	Timav,	64. FIFA,	65,
Ain,	66.	kisik, 67. humor,	69.
nit,	70.	nk, 71.	robat, 73.	le-
dar,	75.	Ra, 76.	lepim, 77.	alt,
78. cebam, 81. apogej, 83. f-lion, 85. nasip, 87. lateralni, 88. deseterec.
NAVPIČNO: 2. as, 3. Don, 4. rdeč, 5. Gamal. 6. nraven, 7. to, 8. Ivo, 9. mak, 10. ar, 11. Egidij, 12. makao, 13. Aleš, 14. tor, 15. in, 16. kažipot, 19. črv, 21. žarek, 23. resen, 25. puran, 27. hemofilik. 29. nemoč, 30. dan, 31. keratofir, 33. kimalen,
35. nered, 37. lanolin, 39. lirik, 41. cimet. 43. kalif. 45. sum, 47. kalin, 48. bis, 51. Komu!, 53. škandal, 54. kosam, 56. samec, 58. satan, 60. Libija, 61. kit, 63. vodene, 66. Koper, 68. rabat, 71. rege, 72. sli, 74. rase, 76. lot, 77. ali, 78. tod, 80. mir, 82. pa, 83. in, 84. ne, 86.
PO ZELO NAPORNEM POTOVANJU STA TIM IN DUSTV PRODALA KONJA TER NADALJE -VALA POT S POŠTNIMI KOČUAMI. ENO OD Tetf J£ UPADEL BANDIT NEBRASKA V SODELOVANJU S SERIFOM TULLIJEM TER VSE POTNIKE IZROPAL, ODNESEL JE TUDI VELIKO VSOTO DENARJA, KI JO JE IMEL NEKI BANČNI ZAUPNIK .Tik IN DUSTV STA OSTALA BREZ OROŽJA IN NA SREČO JIM JE BANDIT PUSTIL ENEGA KONJA
Serif in nebraeka sta s seboj '
ODVEDLA MLADEGA RONALDA, NIKOVEGA NEČAKA, KtNAJ BI BIL ZA TALCA .	_	,
ČIM SOUSrTRUE IZGINILI ZA OBZORJEM SC JE TIM POGNAL NA HRBET PREOSTALEGA KONJA /N SE ZAPODIL ZA ZLOČINCEMA TER
Ronaldom r
TIM JE ZDAJ SLEDIL ODTISOM podkev, zdaj
REZAL OVINKE IN PO NEKAJ URAN ....
končno ! euo j m. Rod MANO So I ZDA Bo TREBA začeti' MISLITI, a NAJPREJ JIH Bom PoČA-1£4L PRI IZHODU IZ KAH-
TIM SEJE OBRNIL IN PO LE NJEMU ZNANI STEZI OBŠEL KANJON.
(Nadaljevanje sledij[
PfSmoršIcrJnevlulc . - -. ...	—	s	—	s.	julij*	i9»
SPREHOD	PO
KONTOVEL - vas in ljudje
od starih časov do danes
Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 31,2, najnižja 19, ob 17. uri 30,8, zrafcni tlak 1015,5 stanoviten, veter vzhodnik - severovzhodnik 16 km. vlaga 35 odst./' r.ebo 1/10 pooblačeno, morje skoraj- mirno, temper, morja 20,9.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, S. julija
Ciril in Metod Sonce vzide ob 4 21 in zatone ob 19.53. Dolžina dneva 15.37. Luna vzide ob 4.02 in zatone ob 19 09. Jutri, PONEDELJEK, i. julija Dušica
Danes zaključek tržaškega velesejma
Tudi gospodarska kriza mesta je delno vplivala na sklepanje trgovskih poslov
Kljub temu pa je na velesejmu prišlo do pomembnih manifestacij, ki so pripomogle k povezavi Trsta z zalednimi in čezmorskimi dežolami - Včeraj dan ZDA, danes pa dan Brazilije
Danes zvečer se bo končal letošnji enajsti tržaški medna, rodni velesejem in pričakuje uprava, da bo danes prišlo do pomembnega obiska občinstva, kot se je to zgodilo že včeraj, zlasti zvečer.
Prezgodaj je še, da bi mogli eeeniti rezultat letošnjega velesejma tako s trgovske plati kot tudi glede obiska, ker niso na razpolago vsi podatki in zlasti manjšajo podatki o na velesejmu sklenjenih kupčijah. Znano je namreč, da kupčije dokončno zaključijo šele zadnji trenutek, če že ne celo po velesejmu. Vendar pa lahko že zdaj ugotovimo, da je prišla do izraza določena utrujenost in to tako s strani obiskovalcev kot s strani razstav, ljavcev. Na to vpliva preveliko število velesejmov in so med njimi tudi mnogi, ki ni majo nikakega resnega razloga za obstoj. Opaža se tudi, da trgovina in trgovske in\»r-macije preusmerjajo in dobivajo druge oblike tako, da je nastopil določen zastoj celo na drugače mogočnem milan-»sem velesejmu. Svoj delež pa ima seveda tudi splošna kriza tržaškega gospodarstva.
Vendar pa ne smemo zabeležiti samo teh temnih senc in lahko ponovno ugotovimo, da je bilo na velesejmu nekaj pomembnih razstav in da je prišlo do važnih gospodarskih razgovorov in stikov, r leob-širno bi bilo, če bi hoteli našteti vse m se zato omejujemo samo na najvažnejše. Med njimi je po važnosti nedvomno prva kolektivna jugoslovansaa razstava, s katero sodeluje na velesejmu Jugoslavija od začetna te ustanove. Uradna jugoslovanska delegacija je tudi letos razpravljala o vrsti važnih konkretnih vprašanj za razširitev trgovine zlasti v obmejnem področju.
Zanimivi so bili tudi dnevi nekaterih prekomorskih držav: Indije, Ivibanona in Cipra, ki je letos prvič na velesejmu. Zlasti pa je veliko pozornost vzbudil dan lesa in to še posebej, ker je sovpadal s svečano otvoritvijo novega pokritega prostora v lesnem pristanišču.
Včerajšnji dan je bil uradno posvečen ZDA, ki sodelujejo na velesejmu z zanimivo raz-
stavo posvečeno živinoreji. Dan ZDA je bil istočasno, ko je tudi ameriški državni praznik in je ob tej priliki ameriški delegat na velesejmu priredil v prostorih ameriške razstave sprejem, na katerem so bile prisotne številne osebnosti.
Včeraj se je zaključilo tudi drugo zasedanje o televizijskih filmih in so najboljše filme na gradu v Devinu nagradili. Velesejem pa so med drugimi obiskali tudi častniki in mornarji dvanajstih korvet, ki so zasidrane v tržaškem pristanišču. Spremljal jih je poveljnik pristanišča polk. Bollo.
Danes bo na velesejmu dan Brazilije in bosta prispela v Trst uradna predstavnika brazilskega inštituta za kavo Ma-culan in Allen, ki bosta dopoldne obrazložila na tiskovni konferenci vrsto vprašanj glede brazilske politike kave.
Govora bo seveda tudi o novem skladišču za kavo v Trstu, ki ga bodo ustanovili čez nekaj tednov v pristaniških skladiščih 51—53. V Braziliji so že naložili 16. junija na ladjo «Loide Bolivars last družbe Lloyd Brasiliero 40.000 vreč kave za to novo skladišče, 16. julija pa bodo naložili še 30.000 vreč kave na podobno ladjo »Loide Para-guay».
Po obisku velesejma in tiskovni konferenci bosta brazilska predstavnika priredila sprejem v hotelu Excelsior, nato pa bodo predvajali dokumentarni film v barvah o raznih operacijah zvezanih s pridelovanjem in manipulacijo s kavo.
Danes dopoldne ob 10.30 bo prispel z »aliscafom« francoski konzul v Benetkah, ki si bo ogledal velesejem, nato obiskal tržaškega župana dr. Franzila in prisostvoval kosilu pri veleposlaniku Confalo-nieriju.
Obvestilo za lastnike «Hudega leta»
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse lastnike nHudegg leta* iz Pa-drič in Lohjerja, da bo jutri
MtttMMmmttmillltmtOltllMIUIIHIIIIIIIIIirltllHItllllllllllltimilllMIMMMIMHIMmMMMMmMM
ZA CVETKO
6 t. m. ob 20.30. uri sestanek v Lonjerju. Priporočamo vsem interesentom, da se sestanka
udeležijo.
Velesejemski dobitki
Fiat «500» na tržaškem velesejmu je zadel Giuseppe Cristalli iz Ul. Doda 16.
Včeraj pa so bili izžrebani naslednji dobitki; 1. sesalnik za prah je zadela Rosa Pado-van iz Ul. Ghirlandaio it 5; 2. .zbirko avtomobilskih zem-
ljevidov Carla Illeni iz Ul. Matteotti 48; 3. električno svetilko Bruno Massarotto iz Trevisa; 4. Fotografski’aparat Antonio Cosulcich, peresa Lus pa so dobili Giorgio Turi, Bruno Cuaia, Anita Creva-tin, Marcello Clovich, Mar-celia Fucich, Norma Giorgia-ni, Elena Scheriani, Amabile Roccoli, Pina Fazzini, Renato Beliani
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
SINOČI V MILJAH
Smrtna žrtev prometne nesreče
Sinoči se je zgodila v Miljah huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 35 let starega mehanika Itala Fon-tanota iz Mazzareiev pri Miljah 761. Okoli 23. ure se je Fontanot vozil po cesti mimo ladjedelnice Felszegy, ko je nenadoma opazil pred sabo dve zibajoči se postavi, ki sta držali v rokah krmila koles. Prepozno je bilo, da bi se jima lahko umaknil in tako je treščil v njiju. Vsi trije so zleteli na tla, pri čemer si je Fontanot prebil lobanjo in je med prevozom v bolnišnico umrl. Eden od pešcev, in sicer 4Q let stari Giuseppe Vito-nis iz Milj si je zlomil levo nogo .tako da so ga morali sprejeti na ortopedski oddelek splošne bolnišnice s prognozo okrevanja v 30 do 40 dneh, medtem ko se drugemu pešcu, 38 let staremu Giusep-pu Bottazoniju ni zgodilo nič hudega. Policija je o vzrokih nesreče uvedla preiskavo.
Stavka v ILVA in ATLAS V ponedeljek stavkajo pleskarji
Visok odstotek stavkajočih v obeh podjetjih V ladjedelnici Sv. Justa niso izpločali plač
Nabiralno akcijo za Cvetko Ipavec smo zaključili. V naši današnji številki objavljamo zadnja imena darovalcev in končni obračun nabranih prispevkov.
Ob zaključku akcije lahko ugotovimo, da je nesreča, ki je zadela Cvetko v najlepših letih njene mladosti, globoko presunila vse naše ljudi na Tržaškem, pa tudi izven meja naše pokrajine, kar so dokazali s tem, da so se v tako velikem številu odzvali pozivu nesrečnih staršev. Tržaški Slovenci — pS tudi mnogi Tržačani italijanske narodnosti — so ob tej prilisi spet pokazali vso človekoljubnost in radodarnost, ki je prišla že tolikokrat do izraza.
Zaio se vsem darovalcem, med katerimi smo zasledili tbdi imena oseb, za katere vemo, da se s svojimi ssrom-nimi dohodki le s težavo prebijajo skozi >. vljenje, iskreno zahvaljujemo, tudi v imenu Cvetke, kitari želimo, da bi ji pomoč, ki so jo tako velikodušno nudili vsi darovalci, pripomogla k temu, da bi lahko že v kratkem sama prijela za pero in sama napisala nekaj vrstic, Mi vsi bomo z njo vred veseli, ko bo do tega prišlo.
Cvetka bo v teh dneh zapustila bolnišnico, Z rešilnim avtom jo bodo odpeljali v sanatorij v Bologno, kjer bo najprej ostala ne.iaj dni na opazovanju, potem pa bodo specialisti izrekli svoje mnenje, če in koliko časa bo morala osta'i na zaravljeniu Mi ji še enkrat želimo, tudi v imenu naših čitateljev, čimprejšnje in čim uspešnejše zdravljenje!
Zadnji prispevki:
]z Baikovelj:
Fterma Gregorič 1500, Alojz Ferluga 500, Zora Zuliunju Jod, Peter Gregorič 1000, Stefan Veljak 500, Vladimir Pertot 500, Ivan Sedmak J 00, Kino Starec oOO, Luciuno Jagodic 1000, Friderik Zmderčtč 1000, Nadja Danieli 1000, Stanko 400, gostilna Godnič 500, Murija brus 200, Sergij Milič 500, N. N. 1000, Mirko Ječ 200, Olga 500, N. D. 300, Marij Pertot 200, D. 1. 300, J. Sancin 200, Cveto Mohorčič 500, L). Žnideršič 100, k rane Milic 500, Aleksander Furlan 500, Edi Godnik 1000, N. N. 100.
Iz Bazovice:
Tom Marc (130) 300, A. Pečar (130)	300, Metlika (10 2)
200, Mlač (11S)	100, Žagar
(194) 200, Ruiem (37) 200, Raiem (44) 300, Kriimančič <219) 100, Zupančič (192 ) 200, Svetka Pelun (52) 1000, Anton Grgič (203) 1000, Marija Kralj (50) 500, Marija Grgič (97) 500, M. Žagar (110)	300, Kriimančič
(43) 1000, M Kaučič 200, E. Kriimančič (172) 200, M. Žugat (135 ) 200, Zora Cač (131) 2011 Žagar (201 j 300, Kriimančič' (70) 200, Comari (62) 200, Josip Marc (163) 250 Križman, iii (50) 200, Komnu bernette
(53) 250, Marija Kalem (12) 500, Vida Raiem (12)	500,
Fonda (167 ) 300. Fetaros (20) 200 Kriimančič (210)	200,
Cač (65) 200, Stopar (66 ) 200, Kralj (31) 200, Sankop (143) 100, Kriimančič (125) 500, Metlika (32 ) 500, Marc (63) 500, Debenjak (139) 300, Kriimun-čič (121) 200, Marc (SO) 300, Kriimančič (75)	1000, Grgič
(20S) 300, Babuder (IS*j 200, Mahnič (202) 1000, Gornik in Počkar (122)	500, Koci)an
(193 )	500,	Kriimančič (159)
300, Grgič (191) 500, Mevlja Marija (1) 500, Grgič (13) 500 Kalem (223) S00, N. N. 400, Bar Metlika 500 A S. — (P.S.) 50, Kriimančič Franc 500, Presl Zora (95) 10C0, N. N. 200, Kalc (76) 200,
Karla Kralj 300, Zora Namar 300, Adele Kalc (iz Gropade) 200, Erminija Kalc (ie Gropu-de) 300, Luciana Suman (iz Skednja) 5 0, Pierina in Marcela (iz Ric,,.anj) 1000, Andreja Švara (Ricmanje št. 114) 250, p. d. «Valentin Vodnik* iz Doline 3000, Kralj (Trebče it. 29) loOO, družina Simonič 1000, Iva Golob 500, Cvetka Sosič 1000, Marija Kralj 300, Iz Nabrežine smo prejeli: Ivan Radovič 500, Roža Brezigar 500, Zofija Milič 300, Frančiška Terčon 300.
Iz Saleža smo prejeli: Družina Kocman st. 19 1000, Emil Marušič 1000, Drago Grilanc št. 4 1000. Janko Obad 600, Just Pegan 500, družina Budin 500, Josip Gruden 500, Dušan Grilanc 500, družina Sardoč 500, Antonija Paolina 500, Josip Rebula 500, Alojz Pirc 500, Karolina Perčič 400, Angela Skrk 400, družina Rebula 400, Amalija Grilanc 300, Janko Skr k 300, Ivanku Grilanc 300, Ivanka Orel 300, Janku Rebula 300, Ana Budin 300, Štefanija Skrk 300, Marij Pirc 300, družina Stubel 300, Ctieta Skr k 300, Alojz Pirc it. 62 300, Jožica Furlan 300, Ivanka Cvetlič 500, Frančiška Milič 300 Egidij Milič 300, Janko Grilanc 300, Ivanka Pegan 300, Bruna Milič 300, Dominik Grilanc 200, Milena Kocman 200, P. Grilanc 200, Manja Ustrou-ška 300, Albert Peric 201, Arna. lija Skrk 200, Stana Budin 200, Karel Štolfa 200, Vera Auber 200, Janko Rebula 200, Manja Milič 200, Emilija Skrk 200, Ivanka Cahuriju 200, Marija Vesnaver 200, Milan Rebula 200, Rudolf Gruden 200, M arija Auber 200, Ivanka Skrij 200, Justina Obad 200, družina Skrk 100.
M. Germani 500, N. N. 1300, N. N. 400, 1 R. 200 Giga Kralj (Trebče 43) 500, Milica Raiem 500, Anica Fabris 500, Zorko Jelinčič 300, M. Maranguni 500, Posega JOt.O, Rani 1000, N. N. 1000, Kristina Sedmak (Boršt) 500, V. dekliški razred osnovne šole na Opčinah in N. N. 5300.
Skupaj 79.900 Prejšnja vsota 1,022.100
Skupuj 1,102.000
Včeraj so v tržaških podjetjih ILVA in ATLAS stavkali skoro vsi delavci v okviru vsedržavne stavke, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije. Dopoldne sta bili tudi dobro obiskani sindikalni zborovanji na Trgu Garibaldi in v Miljah, na katerih so govorniki podčrtali izredno učinkovitost sedanje sindikalne borbe, ki je bila izvedena v težavnih pogojih, saj je že zaradi čisto tehničnih razlogov bilo gospodarjem mnogo laže izvajati pritisk na delavce in zlasti na uradnike.
Obe tajništvi kovinarjev se pripravljata na novo bitko, ki se bo pričela 10. julija, ko bodo začeli stavkati kovinarji vseh strok in bodo stavkali pet dni.
* * #
Obe pokrajinski sindikalni organizaciji pleskarjev sta proglasili stavko pleskarjev za nedoločen čas. Stavka se bo pričela v ponedeljek.
Pogajanja o položaju te kategorije so se pričela že pred nekaj meseci vendar pa niso privedla do zaželenih rezultatov. Položaj pleskarjev je namreč izredno slab in imajo mnogo nižje plače kot drugi delavci gradbene stroke, pa čeprav ni njihovo delo nič manj težavno in odgovorno. Poleg tega že vrsto let niso prejeli niti najmanjšega povišanja plač. Tudi zahteve so bile dokaj skromne, vendar so pri gospodarjih naletele na gluha ušesa. Zato sta se že 2. julija sestali tajništvi obeh sindikalnih organizacij in sklenili proglasiti stavko.
* * *
Včeraj niso delali delavci ladjedelnice ’ Sv. Justa, ker ravnateljstvo v petek ni izplačalo rednih prejemkov. Tajništvi sindikalnih organizacij kovinarjev sta takoj intervenirali, da izvedo, zakaj je prišlo do tega in kdaj nameravajo plačati zaostale prejemke. * * *
V torek bo ob 18. uri na sedežu v Ul. Pondares 8 zasedanje izvršnega odbora pekovskih delavcev pokrajinskega sindikata. Razpravljali bodo o organizacjskih vprašanjih kategorije in zadnjemu razvoju glede pogajanj o delovni pogodbi.
# * #
Tudi včeraj se je nadaljevala stavka kamnarjev, ki je zajela številne kamnolome zlasti v okoliških občinah. Stavko za nedoločeni čas so proglasile vse tri vsedržavne organizacije v zvezi z zahtevami za obnovo delovne pogodbe.
Na slovenskih strokovnih industritskih tečajih
Seznami kandidatov ki so opravili
• NT	■ V *	®	®
mzji tečajni izpit
Objavljamo seznam kandidatov, ki so v poletnem roku šolskega leta 1958-59 opravili u-spešno nižji tečajni izpit Državne slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu:
a) pred izpitno komisijo v Trst« (Rojan):
Aljoša Belamarič Paiwood, Danilo Danieli, Milivoj Ferluga, Alojzij Gerdol, Anion Klemše, Albert Novič, Boris Polh, Bruno Rakar, Vilko Starec, Jurij Stergar, Ivan Svevo, Božo Terčič (odlično), El vi j Zimolo;
Eveleda Babič (odlično), A-drijana Bjekar, Nadja Glavi-na, Gracijela Luin (odlično), Silvija Odoni, Ana Marjia Pi-ščanc, Ana Marija Ščuka, Nadja Stocca (odlično), Fedora Zaha>' (odlično), Anica Zivic;
popravni izpit ima 13 kandidatov.
b) pred izpitno komisijo v Nabrežini • Sv. Križu:
Valentin Karel Cossutta, Nevenko Gruden (odlično), Dimitrij Pertot (odlično), Boris Skerk (odlično);
Lilijana Blasina (odlično), Tatjana Gruden, Nada Terčon.
c) pred Izpitno komisijo na Opčinah:
Ivan Kriimančič, Ana Manja Bole (odlično), Josipina Čufar, Milena Emili (odlično), E-leonora Ivanič, Marija Svobo-danka Sossi, Sonja Škamperle (odlično): popravni izpit ima 5 kandidatov.
č) pred izpitno komisijo v Dolini:
Flavia Bordon, Stevo Kosmač (odlično), Darij Kraljič, Boris Vodopivec (odlično);
popravni izpit imata 2 kandidata
Poskus samomora
Včeraj smo v našem mestu zabeležili kar dva poskusa samomora. Okrog 14.30 so pripeljali v glavno bolnišnico 63-letnega Josipa Orla, stanujočega v Ul. Monte Cengio 6, ki je kazal vse znake zastrupitve z uspavalnimi praški. Zena Vincenza Paroncini, ki ga je spremila v bolnišnico, je povedala, da je odšla že zgodaj zjutraj z doma k neki sorodnici. Mož ie bil tedaj še v postelji in prepričana je bila, da še spi. Ko se je okrog 14. ure vrnila domov, je ležal mož v globoki nezavesti, zraven njega pa je bila prazna škatla uspavalnega sredstva Zena je povedala, da je bil Orel že dlje časa hudo bolan ter ga je mučila močna naduha. Verjetno je
bila prav njegova bolezen vzrok, da si je hotel vzeti življenje.
Z uspavalnimi tabletami si je hotela vzeti življenje tudi 65-letna Uga Golun por Cro-vatto, stanujoča v Ul. ’ Pieta 35. V bolnišnico jo je spremil 71-letni mož Umberto Crovatto, ki je povedal, da je žena zaužila kar 13 tablet «Medonine». Po njegovem si je hotela žena vzeti življenje zaradi sporov v družini.  «»——
Podlegla je poškodbam
Včeraj ob 8. uri je umrla v glavni bolnišnici 86-letna Rosa Flaiban vd Presot, stanujoča v Ul. Molino a vento 15, ki so jo v sredo sprejeli na ortopedskem oddelku zaradi zloma levega kolka. Flai-banova si je zlomila kolk, ko je nesrečno padla v svojem stanovanju .
Prometni nesreči
22-letni Natale Millo, doma iz Zavelj in njegov prijatelj, 16-letni Gino Barut od Oreha št. 45, sta se včeraj vozila z vespo proti Miljam. V bližini Zavelj sta hotela prehiteti avtomobil fiat 1100, ki ga je vozil Giovanni Carli iz Gradiške. Prišlo je do trčenja, pri katerem si je Millo zlomil desno nogo, Barut pa poškodoval gleženj in stegno. Prvi se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku od 10 do 40 dni, drugi pa od 8 do 15 dni.
Do manjše nesreče je prišlo včeraj zjutraj na Trgu Dal-mazia. 34-letni Turiddu Car-loni, stanujoč v Ul. Vigneti 99, se je vozil na svoji vespi po Ul. Carducci proti Ul. Ghega. Privozil je prav v bližino križišča z Ul. Com-merciale, ko se je vanj zale-•MimtiiiiiHmiiiiiittiiiiiiiiiiimiiiMiiiiMiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiHimiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiimiiiiimiiiiiiitiiiimiiimitiiiiin
V
Od včeraj v Škocjanskih
jamah električna razsvetljava
0d bloka pri Lipici do Škocjanskih jam bo danes vozil avtobus od 9. ure naprej vsako drugo uro
20-letni Guerrino Cordella, stanujoč v Ul. Sporcavilla 3, je včeraj prijavil policiji, da mu je neznani tat ukradel kolo,
Resolucija občinskega odbora devmslco-nabrežinske občine
Odločen protest proti
krčenju področnega proračuna
Občinski odbor devinsko-na-brežinske občine je na svoji zadnji seji soglasno sprejel protestno resolucijo proti krčenju področnega proračuna. Resolucija se glasi:
Upoštevajoč dejstvo, da bo zmanjšanje teritorialnega proračuna za 10 milijard lir močno prizadelo gospodarsko življenje vsega tržaškega ozemlja, zlasti pa delovanje občinskih uprav, katerih proračuni bodo podvrženi novim skrčenjem potrebnih izdatkov zaradi postopne državne integracije;
upoštevajoč nadalje, da bo občutno zmanjšanje izdatkov prizadelo tudi občinske podporne ustanove — ECA, ki morajo podpirati številne siromašne občane zlasti ,v večjih občinah tržaškega ozemlja; ne glede na to, da je prebivalstvo občine Devin-Nabreži-na resno zaskrbljeno zaradi splošnih gospodarskih posledic na tržaškem ozemlju, do katerih bo prišlo zaradi zmanjšanja nakazil in ne bo mogoče izvršiti potrebnih javnih del ter sprejeti drugih ukrepov za izboljšanje stanja ekonomske depresije, ki vlada na tem ozemlju;
sklene, da odločno protestira proti zmanjšanju proračuna za tržaško ozemlje in zahteva od vladnih oblasti, naj ostane še nadalje v veljavi neokrnjen proračun, da se preprečijo vse resne posledice, ki smo jih zgoraj navedli.
Včeraj dopoldne, na Dan borca, je bila slavnostna otvoritev električne razsvetljave v Škocijanških jamah; popoldne je bila ljudska veselica, slavnost pa se nadaljuje tudi danes.
Slavnosti se je udeležil predsednik koprskega okraja tov. Albin Dujc, ki je v svo-
jem govoru podčrtal važnost Škocijanških jam za razvoj turizma ne samo na področju Krasa, temveč tudi celotnega koprskega okraja. Omenil je stalen porast tujskega prometa v koprskem okraju od leta 1955, ko je bilo skupno 62.358 gostov s 183.490 nočninami, lani pa 89.892 gostov s 409.228
Množica obiskovalcev pred vhodom
nočninami. Vzporedno s porastom števila gostov pa je rasel tudi blagovni promet v gostinstvu, ki je lani znašal 1.900 milijonov dinarjev. Tudi število obiskovalcev Škocijan-skih jam se vedno bolj veča, saj je leta 1955 te jame obiskalo 7.500 turistov, lani pa nad 24.000, od katerih jih ie bilo skoraj polovica inozem-cev. Spričo tega. je bilo nujno potrebno urediti, v jamah električno razsvetljavo, za kar so porabili 21 milijonov dinarjev.
Divja lepota Škocijanških jam pride zdaj še bolj do izraza, povečali pa bodo še število žarnic v jami in v načrtu je tudi napeljava dvigala, ureditev parkirnega prostora, ceste do magistrale Ljubljana -Koper, nato pa primerne restavracije.
Tov. Dujc je izrazil priznanje požrtvovalnim delavcem ter podjetjem in ustanovam ki se zanimajo za razvoj Škocjanskih jam, nato pa so si gostje ogledali jame. Danes pričakujejo še večji obisk. O) bloka pri Lipici do škocjanskih jam bo danes vozil avtobus od 9. ure naprej vsako drugo uro do 17. Avtobus bo vozi! tudi od železniške postaje v Divači.
v Skocijansko jamo
                 ................................................................................................................
tel s tovornikom 35-letni I-van Usebac iz Zagreba. Car-loni je padel na tla, pri čemer si je poškodoval levi komolec in levo koleno Sprejeli so ga na opazovalni oddelek glavne bolnišnice.
 «»
Pazite na otroke!
Štiriletni Gianfranco Mar-chesi, stanujoč v Ul Cerreto 13 je bil včeraj na kopanju v Barkovljah. Ves zadovoljen se je včeraj vračal s tramvajem v mesto. Bil je seveda v spremstvu mame, ki ga je trdno držala za roko. Toda ko sta izstopila, ji je fantek vendarle smuknil iz rok in zbežal čez cesto. Prav v tistem trenutku je privozil mimo avtomobil fiat 500, ki je malega Gianfranca podrl na tla. šofer avtomobila, 29-let-ni Corrado Bertocchi iz Stra-marja pri Miljah, je avtomobil takoj ustavil in pomagal, da so prepeljali otroka v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne ključnice. V bolnišnici bo moral ostati od 10 do 30 dni
MLADINA IZ GROCANE
priredi DANES 5. t. m. ob 15. uri v GROCANI
kulturno prireditev
na kateri bodo nastopili: godba iz Doline, pevski zbor «Lipa» iz Bazovice in pevski zbor »Slovenec« iz Boršta
Po prireditvi bo PLES
Kvintet Avsenik
DUET FILIPLIC - KOREN IN JANA OSOJNIK
nastopijo:
V soboto 11. t. m. ob 21. uri na dvorišču prosvetnega doma na Opčinah;
v nedeljo 12. t. m. ob 18. uri v Križu na dvorišču prosvetnega društva (A. Sirk«;
v nedeljo 12. t. m. ob 21. uri na športnem igrišču v Boljuncu
Predstave bodo na prostem, v primeru slabega vremena bodo koncerti v dvoranah.
Blagajna bo odprta dve uri pred pričetkom vsake predstave.
HHSRSKassRSHag::
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri nastop gojencev dramske šole, ki bo do izvajali Kralj jelen Carla Gozzija, v prosti priredbi A Brisonnija in Spira Dalla Por ta Xidiasa. Pred tem bodo isti gojenci izvajali še pantomi-mo, ki jo je p> ipravil Spiro Dalla Porta Xid:as.
I IZLETI )
Prosvetno društvo v Barkovljah
priredi celodnevni izlet s pru-pustnico z avtobusom v Trnovski gozd v nedeljo 12 julija Vpiso. vanje jo sobote 4. julija v društvenih prostorih, Ul. Ceretto 12. od 20. do 21. ure vsak dan.
Slovenska	prosvetna	zveza v
Trstu priredi tudi letos v dneh 15 in 16. avgusta izlet na Koro-ško. Vabimo člane prosvetnih društev, ki se želijo udeležiti izleta, da se čimprej prijavijo, ker :e število sedežev omejeno Vsa potrebna pojasnila dobite pri SPZ v Ul. Roma 15 v uradnih urah.
Slovenska	prosvetna	zveza v
Trstu vabi	26. julija	na izlet
preko Goriške, Tolmina in Koba-lida v Beneško Slovenijo. Prijave sprejema urad SPZ v Ul. Roma 15-11., tel. 31-119. vsak dan v uradnih urah. Vpisovanje vključno do 20. julija. Izlet bodo vodili posebni vodiči, ki so v tistih krajih doma Cena 1500 lir (vključno kosilo).' Odhod ob 5.45 !b Ulice Torrebianca vogal Ul. Roma. Vsi udeleženci izleta morajo imeti propustnico ali potni list.
Predstave na prostem na občinskem nogometnem igrišču v BOLJUNCU
DANES 5. julija S K e-MAC KOSAR:
Pop Čira in pop Spira
komedija v treh dejanjih V torek, 7. t. m. ob 20.30 MARIJA HOLKOVA
PEPELKA
Kino
D
Ljcelsior 15.00 «M»ščevalec», Rosana Schiafino, John Forshyte. Kas. mancolor.
Fenice 15.00 »Morilčev poljub«, Frank Silvera.
Arcobaleno 14.00 »Hrast velikanov«. V. HeOin, S. hayward.
Superčinema 14.00 »Pica na Pacifiku«, Tina Pica, Ugo To-gnazzi.
Fiioorammatico 14.30 »Rdeči pe. sek», K. Douglas, V Mayo.
Grattacielo 15.00 »Dekleta v uniformah«, R. Schnelder in L. Palmer,
Cristallo 15.00 »ženske so šibke«, Jaccjueline Sassard, Pascale Pe-tit, Mylene Demonget, Alain Delon.	Mladoletnim	prepove-
dano.
Capital 15.00 «10 sekund z vragom«, J. Chandler, M. Carol, J. Palance.
Astra Rolano 14.00 «Grešniki iz Peytona», L. Turner. Cinema-scope.	Mladoletnim	prepove-
dano.
Alanarda 14.30 «Mrzlo pivo v Aleksandriji«, J. Mills, S. Syms.
Aldebaran 15.00 »Steza nasilja«, Van Heflin Cinemascope.
Ariston 16.00 Glej poletni kino.
Aurora 15.00 «L’iao, ciao bambi-na», E. MartinClli, L. De Luca, poje Modugno.
Garibaldi	14.00 »Rdeči	suknjiči«,
C. Cooper, P. Goddard.
Ideal« 15.00 »Tam, kjer teče reka«, James Stevvard, Rock Hudson, Julia Adams.
impero 14.30 «Martedi grasso«, P. Boone. Cinemascope
Italia 15.00 »Veliki Herod«, E. Purdom, S. Lopez, S. Millo.
Moderno	16.00 «Lažni	general«,
G. Ford. Cinemascope.
S. Marcu 16.00 «Annie», Romy Schnelder.
Savoaa 15.00 «Vstajenje», Myrian Bru, Lea Massari.
Vial« 14.00 »Zavojevalec Mongo-. lov«, B. Andrev, A Miškova.
Vtttorto Venečo 14.45 »Tom in Jerry v tretji rundi«.
Massimo 15.00 «Dunkerque», J. Mills, A. Attenborough.
Novo dne 14,00 «Dolgo toplo poletje«, Joanne Woodward, Paul Nevvman.
Odeon 15.00 »Pristanišče blondink«, B. Laage.
Radio. Zaprto.
LETNI
Arena dei Fiori 20.30 »Pest pra-
» hu», G. Cooper, D. Varsi, S. Parker.
Arena Diana 20.30 «Samo ena velika ljubezen«, K. Novak, J. Chandler.
Ariston 20.30 »Cas za živeti« (po romanu), John Gavin.
Paradlso (Ul. Molino a Vento 11) 20.30 »Tunika«, R, Burton, V. Mature, J. Simmohs,
Marconi 20.15 »Zemlja upora«, P. Finch.
Poaziana 20.15 »Pariš Holiday», Fernai del, Bob Hope, A. Ek-berg.
Seco o (Sv. Ivan) 20.15 «Veter ne zna brati«, D. Bogarde, Y Tani.
Stadio 20.00 »Usoda cesarice«, R. Schneider.
Valmaura 20.15 «Ponos in strast«, G. Grant, F. Sinatra, S. Loren.
MILJE
Luropa »Fraulein«, Mel Ferrer, Cinemascope.
Konta »Slgfrid«. Technicolor.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 4. julija 1959 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 9.
POROČILI SO SE:	mehanik
Dino Gerdol in gospodinja Car-mela Brattina, uradnik Franco Samaestri in gospodinja M. Gra-zip ViduJich, šofer Bruno Stur-nega m gospodinja Giarvna Co-belli - Molla, uradnik Antotuno Mari in prodajalka Imera Franca, deiavec Aldo Acerri in natakarica Jolanda Jazbec, Inženir Valentino Pintar in uradnica Melita Barbaro, mehanik Giovanni Caniglia in gospodinja Marcella Nardin, uradnik Giorgio Zorzin In manekenka Elvina Ladi, uradnik Ambrogio Vendola in Maria di Gioia.
UMRLI SO:	71-letni Angelo
Leone, 82-letna Emilia Raiicevich, {.3-letni Edmondo Zaccarla, 65-letni Nicold Metullio, 73-letni Ru. bolf Ferluga, 86-letna Rosa Flaiban vd. Presot, 73-letna Maria Muellner vd. Crosada.
OKLICI
Mehanik Fulvio Gentilcore in šivilja Anna Maria Bosico, uradnik Antonio Sottile In učiteljica Alfea Feru*Wo, prodajalec Gra-ziano Toneich in delavka Nives Coverlizza, pomorščak Sergio Rasman in prodajalka Anna Mana Bartole, uradnik Vito Dagnel-!h in uradnica Maria Pia Moro, prodajalec Giuseppe Melon in gospodinja Glorgia Škrbec, pleskar Umberto Nlbbio in šivilja Ondina Sancin, mehanik Giorgio Presti in natakarica Eva Anto-nelll. ribič Mario Zaccarla In gospodinja Ludmilla Albi, uradnik Antonio Sacchetto in gospodinja Mercedes Bernardi, delavec Emil Bubič in delavka Silvana Perič, radiotehnik Sergio Giuliani in uradnica Itala Tomelj, uradnik Luciano Butti in uradnica Anna Maria Lucar' mehanik Ottavio Verglnella in šivilja Savina Stoc-c«, uradnik Fernando Fantacci
OD VČERAJ DO DANES
Maria Grazia De Ruvo, slikar Sabino Coloni in uradnica Laura Rigano, gasilec Paolo Jerman in šivilja MaiTa Marija Grizonlč, težak Riccardo Hrvatin in delavka Norma Goja, uradnik Paolo Iona in uradnica Laura Azzoni, inšpektor carine Francesco Amoio. so In učiteljica Thea Rossi, mizar Adriaoo Gomizel In gospodinja Giorgia Levi.
HASKA OHVKhTIlA )
in uradnica Mariapaola Strazzeri, pek Giorgio Grassilli in delavka Klavdija Pečar, risar VKtorio Sedmi in študentka Mirella David, industrijski izvedenec Ezio Lo-stuzzi in gospodinja Emma Pa-store, krojač Renato Crocetti in delavka Bruna Pomasan, uradnik Vittorio Ferri in študentka Licia Cheisi, električar Silvij Semec in šivilja Marija Gustinčič, stražar Paolo Masala in natakarica Pa-sgualina Brunetti, železničar Giovanni Marangon in gospodinja Maria Luisa Panunzi, doktor kemije Tullio Caropresi in frizerka Maria Pia Marzetti, klepar Do-menico Strineone in gospodinja Maria Russo, agronom Luigi Mi-nelli in geolog Laura Laurencich, oelavec Albin Sedmak in gospodinja Eda Zaccaria, mesar Ivan Foropot in služkinja Gina Durat, pom. kapitan Manlio Gianfran-cesco in Luisa stevani, mizar Oscar Polissa in delavka Damija. na Grgič, kuhar Luciano Ossich in Dolores Beggtato, mizar Aldo Mirko Mihalič in gospodinja Luciana Mondo, strojnik Egon Brecelj in šivilja Roza Pipan, častnik letal. Andrea Favretto in gospodinja Nidia De Stasio, geometer Giuseppe Ficarazzi In gospodinja Adriana Castellano, delavec Lu.gi Cattaneo in gospodinja Liliana Murro, uradnik Eli-gio Dercar in uradnica Maria Clara Castellan, železničar Mario Raspolič in gospodinja Marija Pe. čar, uradnik Marino Prelazzi in delavka Maria Silich, delavec Guido Bortuzzo in delavka Neri-na Solazzi, živinozdravnik Francesco Trappan in učiteljica Maria	_	______ ____________
Luisa Delim, častnik am, voj , zurra, Ul. Commerrlale 76; Bar-VVIHIam L. Horn in gospodinja i kovlje in Nicoli, Skedenj,
LEKARNE DANES
Dr. Coaermaz, Ul. Tor San Pie-ro 2; Croce Verde, Ul. Settefon-tane 39- Picciola, Ul. Oriam 2; Fizzul-Cignola, Korzo 14; Rava. sini, Trg Liberta 6; AUa Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Val-
Tržaski filatelistični klub »L. Košir« — Trst. Danes, 5. t m bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15 zadnji sezonski sestanek od 10. do 12. ure. Tudi za ta sestanek so dospele novitete, ki se bodo delile vsem članom.\Clam naj prevzamejo na tem sestanku vse zaostanke novitet. Prihodnji sestanek bo 6. septembra t. 1.
Prijatelj: Združenja za kultur, ne stike * Sovjetsko zvezo v Trstu, Ul. S. Nicold 11-11., tel. 29403, vabimo naj se oglasijo na sedežu združenja, da dvignejo vabila za vstop na razstavo »Sovjetske postne znamke« ki bo odprta od 7. do 11. julija od 17. <ro 19. ure ria sedežu.
Tajništvo posluje vsak dan od 10. do 13. In od 16.30 do 19 30. Od 7. julija dalje se bodo vabila lahko dvignila v jutranjih urah. — — « »
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipoila, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea. Ul. Ginnastica 6’ Alla Maddalena. Istrska ulica 43; Plz. ZU! Cignola. Korzo 14; Croce Az-
niaura 10.		«».				•
	LOTERIJA				
BARI	3	1	8	15	.58
CAGLIAR1	90	2	40	30	6
FLORENCA	62	24	89	64	25
GENOVA	12	72	45	43	56
MILAN	7	24	18	81	71
NEAPELJ	53	31	62	9	43
FALERMO	27	31	18	50	2
RIM	74	42	45	5	18
TURIN	15	24	63	57	4
BENETKE	79	66	42	58	47
ENALOTTO
12 21 IX 12 12 XX Enalotto sporoča, da je bilo ta teden sedem «12» (2.961.421 lir), 166 «11» (93.659 lir) in 1610 «10» (9.656 lir).
RADIO
NboclLJA, 5. julija 1959 RADIO 1’HST A
8.00 Ju-ranja glasba; 8,40 Slo-veitaiti a..s..mbl, in zbori; 9.00 Kmetijska oauaja; 9.30 G asbena matineja; 11.45 rerguitzd: Koncert v (-motu; 12.15 ka vsi kogar neka,,; 12,40 Novosti v jazzu; 13.00 Peiitajs, minut igrata pianista Charlie Kunz in ueorge Feyer; 13.30 Ula.ba po že.jah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po želja,i; 15.00 Orkester Jcse Granado^; 15.20 Z gliooo sirom po Evropi; 15.40 kvintet' Avseil.k; 16.00 Glasbeni po. poldan; 16.40 Pojejo Tony Dalla-ra in «1 campioiu«; 17.00 pou-ltnc: »Les Biclies«, bale.ua suita; 17.25 plesna čajanka; 18.00 Kon. tert slovenskih solistov; 18.30 Koagersovi, Kernovl in Berllnovi mol.vi; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Album priljubljenih melodij; 21.00 Pesniki in njih stvaritve; 21.25 Orkester George Melachrmo; 22 00 Nedelja v spor. tu; 22.10 Telemann: Četrta suita v E-duru za flavto, violino, harfo in čelo; 22.40 Orkester Ray An-thony; 23.30 Nočni pleš.
TRST
7,45 Kmetijska oddaja; 9.15 Guido Cergoli pri klavirju- 12.30 Glasbeni album; 14.30 Operna glasba; 15.30 Trikrat tri — variete; 16.15 Napolitanske pesmi, poje Giuseppe Di Stefario; 16.30 Ritmi in pesmi, nato prihod na cilj etape v Bagneres kolesarske dirke po Franciji; 17.30 Koncert komornega orkestra »A. Scarlat. t<»;	22.45 Koncert madžarskega
kvarteta
n. PROGRAM
10.15 Tedenska oddaja za ženske; 14.05 Igra orkester Holly-wood Bowe; 15.00 «11 discobolo«; 16.00 »La Mongolflera«; 17.00 Glasba In šport; 19.30 Storneli In
serenade; 21.00 »Ventilator«, oddaja za vroče dni; 22.30 99 nezgod Pulcinelle; 23.00 Igra or-kester Walter Malgoni.
KOPER
Poročila v italijanščini: 12.30, 17 15. 19.15 22.30.
Poročila v slov.:	7.30.	13.30,
15.00
6.00-7.15 Prenos RL; 8.00 Kme-tijska oddaja: «0 pitališčih živine pri KZ — Pogovor med agro-nomom in Drejo«; 8.30 Z narod-no pesmijo v nedeljsko jutro;
9.00 Naša nedeljska reportaža: »Signal je odprt«; 9.15 Zabavrki zvpki; 10.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Operne skladbe (Bizet, Puccini, Giordano, Verdi, Mascagni); 11.00 Nedeljska reportaža; 11.20 Nedelj, stki koncert; 12,00 Pogovor s poslušalci; 12,10 Glasba po željah; 12.50 Glasba po željah (II. del); 13.30 Sosedni kraji in ljudje;
14.00 Glasba po željah; 15.10 Za vas smo izbrali pester spored za. bavnih melodij; 16.00-19.00 Pre-nos RL; 19.00 Ritmi z orkestroma Werner MiiHer in Ricardo Santos; 19.30-22.15 Prenos RL;
22.15 Plesna glasba; 22.35 Športna nedelja; 22.45 Plesna glasba.
SLOVENIJA 327.1 m 292.1 m. 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, I3.fl. 15.00	17.00,	19.30.
22 00. 22.55
6.00-6.30 Nedeljski jutranji po-zdrav; 6.30 Reklame; 6.40 Prire-ditve dneva:	6.45 Vedri zvoki;
7.15 Poskočne za pihalne instrumente; 7.35 Lahka glasba; 8.00 Mladinska radijska igra — Ar-gillia-Parka: Kaj je doživel mali vijaček (radijska priredba Dra-gutin Horkič); 8,40 Violinske skladbe za mladino — Blaž Arnič: Izlet — Pavel Sivic: Pripo-vedka in rajanje — L. M. Škerjanc: Tri skladbe za violino (izvajajo violinist Karlo Rupel in pianist Marijan Lipovšek); 8.50 «Polka je ukazana...« (venček narodnih in domačih viž); 9.10 Matineja zabavnih melodij; 10.10 Se pomnite, tovariši... — Stane lerčak: v Šaleški dolini so zažarele luči; 10.30 Naš koncert za letoviščarje; 11.00 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe; 11.30 Zvone Kržišnik:	Državno	pose-
stvo Belje (reportaža); 12.00 Naši poslušale i čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci česti-tajo in pozdravljajo — II.; 15.15 Reklame: 15.30 Melodije za vas;
16.00 Humoreska tega tedna — Pierre Daninos:	Na počitnice;
16.20 Operetne melodije z orkestrom Hans Carste; 16.40 Poje komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta; 17.00 60 minut športa in glasbe; 18 00 Radijska igra — Dobriča Cosič: Daleč je sonce (ponovitev); režija: Mirč Kragelj; 18.34 Camille SainL Saens: Koncert za klavir in orkester št. 2 v g-molu (solist Orazio Frugoni in dunajski sirnf. orkester Pro Musiča dirigira Hans Swarowsky); 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila In reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Nedeljski intervju; 21.00 Športna poročila; 21.10 Koncert slavnih pevcev; 22.15 Plesna glasba- 23 10 Popevke na tekočem traku; 22.35 Branimir Sakač:	Simfonija o
mrtvem vojaku (orkester slovenske filharmonije p. v. Sama Hubada).
RTV JUGOSLAVIJA
9.45 Prenos proslave ob 15 obletnici ustanovitve 32 divizije iz Križevcev — Zagreb; 12.00 Kme-t.jska oddaja: «Paša na planinah« -- Ljubljana: 20.00 TV dnevnik — Beograd: 22.20 Vstaja 1941. leta — dokumentarna oddaja v počastitev ZKJ — Zagreb- 20 40 Zabavni spekter: «50 minut nenavadne peti«, glasbena rev. — Zagreb; 21.30 Prenos zveznega zleta TVD »Partizan« — Beograd.
Jutri
20.00 Oddaja iz poljudne zna-nesti: »Potopljeni svetovi« — Zagreb; 20.30 »Legenda o UgetsuA japonski celovečerni rilm — Zagreb.
TELEVIZIJA
10.00 TV za kmete; 15 00 Reimsi avtomobilska dirka za evropsko rrvensvo; nato ostale športni \es,i; 18.30 Poročila; 18 45 Lahka glasba; 19.15 Dokumentarni filni z bornejskega otoka; 19 45 Znanost in faniazija; 20.30 Posebna codaja kolesarske dirke po Fran-dji; 21.10 Eden, dva, tri — glasbena preds ava: 23.15 Poročila nato športna nedelja.
Jutri
17.00 Oddaja za otroke; 18 30 Poročila; 19.05 Perry Ccmo Show; 19.35 Oddaja za delavce; 20.09 šport; 20.3) Po-ebna oddaja kolesarske dirke po Franciji; 20.39 Poročila; 21.10 Posebna oddaja o cestnem zakonu — druga oddaja) 21.25 Svetniki v podstrešju -* komedija v treh dejanjih; 23,1* Foročila.
( m;
MALI OGLASI
OTHOSKK VOZIČKE, športne vo. žičke, žimnice originalne Perma-itex m vsakovrstno pohištvo <!<► bite pri MADALOSSO v Trstu, Ulica forrebianca vogal Trenta Ottobre
DAJEM V NAJEM prostor za kino dvorano. Nabrežina 68.
ODDAM V NAJEM sobo s souporabo kuhinje ženski. Naslov na upravi lista.
TVRDKA BELTRAM, Ul. Valdi-rivo 3, tel. 36991, ima v zalogi vse vrste koles, motorjev, avtomobilov, vespe in lambrete nove in rabljene ter odpošilja
PREDEN GRESTE NA DOPUST
se naročite na
(PRIMORSKI DNEVNIK>
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo.
15 dnevna naročnina L 300 —
Telefonirajte na št. 37-338
IS88S SLOVENIJA ZlVINOPROMtT
LJUBLJANA, DALMATINOVA 1 ~Telefon 22-212 tzvužu vse vrste živine, kenl, prašičev Telegr. «Slovpromet» mesa in mesnih izdelkov
prvovrstne kreniske kiehese ________in	krnske šunke
Živina je stalno na zalogi v depoju Prestranek • Telefon štev. S
Resolucija pokrajinskega odbora PSI
Struje v stranki pospešujejo nezadovoljstvo in razkol
. zadnji seji pokrajinskega tevršilnega odbora PSI v Go-**CI so soglasno odobrili na-*tednjo resolucijo:
»Izvršilni odbor federacije, ki se je sestal 28. junija v Gradiški, je temeljito proučil »•ključke centralnega komite-'*> ki je zasedal v Rimu med in 19. junijem. Pri tem je ugotovil, da lahko nasprotja, ** so se pokazala na tem sestanku, škodujejo organizaciji stranke; odgovornosti za te dogodke ne pripadajo samo *nemu delu centralnega komiteja, ampak jih je treba iskati v dejstvu, da predstavniki po. ••■nežnih struj vztrajajo pri svojih stališčih, ne da bi pri tem upoštevali objektivno stvarnost, ki jo zagovarjajo Urugi tovariši v centralnem komiteju. Zaradi tega smatra, je bolj kot kdaj koli poprej Potreben povratek k stranki-Bl enotnosti, in izraža željo, aaJ se centralni komite potrudi. da bo do enotnosti prišlo v vseh organizacijah — v vodstvu in v osnovnih organizaci-lah — ker bodo samo enotno sprejeti sklepi dali tovarišem Ba bazi voljo do dela.
Z vključitvijo tovarišev vseh struj v vodstvo stranke se “odo odpravile struje, o katerih izkušnje pravijo, da so škodljive, ker pospešujejo ne-zadovoljstvo in razkol.
. Obnovitev enotnega vodstva Po prepričanju tovarišev Soriške federacije potrebna,
Nedelja in ponedeljek 19. in 20. julija ob Doberdobskem jezeru ?
e se hoče vrniti v stranko Uavdušenje do dela, ki je v Preteklosti postavilo stranko v službo delavskega razreda 01 ki bo v bodoče ustvarilo Osnovo za uresničenje demo-ratične alternative.
Dvcurna stavka kovinarjev
Kovinarji goriške pokraji-so tudi včeraj sodelovali dveurni stavki, ki so jo Proglasile sindikalne organi-k*pjte- Skoraj v celoti so stav-j®11 delavci SAFOG, Prinzi, trrie Montesanto, Brunsch-c e'»er in tržiške ladjedelni-Sindikalne organizacije so j avko, ki je trajala od 10. 0 12. ure, proglasile z na-Obom, da dosežejo od delo-aialcev podpis nove delovne
Pogodbe.
Program poletnih iger v Štandrežu
Pod okriljem ZSPD bo Slo-ensko narodno gledališče iz vrsta nastopilo v Štandrežu Petek 10. ju-lija z dramo k o čem je resnica*, v so-• p D, julija z otroško igro ju.ePelka» in v nedeljo. 12. j 'te s komedijo «Pop Cira j. P°P Spira*. Pričetek ob uri.
to priliko bo odpeljal
busa se bosta ustavljala na Žale poslati v prihodnjem šol-
Vl avtobus ATA s Travni-j- ob 20.16 in bo peljal po evoredu XX. septembra, . vm»ki most, Pevma, Oslav-g (gostilna Bensa), Podgore, stnn<lrež: drugi pa Rupa (go-j n* Ožbot), Gabrije, Rubi-’ Sovodnje, Standrež. Avto-
vseh postajah, iz Standreža besta odpeljala 15 minut po končanih predstavah. Meščani se za odhod v Standrež lahko poslužujejo rednega avtobusa, Irt vozi na progi št. X za povratek v petek in v soboto Pa avtobusa, ki pelje čez Podgoro.
Opozorilo: za predstave v Štandrežu veljajo abonmaji za dve ali tri predstave po znižanih Cenah.
 «»------
Vpisovanje otrok v Dijaški dom
Odbor Dijaške Matiče v Go-
skem letu svoje otroke v Dijaški dom, naj čimprej dvignejo obrazec za prošnjo v domu ali v uradu v Ul. A-scoli 1. Pristojbina znaša 50 lir. Prošnjo naj starši vestno izpolnijo, zlasti kar se tiče premoženjskih razmer, ter naj jo tudi kmalu oddajo v domu (v dopoldanskih urah) ali v uradu. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko in vzgojno spričevalo (pri dosedanjih gojencih), družinski list (na nekolkovanem papirju), delodajalčevo izjavo o višini plače (pri zaposlenih in uslužbencih). Pri oddaji prošnje se
rici obvešča vse družine, ki | plača vpisnina 300 lir.
Sertanek v trgovinski zbornici
Kako odpraviti krizo in zagotoviti delo
Prisotni so bili predstavniki vseh gospodarskih ustanov
Na sedežu trgovinske zbornice je. bil v petek sestanek, kateremu so prisostvovali ravnatelji Zveze induštrijcev, trgovcev, obrtnikov in neposrednih obdelovalcev. Predsednik trgovinske zbornice Gio-vanni Bigot- jih je najprej pozdravil, potem pa je povedal, zakaj so jih povabili na sestanek. Rekel je, da so sestanek sklicali z namenom, da bi proučili gospodarski položaj naše pokrajine ter s svoje strani pomagali ublažiti gospodarsko krizo in dosegli zaposlitev vedno večjega števila delavcev. Predsednik je tudi naglasil, da se mora v raši pokrajini voditi enotna
Hiiniminmiiiii*iiiiitiiiiiiniiinniiiiiimi«tmminnMin*miniiiii*wilnmiiitHHtiiM*ninmn»nnmmiimmwmtNi«iHiinm
Keareče na delu
Zelo hude poškodbe zidarja Ki je padel s 3 m visokega odra
J beška na nogo in kamen na glavo
Včeraj ob 13.V se je pripetila v podgorski tekstilni tovarni huda nesreča na delu, v kateri se je močno poškodoval zidar 19-letni Silvano Fa-mea iz Ul. Madonnina del Fante št. 9. Famea je ob tej uri na tri metre visokem o-dru ometaval strop v poslopju, ki ga gradbeno podjetje Me-deot iz Moše gradi za potrebe tekstilne tovarne. Ker je mladeniča obšla nenadna slabost, je izgubil ravnotežje in strmoglavil v globino. Pri tem si je prebil lobanjo, pretresel možgane in povzročil več ran na glavi. Očivjdci so takoj poklicali delodajalca Itala Me-deota, ki ja bil v bližini, in mu sporočili nesrečo, Le-ta je ponesrečenca s svojim vazi-lom odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga zaradi hudih poškodb sprejeli na opa. zovalpem pddelku. Njegovo stanje je zelo resno, zato so si zdravniki pridržali prognozo.
tu m. yinr -----------------,----
Z rešilhirfT aVtomobilom 'Zelenega križa so ob 7. uri odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia 15-letnega Bruna Madellia s Svetogorske ceste 99. Madel-li je gluhonem in dela na žagi «Autovie carsiche* na Sve-togorski cesti 59. Zdravhiško osebje je iz hjegovih kretenj moglo ugotoviti, da mu je padla na desno nogo deska, ki mu je povzročila globoko, rano. Po prejeti zdravniški pomoči je fant odšel domov. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo ozdravel v 13 dneh.
# # #
Pri delu v Venturinijevi opekarni v Ločniku j^ padel kamen na glavo 24-letnemu Salvatoreju Giottiju iz Ulice' Manzoni 12, Ker mu j» povzročil globoko rano, so ga pridržali na zdravljenju. Ce ne bodo nastopile komplikacije* bo ozdravel' Id dneh.
— tift ---
Rojstva, smrti in poroke
V goriškl Občini se je od 28. junija do 4. julija rodilo
la otrok, umrlo je pet oseb, oklicev je bilo 9, porok P* deset.
RODILI SO SE; Gabrieli Gvendene, Fulvia Cuffolo, Ri berto Codecco, Maurizio Vi reldi, Paolo Rosa, Alma Car bas, Livio Valetti, Ezio Za-nin, Glov^nna Bressan, M*-
riateresa Valenti, Lilio Fa-fcris, Fulvio Zamaro, Silvana Perše, Edda Deghenchi, Carmine Feliciello.
UMRLI SO; 31-letni zidar Aurelio Vecchies, 64-letni krojač Arcangelo Condoluci, 71-letna gospodinja Olga Vigno-1), 61-letni uradnik Vincenzo Vanni, mesec stara Marialui-sa Goddi.
POROČILI SO SE; delavec Luigi Paoluzzi in šivilja Fer-nanda Serato, uradnik Ugo Madussi in šivilja Eleonora Macuz, rudar Alojz Jakončič in učiteljica Silvia Reja. hidravlik Iginio Flego-Leban in delavka Mirella Martinuzzi, uradnik Paolo Marši in uradnica , Dorotea Doljak, kirurg dr Giovanni Rolff in gospodinja Liliana Gratton, šofer Francesco Annatelli in gospodinja Loretta Padovan, urad-pik Sergio Toso in otroška vrtnarica Marialuisa Cicuta, mehanik Guglielmo Cingerli ;n tkalka Savina Nanut, namestnik brigadirja civilne policije Milan Tronkar in državna uradnica Ervina Brezigar.
OKLICI:	tekstilni	delavec
Erminio Delneri in tkalka E-rnilia Pusnat, slaščičar Tarci-«uo Michelin in tekstilna delavka Francesca Manfrici, u-rrdnik Francesco Srebotnjak ,n učiteljica Rosina Zorn, a-gent javne varnosti Domeni-co Schiavo in tkalka Nives Pirih, orožnik Ugo Macchia in učiteljica Maria Tamborella, obrtnik Paolo Gratton in gospodinja Elvira Plet, upokojenec Giuseppe Pavlin in gospodinja Antonia Franco, mehanik Giovanni Bemardis in tkalka Pierina Ozbot, orožnik Luigi zullo in gospodinja Fio-rina Ruzzo.
 «»——
, V Krminu razstava pohištva
V šolskem poslopju «Vitto-nno da Feltre* so krminski mizarji razstavili svoje izdelke. V svetlih prostorih najdete najrazličnejše pohištvo: spalnice, sprejemnice, dnevne srbe, moderne kuhinje, vse zelo lepo izdelano in napravljeno za najbolj rafinirane o-kuse. Vsakdo bo dobil na razstavi kaj takega, kar ustreza njegovi želji. Razstavlja kakih deset obrtnikov. Njihove
izdelke So pred dnevi prikazali tudi v dokumentarnem filmu po televiziji.
 s*------
V kratkem bo «Ribi» vozil na Oslavje
Prebivalci Oslavja in Pev-me so se nam pritožili, zakaj ni avtobusno podjetje Riti s 1; julijem pričelo voziti na progi Gorica, pevma, Oslavje, s katere je ATA na podlagi sporazuma z občino odtegnila svoje avtobuse.
Vprašali smo predstavnike Ribija, da bi nam povedali, zakaj je nastala ta vrzel. Izvedeli smo, da so še včeraj pričakovali dovoljenje videmskega nadzorništva za motorizacijo, da bi lahko jutri pričeli voziti. Ker dovoljenja niso dobili, so morali pričetek voženj za nekaj časa odložiti. Vsekakor so predstavnik; Ribija že določili, da bo avtobus odpeljal zjutraj z zgornjega dela Oslavij ob 6.30. Ker se bodo te vožnje posluževale predvsem ženske, ki bodo šle na trg, jih bodo odpeljali domov ob 10. uri. Ce prištejemo že vožnje V Steverjan in Medano, tedaj bodo imeli ob delavnikih po pet voženj v vsako smer; ob nedeljah in praznikih bodo vožnje popoldne.
Predvidevajo, da bo novi vozni red pričel veljati ▼ kratkem.
 «»------
Kino v Tržiču
AZZURRO. 14 - 22: »Dolina tisočerih gričev*, B. Lee, M. MčgOtman, v barVah. PRINCIPE. 14 - 22:	»Leseni
podnufednik*, J. Lewis, D. Martin.
EXCELSIOR. 14 - 22: «Nueren-berški proces*, vojni doku-mentar.
SAN MICHELE. 14 - 22: »Bitka v Cart Riverju*, G. Mont-gomery, v barvah. NAZIONALE. 14 - 22:	»Sinji
vitez iz zlatega mesta*, C.
Moore, J. Silverheels.
Letni kino AZZURRO. 22.15: . »Toliko ljubezni in cha, cha, cha», A. Lane, X. Cugat.
 «»-----
DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Urbani - Alba-nese, Ul. Rossini 1, tel. 24-43.
gospodarska politika, pri kateri naj sodelujejo vse organizacije operaterjev.
Govorniki so zahtevali, da se temeljiteje proučijo vsa vprašanja ter obljubili trgovinski zbornici svoje sodelovanje. Pregledali so delova* nje krožnega sklada in tržiške-ga pristanišča ter proučili gradnjo letališča v Ronkah, blagovno izmenjavo z inozemstvom, vprašanje cestnih in železniških komunikacij, turizem v Gradežu itd. Na koncu sestanka so	sklenili,	da	bo
vsaka kategorija zase sestavila podrobno poročilo o svojem sektorju, ki bo služilo pri	izdelavi	podrobnega	na-
črta.
 (»-------
Današnje prireditve
Od 10. ure do 12.30 na igrišču Baiamonti prikaz uporabe helikopterja za reševanje ljudi.	Sodeluje	Zeleni	križ	in
gasilci.
Ob 19. uri tombola v korist zavoda O. Lenassi.
Za Cvetko
Rudolf Mozetič, Pevma št 15
%
1.000
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 29 stopinj ob 16. uri, najnižja 12,2 stopinje ob 4.30. Vlage 75 odstotkov.
Kino v Gorici
CORSO. 15:00: «!0 sekund z vragom*, J. Chaadler. M. Cgroli J. Palance.
VERDI. 14.00: »Ne želi svojega bližnjega žene*, M. Klift.
VITTORIA. 15.00:	«8	celic
smrti*, M. Roonej, mladini prepovedano.
CENTRALE. 17.00: »Divja dediščina*, W. Rogers, M. O’ Sullivan, cinemascope in v barvah.
MODERNO. 15.00: »Lov tatu*,
Letni kino STANDREŽ. 21.00: »Osvajalec*, J. Waine, S. Haywort, v barvah.
Bežen obračun po prvem delu «Toura»
Po 9 ravninskih
Gaul	še
Včeraj počitek v Bayonnu, danes Pireneji s Tourmaletom
r AMinAir A«i'	1
BAYONNE, 4.
imeli udeleženci dirke* po Franciji prvi prosti znati je
dan. Doslej so prevozili devčt etap, pred njyhi; pb jih ,je,
13, od katerih‘simo dve ravninski.	...
Medtem ko so sii kolesarji na razne načine privoščili zaslužen odmor pa seveda ne bo odveč, če naredimo kratek pregled, ki utegne bifi toliko bolj zanimiv, ker še je s prvimi devetimi etqpi ?v bistvu zaključil: uvodni; del dirke.
Predvsem je treba ugotoviti, da so se vsi «veliki» doslej dobro nadzorovali in da bi brez etape na kronometer, Blain - Nantes, bili verjetno vsi na kupu z enakim časom. Le tej etapi se je namreč zahvaliti, če je vnesla nekaj razlik med nje, ki pa nikakor niso take, da bi že mogli govoriti o prednosti tega ali onega, čeprav si je Riviere prav v njej zagotovil prednost 51” pred Baldinijem, 1’58” pred Anquetilom, 2’28” pred Baha-montesom, 2’36” prčd Gaulom in 4’36" pred Bobetom. Po drugi strani pa so pred Rivierom Belgijec Pauwels kot rumena majica s prednostjo 3’38”, An-glade z 1’16”, Adriaenssens s 16” in Hoevenaers s 6”.
Ce je torej lahko Riviere zadovoljen s svojim uspehom vi etapi na
lahko z dosedanjo dvomno še
ksemburžan
rit za končno zmagi*. Gaul«ni ravninski vozač, je pa neprb-kosljiv v hribih. K vznožju hribov je prišel 'z minlmataiift
zaostankom, ki je verjetno celo manjši kot je sam predvideval. V Bayonnu ima Charly samo fl’14” gaostanka za Pau-
liamjl ej treba, da je
■ Djkies ^3^tyiQŠnf^flJL.e, ter vendff	firm	/cifri»l
i Geminianijem.' Pri-' imel pričakovane pomoči rran-
pričakovane pomoč cozov, ki -imajo skupni interes z Italijani proti Gaulu. fjalijani so doslej .dosčgli tdye etapni zmagi.
. Od .patalih moštev je naj-,b«lj . presenetilo belgijsko, ki
je v zadnjih etapah prilšo na površje, osvojilo prvo mesto v splošni klasifikaciji in pla-siralno kar štiri svoje kolesarje na vidna mesta. Francosko moštvo je vodilo do včeraj in je še vedno najbolj izenačeno, vendar pa je včasih tudi odpovedalo.
Vsi najboljši kolesarji so v dobri fizični kondiciji, vendar pa z izjemo Gaula ne prikrivajo svoje zaskrbljenosti za gorske etape, ki se začenjajo jutri s Tourmaletom 28 km pred ciljem.
II (lili H llllllllllll 1111111111 llllllllllll|a|||tHllllllliniHIIII,IIIIM,IIIHIIMIIItlllHlllltllllllHlllllllllia
jiil i rt'i- ij
Teniški turnir v Wimbledonu zaključen
Bueno (Braz.) v finalu premagala Hardovo (ZDA)
gov položaj letos znatno uged-nejSif vprašanje je samo, če bo ostal* do konca Toura v tako , dobri fprmi kot je bil dbsTeg* t|. ) J f j i Med favoriti ni v Bavohnu samo Favera, ki si je najbrž zapravil vse svoje možnosti v včerajšnji etapi, v kateri je zaradi velikega zaostanka padel na 40. mesto v splošni klasifikaciji 12’ za Pauwelsom, 8 za Rivierom in 6’ za Gaulom. V ostalem pa je bilanca italijanskega moštva še kar zadovoljiva. Baldini je bil med najbolj prizadevnimi in je danes najnevarnejši Gaulov nasprotnik. Po izjavah samega Gaula je Baldini skušal večkrat sprožiti odločilni napad,
s svoj*n uspehom v«;	•
osXn?oetbUanPco« Presenetljiva afirmacija Rusa Lejusa v finalu jurtiorjev
e bolj-zadovoljen Lai*-*i»e
in Gaul, veliki favo- LONDON. 4. — 7, zadnjimi 10"3; 200 m:	1.	Woodhou
vvelsom, kar vsekakor ni pretirano, predvsem pa, je omejil na fninirrium sVoj zaostanek V etapi na kronometer in obenem tudi pri vseh pobegih njegovi najnevarnejših konkurentov. Tako znaša njegov zaostanek po prvih 9 etapah za Rivierom 2’36”, za Baldinijem 1’45", za Anquetilom 38” in za Bahamontesom 7”, medtem ko ima 2’20” naskoka pred Bobetom. Lani je bil v Daxu Gaul v splošni klasifikaciji šele na 19. mestu z zaostankom 11’30” za rumeno majico in predvsem 11'08” za Faverom, ki je bil v tistem trenutku na druSem
Doberdob ski občinski svet
Soglasnost s stališčem notranjih komisij
Prijave otrok za počitniško kolonijo v Tržiču
Doberdobski občinski svet (Pogoji so naslednji;'iz dober je imel prejšnjo nedeljo verjetno zadnjo sejo v letošnjih vročih mesecih. Soglasno je odobril resolugijo, 'ki. povsem odobrava stališče predstavnikov notranjih’ komisij na sestanku v Gorici- doe 14: junija, na katerem so razpravljali o krizi V ČRDA in o ukrepih, da se zajamč; stalnost zaposlitve, Svetovalci so pooblastili župana, da stališče občinskega sveta prikaže predstavnikom delavcev tržiške ladjedelnice.
Izvolili so Karla Boneta,
Karla Lavrenčiča in Antona Pahorja za preglednike obračuna za leto 1958 ter izvolili petčlanski odbor, ki se bo ukvarjal s prodajo jusar-skih zemljišč.
Doberdobske starše bo prav gotovo zanimala vest, da iu-> panstvo vpisuje otroke, ki bi jih hoteli starši poslati na počitnice k morju v Tržič.
dobske občine gre 10 dečkov od 6. do 12. leta starosti, starši jih odpeljejo zjutraj v ko-lcnijo, zvečer jih odpeljejo domov, hrana in varstvo je brezplačna. Ker je rok zelo kratek,	naj	starši, ce želijo,
otroke čimprej prijavijo.
 •«»- —
Avto v kolesarja
V Ulici Mazzini je avtomobil 1100 od Telve, ki ga je vozil Giovanni Variola iz tL lice Tabaj,	prevrnil	upoktil
jenca 61-letnega Attilia Un-gara iz Ulice Monache 6, ki se je peljal na kolesu. Avtomobilist in kolesar :sta se pobotala, potem pa sta se razšla,	ker	kolesar ni utr-
pel hujših posledic. Urigaro je nato odšel v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu cbvezali rano na levi dlani in levem kpmijdcU. Ogdšavel bo v' 10 dneh. '1
finalnimi igrami se je danes zaključi Vbliki mednarodni te-
- Ward (ZDA) 6:4. 4:3 ———*
Moške dvojioe: -Fraser-Emer-5on.(ATsi,) t Laver-Mark *:*,
6:4, 14:16. 9:7:	»
(Avst.-Braz.) 6:4, 6:3.
Zenske dvojice:	Hard-Arth
(ZDA) - Fleitz-Truman (ZDA-
VB) 2:6, 6:2, 6:3.
Juniorji: Lejus (SZ) - Bar-nes (Braz ) 6:2, 6:4.
Juniorke: Gross (J. Air.) -Schuster (Avst.) 6:1, 6:1.
Zmaga Brazilijanke Bueno v finaiu posameznic je bila zaslužena. Njena igra je bila avtoritarna, polna krasnih udarcev, proti katerim je bila A-meričanka brez moči. Se posebej pa se je Bueno odlikovala s, servisi. Prvi set je o-svojila v 24’, drugega pa še prej, ker je Hardova zaradi krčev precej popustila.
Ostale igre so bile na zadovoljivi višini, posebno v finalu moških dvojic, kjer sta se odlikovala Fraser in Laver.
Za največje presenečenje današnjega dne je poskrbel mladi sovjetski tenisar Lejus, ki je osvojil prvo mesto v konkurenci juniorjev, kar je obenem prva pomembnejša afirmacija sovjetskih tenisarjev v mednarodnem merilu.
Turnir »Kvarnerske obale*
Hajduk in Partizan finalista na Reki
REKA, 4. — Rajduk in Partizan , sta se kvalificirala za finale mednarodnega mladinskega 'nogometnega turnirja ((Kvarnerske obale*, v tekmi za tretje mesto pa se bosta pomerili Rijeka in Crvena zvezda.
Rezultata današnjih polfinalnih tekem na stadionu Kan* trida na Reki:
Hajduk - Rijeka 3:2 (V regularnem času se je tekma končala neodločeno 1:1.)
Partizan • Crvena zvezda 5:0 (2:0).
O DUESSELDORF, 4.	—
Atletika: palica:	1.	Schwarz
(ZDA) 4,50: krogla: 1. Wegman (Nem.) .17,26; disk: 1. Babka (ZDA) 54,49, 2. Kunadis (Gr.) S53.38; 100 m:	1.	Woodhou.se
(ZDA) 10”3, 2. Germar (Nem.)
(ZDA) 21”0; 400 m: 1. Carls-son (ZDA) 46”8; 110 m ovire: 1. May (ZDA) 14”3.
O BEOGRAD, 4. — Atletika: 110 m:	1. Lorger 14”3;
200 m: 1. Savič 21”8.
O BERLIN, 4. — Boks: evropsko prvenstvo srednje kat.: Scholz (Nem.) je premagal rojaka Wohlersa po točkah v 15 rundah.
O CARIGRAD, 4. — Košarka: Italija (mladi) - Turčija (mladi) 89:62 ( 46:32).
O MUENCHEN, 4. — Atletika: 110 m: 1. Lauer (Nem.) 13”8, 3.Mazza (It.) 14”3, 4.Švara (It.) 14”4; disk: 1. Kouna-dis (Gr.) 53,44, 3, Consolini (It.) 52,35; višina:	Puehl (Nem.)
2,01 m.
Danes v Trstu
Miting za moške vseh kategorij Fidai. Organizira Liber-
tas. Občinski stadion ob 9.
BASEBALL
AB Trieste - Red Devils. Pokal mesta Trsta. Igrišče na Opčinah ob 10.
TENIS
Pokal Krožka trgovske mornarice ,{IV. dan) :	1
Tennis Club Triestino - Ten-nis Crda (Trst). Igrišča v Ul. G. Rebi ob 9.
Tennis Club Marina Mercan* Ule - Tennis Club Monfalcone (TržičJ. Igrišča v Barkovljah
ob. B. .	  -	-
KONJSKE DIRKE
Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 20,45, Glavna dirka za nagrado velesejma. Lir 330.000, m 2050. Dirka Totip.
SAH SZ - JUGOSLAVIJA
II. kolo: 4:4 (2)
KIJEV, 4. — V drugem kolu šahovskega dvoboja SZ -Jugoslavija so bili doseženi naslednji rezultati:
Smislov - Gligorič remi, Ma-tanovič - Petrosjan remi, Bron-stein - Fuderer prek. (v remi poziciji), Milič - Tajmanov remi, Averbach - Djuraševič remi, Bertok - Geller 1:0, Korč-rioj - Karaklajič 1:0, Matulo-vič - Juhtman 0:1, Bikova -Nedeljkovičeva prek. (v remi poziciji), Lazarevičeva - Volj-pertova 1:0.
Stanje je torej 4:4 in 2 prekinjeni partiji. Danes zvečer in jutri bodo odigrali prekinjene partije prvega in drugega kola.
 ---e*--—
O BOLOGNA, 4. — Z zmago nad Fiorentino s 3:0 (1:0) je Milan osvojil državno prvenstvo rezervnih moštev.
O S AVON A, 4. — Dviganj* uteži:	Italija - Avstrija 5:2.
Mannironi je v peresni kat. postavil nov državni rekord s 357,500 kg.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trsi
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 5. t. m. ob 17. uri cinemascope IJniversal barvni film:
PRELUDU
Igrajo: JUNE ALLYSON in ROSSANO BRAZZI
nim	naintuiri
m
predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 16. uri in ob 26.36 uri nn prostem barvni film;
«KITTY»
Igrajo: ROMY SCHNEIDER, KARLHEINZ BOHN in O. E. HASSE
Ljubezen in škandali na konferenci na višji ravni v Ženevi. Čudovito dekle spravi v težave štiri zunanje ministre.
V ponedeljek 6. t.m. ob 1*. uri in ob 20.30 uri na prostem ponovitev istega filma.
tolŠKO
KRANJEC :
Povest o dobriti ljudeh
bS*	——■     
, *Rada bi * deklet,
nerava
Jožefu, »kaj na^ne
ibregml
le vedela,* je rekla z
om.»
«Kaj bi nameraval « »lepim dekletom?* se je ol t Ko je dojel pravi smisel Aninih besed pa je samo .‘‘biahnil z roko. Zakaj to, kar je hotel povedati, ni bilo za Jte1- E>a bi jo potolažil, je rekel: »Prijel ga bom ob prvi rfjliKi in povprašal naravnost, kaj misli.* Ko pa je premislil jT"0 odločitev, se je prestrašil. »Sicer pa mislim, da ne bo č“tal dolgo tu. Vse tako kaže; ln sam je rekel, da pojde, ko J£eneha dež. Dež je medtem prenehal in oeste so se pčsušile * je pomislil, da je to njegov pravi vnuk Peter Koštrca,
Ce
P^em naj le zavlačuje in nemara se bo nekega dne odloči! žai rekel- da kratko malo ostane prf njima. To ni nemogoče Pa je dokončal svojo misel pred Ano, sicer nekoliko K«vnostno, toda tudi za fljo dovolj naravnost: '»Vsekakor ga r* stneva odpoditi, niti mu pokazati nejevolje; pomisliti moraš Tjhho, dA je konec koncev on bil tjati, ki nama Je na kakršen Jr koli način spravil tisti zagonetni tisočak. Bilo bi trdo, če Zjako hitro pozabila na tako dobroto.* To pojasnilo j* Ano	ste.
spomnilo Petrove nadčloveške bitnosti; in če Je res to.	ln
slok 1111511 ona> Potem je bila Je njena neumna pamet pre-lftba, da mu je mogla podtikati kake nelepe namene. w Kljub temu pa je še nadalje z bolestjo, a tildi z neke J-tjo opazovala, kako se Peter in Katica sprehajat J»rka ob gozdu, kako Peter nekaj pripoveduje in zamal tem včasih z roko, ali pa posedata pred hišo in Stikata “kupaj glave, kakor bi se bala nepotrebnih ušeb.
.. Peter in Katica sta res vedno skupaj; obhodila st» le ves ^°k, stopila do Mure, ki je kalna in ki valovi in buta ob teehko zemljo, ter jo izpodkopava. Peter se je pri tem že oko-***. medtem ko ga je Katica čakala na obrežju. Potem stopita
spet na nasip ob onem drugem jarku. Peter pripoveduje o prelepem jezeru, ki ga prerašča ob straneh trstje, po sredini pa plava na njem široko listje belega lokvanja, pripoveduje o črnih kokoškah, ki kakor majhni čolnički plavajo po vodi z monotonimi vzkliki: kek - kek. Pripoveduje dalje o zelenih gričih na Štajerskem m v Medmurju, o široki cesti, o vasi, o polju, dokler ne pridene skoraj trpko:
«Tod pojdem jaz v svet.*
Svet je vse, kar leži zunaj tega otočka, svet je preprečkan s cestami, z železnicami, posejan z vasmi in mesti, »vet je borba za vsakdanje življenje, z mnogo truda in c majhnimi sanjami, brez lepe pesmi in brez tega žarkega sonca, ki leži na teh njivah in na Koštrčevem domu. Ta dom je kakor pravljica, poln čudnega vonja in omamne samote, lepih zimskih večerov in še lepših razgovorov, ki so prijetni, čeprav ne zadevajo vse trde resničnosti sveta. Tu je vse kakor ena sama velika in lepa pravljica, in da se ni zgodilo vmes nekaj takega, kar se dogaja v svetu vsak dan, bi bilo tudi vse to življenje podobno pravljici. Kdor zapade temu, se ne more več rešiti. »Zakaj hočete v svet?* vpraša Katica.
»Najprej zato, da izpolnim tvojo željo ali zahtevo.*
»Nisem zahtevala,* odvrne Katica.
«To je res, vendar ne bi rad, da bi imela o Petru Koštrci slabo mnenje. Potem pa grem, ker je že davno minil čas... In naposled, ker moram iti. Tu bi tako ne mogel živeti, prej ali slej bi bilo po meni. Tega pa nočem.*
Sedel je na nasip in Katica je sedla k njemu; Peter se je zagledal po sinji vodi in po črnih kokoškah. Katica je žulila travo. V trstju je pel trsteni vrabec, onstran struge je prepeval slavec in po starih topolih so grulile grlice. 2e dolgo po tem kakor ne bi bilo v zvezi s prejšnjim, je Katica vprašala: «8e ittar bojite?*
Ppažak t ^»dvfr	1151	ti	*	bal?> je vprašal.
Zasmejal se je tino. »Orožnikom sl*ptfi he bojim; namreč, da bi* trepetal pred njimi. Vendarse ne bi rad srečal z njimi Takrat Petra Košlrtte ne ho več. In te bi mi še tako ugajalo, tu se ne morem ustaviti... že davno bi moral biti stran. Ce ne današnji, bo lahko že jutrišnji dan usoden zame.*
Katico je prevzelo. Nenadoma Je stala pred njo bridka resnica v vsej goloti. Z drhtečim glasom je vprašala; »Pa zakaj vas preganjajo, če niste napravili nič takega?*
Nasmehnil se je. «Kako preprosto si ti predstavljaš svet! Nič takega nisem napravil! Morda nisem; pa če sem, bi se mogoče dalo kako opravičiti, ako bi kdo pretehtal in premislil vse stvari, ki imajo nekje svoj vzrok, kakor ima drevo svoje korenike. Vidiš, na svetu so zakoni in na svetu je oblast, ki čuva, da nihče ne krši teh zakonov. Nekoč, davno, bogve v katerem času, morda vse to ne bi bilo tako težko, in morda pride spet kdaj čas, ko bodo ljudje drugače presojali, toda danes je tako. Tako je, d% morajo mali ljudje samo trpeti in delati, drugi pa lepo bretdelno žive. To ni naključje, to je tako urejeno in potrjeno. In‘če s% kdaj kdo upre takim stvarem, kakor se je nekoč v mladih ^etih ;uprl Peter Koštrca, ga imenujejo ljudje razbojnika, čeprav ga’ imajo radi. Peter Koštrca pa se ni samo uprl, temveč tudi drugače delal; lotil se je vsega in se ni nikdar zbal. Zato ga morajo preganjati, ker kam bi pa prišli, če bi se še drugi nalezli tega in tako počeli, če bi vsi ljudje počeli tako?!*
To poslednje je skoraj že vzkliknil. Katica ga je mirno poslušala. Potem je vprašala, rekoč:
»Pravijo, in tudi sama sem doživela, da ste ljudem mnogo pomagali, da ste jim dajali denar; res ste ga dali tudi meni, in dedku in mamici ste dali mnogo, a dedek pravi, da dajete tudi drugim. Ali ste ta denar ukradli?*
»Oh, Katica,* je odvrnil in se grenko nasmehnil «Denar vendar ne raste. Na svetu pa je tako, da reven človek s svojim delom, pa bodi to še tako naporno in veliko, ne more priti do toliko denarja, da bi lahko vsaj pošteno oblekel in prehranil svojo družino, kaj šele, da bi dajal drugim! Reven človek mora vse življenje garati, poleg tega pa neprestano stradati in prezebovati, kadar je mraz. Poleg tega je na svetu mnogo takih, ki imajo preveč, in lahko si misliš, kako prijetno je, če koga izenačiš z večino človeštva!*
Skušal se je smejati, toda Katica je ostala resna in samo premišljala. Potem se je pa sklonila k njemu in ga tiho, ven dar z nekim bolestnim glasom vprašala:
»Ali ste tudi ubijali?*
Peter se je zdrznil, česar Katica ni videla. Njegove oči sc se sicer ozrle po njej, potem se pa zagledale v daljavo, na tiste položne griče, ki ležijo onstran Mure in se vlečejo od vzhoda na zahod in tonejo nekje daleč, že povsem modrikasti v nekoliko meglenem obzorju, tam, kjer se naposled tudi prostrana ravnina zlije z bledikastim nebom. Vendar ni videl niti teh
gričev niti žarkega sonca, ki se je odbijalo v sinji vodi, ne aivjih golobov, ki so leteli onstran struge, temveč je bilo videti, da se je hotel ozreti v daljni svet, v preteklost, tja, kamor ni mnogokrat pogledal, v kraje in leta, ki so bila že skoraj pozabljena.
šele ko se je ozrl po Katici, se je zavedel, da ji je dolžan odgovora. Gledal je njen obraz, ki ga je spet spomnil Marte; lepota na njem je bila skoraj ista, toda na Marti je bilo nekaj vsakdanjega, nekaj, kar si je želelo samo zunanjega, tu pa je bilo zarisano vse tisto, ljar j* šele moglo povzdigniti lepoto do tiste višine, ki človeka ne bi dolgočasila. Hkrati pa je začutil, da bi se s kom drugim samo pošalil, če bi ga spraševal o cem podobnem, da pa bo moral Katici ali odgovoriti ali na molčati, kar je konec koncev isto.
»Jutri pa odidem,* je rekel, ne da bi bil odgovoril. »Skrajni cas je.»
»Niste mi odgovorili,* je odvrnila.
«Kaj pa hočeš še? Kar je bilo, se ne vrne več, in brez pomena bi bilo presojati pravilnost ali nepravilnost vsega ston jenega, pač pa bi se moral vsakdo vprašati, ali je bilo potrebno. Na tako vprašanje pa bi si moral odgovoriti, da je bilo nujno, kar je bilo kdaj.* Polotila se ga je strast in nenadoma se mu je zazdelo, da bi ta trenutek mogel vse izpovedati, vse do poslednje pičice. Pa se je vendar premagal. »Vetrovi pihajo vso pomlad in se ne sprašujejo, zakaj, ptice letajo po zraku, metulji, čebele, vse gre svojo pot in se ne sprašuje, zakaj. Ribe skačejo nad vodo in čeprav bi lahko površen človek dejal, da zato, ker love mušice, ni to pravi odgovor; in tudi ribe se ne sprašujejo, zakaj, še sonce se ne sprašuje, zakaj sije in greje zemljo. Tako je odločila narava, tako je od vekov in tako bo ostalo. Samo človek naj bi se vprašal: zakaj? Tako je odločeno; odločeno Je, da bosta stara Koštrčeva sanjarila v samoti in si izkazovala poslednjo ljubezen, Peter Koštrca, njun vnuk pa bo taval po svetu, kradel in moril in dajal drugim- jemai bo, kjer je preveč, in dajal, kjer je premalo. Zato Peter Koštrca ne bo nikdar umrl. Mogoče se bo spremenilo ime a bistvo Petra Koštrce bo ostalo in živelo do kraja sveta. Petra Koštrco bodo nemara obesili, toda vsebina Petra Koštrce se ne da obesiti. Ta ostane nedotaknjena. Ali hočeš še kaj?* je vzkliknil.
(Nadaljevanje sledi)
TRST, nedelja 5. julija 1959
Leto XV. - Št. 159 (4313)
	Cena 30 lir
	Tel.: Trst 94-638, 93-808,
	37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
UREDNIŠTVO:	UL,. MONTECCHI it. I, II. iM	— TELEFON IMH IN 14-UI — poitati preda) 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» —	NAROČNINA:	meti etn a 480 Ur — vnaprej: ietrtletna 1300 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir -
Tei. St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S.	Peliico 1-11. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 »n od 15 do 18. — Tel. 37-338	- ’ CENE	FLRJ: v tednu	10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStril tekoči račun:	Založništva
OGLASOV:	Za vsak mm višine v Sirmi enega	stolpca:	trgovski 80. finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir oeseda	tržaškega tiska	Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
■■Trm	-r	.rni.ri	ttvt-tm	■	--	nn	n	i i .n ■ n ■ ■ r	«	■■	i	.i	.. -Trnr-■ t ,rni. m - -m-TTi-------------
Nepričakovano velik odmev Morovih izjav
Kak je ta antifašizem demokristjanov z monarhofašistično večino v parlamentu
Tako poudarja Nenni - Togliatti: Glavna Morova skrb je ostati na oblasti - Reakcija v PLI, MSI in PDI
(Od našega dopisnika)
RIM, 4. — Zaključni govor političnega tajnika krščanske demokracije ob zaključku dvodnevnega sestanka pokrajinskih in deželnih tajnikov včeraj v Rimu, je imel nepričakovano širok odmev. Glavni vzrok so njegove izjave o »antifašističnem značaju* Krscanske demokracije. Ni dvoma, da so ga na take izjave prisilili številni demo-kristjanski aktivisti, ki vi-
dijo, kako negativna je reakcija pri demokristjanskih volivcih zaradi vedno bolj desničarske politike vladne stranke.
L Morovim govorom so najbolj prizadeti monarhisti in fašisti ter liberalci,
ki So nanj najbolj ostro reagirali. Predvsem trdijo, da bodo imele izjave demokrist-janskega tajnika takojšnjo posledico na Siciliji, kjer se bo videle, da je govoi voda na komunistični mlin. Tudi monarhist Covelli je precej ostro komentiral Morove trditve in zahteva od Segnija, naj pove. ali je tudi njegova vlada istega mnenja koi vodstvo stranke. Vendar pa je bil Covelli končno le pomirljiv in je izrazil željo, da ne bi nova usmeritev političnega tajnika KD imela negativne posledice v sicilijanski deželni zbornici. Bol j previden je bil fašist Mi-ehelini, ki pa kljub temu postavlja vprašanje, ali je tudi »sporazum na Siciliii enostranski«, v čimer noče Mora opozoriti, da MSI ni pripravljena igrati vloge le nekakega krit ja, temveč uživati sadove sodelovanja z demokristjani na oblasti.
Nenni in Togliatti — prvi v svojem običajnem tedenskem članku, druga pa v izjavah novinarjem — ne pčipi-avijeta Morovemu govoru posebnega pomer.a. Nenni se vprašuje: «Kako vrednost ima Morova izjava o protifašističnem značaju Krščanske demokracije, ko pa ima z monarhisti in fašisti v parlamentu večino in ko namerava z njimi seitaviti deželno vlado v Palermu? Kako vrednost ima razlikovanje med «državo vo- I
BUENOS AIRES, 4. f- Bivši podpredsednik argentinske vlade admiral Roias in pokla-nec vladne stranke Roberto Galeano sta si napovedala dvoboj s samokresom. Dvoboj sta izvršila danes olpoldne bližu Buenos Airesa. Imela sta pravico ustreliti vsak dva strela. Toda dvoboj se je končal, ne da bi bila nasprotnika ranjena. S reljnla sta z' razdali* 10 korakov. Rnias in Galeano veljata za najboljša strelca v Arrentini.
Na dvoboj je pozval admi ra! Il-jas, k»r se' je užalil zaradi brzoiavke. ki mu jo je pos’al. Galeano po izjavi, s katero ’e Ro,jas zahteval ostavko Frond'zijs. V brzoiavki je oo-s’anec odrekel Rojasu pravico do takih zahtev in ga obtožil, da ie bil služabnik neronizma. S'noč, pa je neki drug poslanec, viadne stranke obtožil Ro-iasa, da ie naklonien državnemu udaru proti vladi, in je tudi govori! o admiralovi vlogi za časa Perona. Zato ie Roias pozval na dvoboj tudi tega poslanca.
Argentinski, notranji minister Alf rejo Vitolo je izjavil, da so odkrili pravo zaroto za strmoglavljenje predsednika Frondiziia. Zaroto vodijo voditelji revolucije, ki je leta 1955 zrušila Pefonovo 'vlado. Zarotniki, so,zaman jkušali doseči oedboro vojaške posadke v Cordobi
 	.	Unprpiške	voditelje so nji*
Jje» in »državo potrebe« ter hnvi predstojniki pozvali na
• -	,	..	1	V	r.	v	tu-	    _	_	_	ImoiI! 7n.
parlamentarna skupina ljud ske stranke imela sejo v zvezi s. tem. Zato ne bo mogoče vedeti pred torkom zvečer ali pa pred sredo za podrobnosti sporazuma.
Zvedelo pa se je, da bo ljudska stranka poleg predsedstva vlade prevzela tudi ministrstva za finance, šolstvo, trgovino, kmetijstvo in obrambo. Socialistična stranka pa bo dobila mesto podkanclerja ter ministrstva za zunanje in notranje zadeve, za pravosodje, socialno skrbstvo in promet. Domnevajo, da bo zuna-
obračunavanje i dvoboji,!;1
stvo bo avtonomno in neodvisno od predsedstva vlade; sedaj je bilo samo odsek predsedstva vlade. Ne bo pa razširilo svoje pristojnosti tudi
Zato je Milazzova stranka »odločna nasprotnica take formule«.
k. P-
V Argentini
nRd kulturnimi in trgovinskimi atašeji, kakor je zahtevala socialistična stranka.
Sindikalisti iz FLRJ na obisku v Rimu
RIM, 4. — Delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je odpotovala 22. junija v Italijo kot gost sindikata UIL, je prispela danes zjutraj v Rim. Doslej je delegacija obiskala Milan, Turin, Benetke, Raven-no in druga mesta. Med bivanjem v Rimu bo delegacija končala razgovore s predstavniki UIL o sodelovanju, zlasti pa o izmenjavi študijskih skupin in delavskih obiskov. Sodelovanje med obema sindikalnima organizacijama se je začelo pred enim letom, ko je najprej študijska skupina UIL
Državni praznik v Jugoslaviji
PROSLAVE »DNEVA BORCA
»
Ljupčo Arsov o bolgarskih aspiracijah po Makedoniji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — »Dan borca«, ki se proslavlja v spomin na dan, ko je KPJ pred 18 leti pozvala narode Jugoslavije na oboroženo vstajo so proslavili danes po vsej Jugoslaviji. Na številnih zgodovinskih krajih so bila zborovanja, na katerih so ugledni politični voditelji govorili o narodnoosvobodilni borbi. Odkrili so tudi več spomenikov padlim borcem.
Na zborovanju v legendarni Sutjeski je član CK ZKJ Mi-tar Bakič poudaril, da so tu pripadniki vseh jugoslovanskih narodov s svojo krvjo pisali dokument o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov. Bakič je dejal, da Jugoslavija zvesto ^1/jdi ideji padlih borcev za komunizem in se zaveda svoje moralrie in zgodovinske odgovornosti do njih in do svojih narodov in do časa, v katerem živi. Ko je govoril o razvoju Jugoslavije, je Bakič poudaril, da je jugoslovanska socialistična federa-cija vzdržala vse zunanje politične in druge intervencije, ker se politika bratstva in e-notnosti jugoslovanskih naro-
»državo dolžnosti«, kar je tako zelo poudarjal demokrist-janski tajnik?« Nennir poudarja dalje au »o manever že razkrinkali na demo-kristjanski periferiji pri ACLI in katoliški sindikalisti ter da je edina pozitivna postavka demokristjanskega sestanža prav upor baze proti vodstvu ter njena kritika vlade. Opaža se prebujanje laičnih in demokratičnih opozicijskih sil spričo objektivno nevarnega položaja za demokracijo. Nenni podčrtava ,da je prav BISI silila demokristjane na tako prebujanje in ga omogo-čila, čeprav se je z mnogih strani (tudi s strani komunistov) taka vloga socialistom zanijiala.
Togliatti pa na vprašanje novinarjev ni hotel dati neposrednega odgovora, kaj misli o Morovih izjavah. Dejal je 1», da v njegovem govoru ni zavzeto stališče do n benega velikega perečega vprašanja, lei zanima vso državo in delavske množice. «Edina stvar, jfe poudaril Togliatti, ki se Vrti po glavi demokristjamskega tajnika je, da bi njegova oblast še dalje trajala, kar čtoka;u.je globoko notranjo krizo v KD,,.
Republikanski voditelj Rea-It pa bo jutri govoril v Tržiču, kjer bo dokazal — kot je dejal — da so Morove obtožbe. zgodovinsko brez podlage. Tudi Saragat je že odgovoril irt vnovič poudaril, nuinns* »politike levega centra, ki bi preprečila avtonomistom v PSI, da nudijo alibi nasprotnikom take politike, po drugi strani pa Andreottiju ponuianje njegovega desničarskega recepta«
Znotraj Krščanske demokracije je z Morovim govorom najbolj prizadet Andreotti, ki je misli, da je že prišla njegova ura in je pozival sedanje voditelje stranke na koalicijo odkritega sodelovanja z desničarji. Fanfanijevi pristaši so v svojih komentarjih zelo previdni in razlagajo Morove izjave kot taktiko; priznavajo pa mu, da ie v svoiem govoru rehabilitiral Fanfanijev eksperiment. Po drugi strani pa z nezaupljivostjo gledajo na Morove namene, ker so mnenja, da hoče Fanfanlja vključiti v tako politiko, ki ne bi odgovarjala tezam bivšega demokristjanskega voditelja
Edini, ki misli, da bo od Mo-rovih izjav imel kako korist je Scelba: hotel bi namreč doseči obnovo tristranske ali pa tudi štiristranske koalicie. Toda liberalci so preveč ostro odgovorili na Morov govor, da bi Scelba lahko realno računal na uspeh.
Medtem je danes Moro ponovno govoril na Siciliji, kjer pa je v glavnem le hvalil de-mokristjanske uspehe. Hkrati je Milazzo objavil poročilo s sestanka deželnega odbora svoje krščansko-socialhe zveze, v katerem poudarja, da vladna formula, ki jo predlaga KD, ne odgovarja koristim Sicilije, ker «hoče le nadaljevanje služenja in^ere-aam, ki Siciliji nasprotujejo«.
odgovor, a se niso javili. Zato so odredili njihovo aretacijo in jih sedaj iščejo.
 (*~-
Poziv Ganr df Gaullu proti jedrskim poskusom
AKRA, 4. — Vlada Gane je pozvala predsednika De Gaul-la, naj »e odpove francoskim načrtom za jedrske poizkuse v saharski puščavi.
Zunanji mnister Gane Ako Adžej je na tiskovni konferenci izjavil, da je Gana zaskrbljena zaradi opozoril ne katerih znanstvenikov, ki »o poudarili, da bi radioaktivke padavine lahko irftele nevarne posledice za Gano in za druga ozemlja Zahodne Afrike. Dodal je, da bi te posledice lahko čutili tudi poznejši rodovi.
Adžej in minister za informacije Kofi Bako, ki je bi' tudi navzoč, sta izjavila, da bo vladna ljudska stranka organizirala v ponedeljek protestno zborovanje pred francoskim poslaništvom. Izjavila sta, da gre za demonstracijo, ki jo' organizira stranka, toda kot zasebnika podpirata to demonstracijo
obiskala Jugoslavijo.
MiMiMmtimiHmiMiiMmMttmitimiiiiiiiHmmiHifiiiimtiiitiitfmiiiiiitmiimtittiiiiHiiiittifitiiitniiiHiiiiitiMiiitMintiiiiiiiiiiiiiiitMitmtiiiiiH
Gospodarska združitev Posarja z nemško federalno republiko
V ponedeljek se začne menjavanje frankov v marke - S tem je izvedena popolna priključitev tega ozemlja k Nemčiji
• avstrijski vladi
DUNAJ, 4. -»- Kancler Raab
.e sklical za torek zjutraj vodstvo ljudske stranke, da poroča o pogajanjih s socialistično stranko za sestavo nove vlade Istega dne popoldne bo
min»Mil»miiniiinmnuniimmmnn'»"»l<l‘‘l,m"*tMI
PARIZ, 4. — Uradno javljajo, da se bo opolnoči v nedeljo 5. t. m. izvedla gospodarska združitev Posarja z Nemčijo. Francosko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, ki pravi: »Vlada francoske republike in vlada nemške zvezne republike sta sporazumno sklenili v skladu s členom 111 francosko-nemške pogodbe, ki je bila podpisana 27. oktobra 1956, da določita konec prehodne dobe ob 24. uri v nedeljo 5, julija 1959. S tem dnem se bo vzpostavila carinska meja med Francijo in nemško zvezno republiko na francosko-posarskem sektorju. Danes se je v Posarju ustoličila paritetna valutna komisija in operacije za menjavo se bodo začele v ponedeljek 6. julija.«
Francosko-nemška valutna komisija je določila, da se mora zamenjava frankov v marke končati do 10. julija. Zamenjava je bila določena na 100 frankov za' 0.8507 mark. Domnevajo, da bo Francija pri tem zgubila okoli 70 milijonov dolarjev.
Minister za gospodarstvo v Zahodni Nemčiji Erhard je govoril davi po radiu in izjavil posarskemu prebivalstvu, ki šteje okoli milijon ljudi, da se nima bati, da se bo njegova življenjska raven poslabšala.
S tem dejanjem se končuje obdobje zgodovine, ki se je začelo pred 14 leti, ko so 12. julija 1945 francoske čete nadomestile ameriške okupacijske čete v Posarju, ki je postalo upravno okrožje v sestavu Francije. Aprila 1947 je angleško - francosko - sovjetsko • ameriška konferenca v Moskvi, samo proti sovjetskemu glasu, sprejela politično odcepitev Posarja od Nemčije in njegovo carinsko združitev s Francijo. Oktobra istega leta so krščanski socialci, ki so bili naklonjeni združitvi s Francijo, dobili pri volitvah absolutno večino. Kljub temu pa je posarsko vprašanje ostalo odprto.
Z referendumom oktobra 1956 je prebivalstvo zavrnilo predlog za evropeizacijo Posarja s 67 odstotki glasov. Od tedaj je posarski parlament zahteval postopno spojitev po-
sarsaega gospodarstva z nemškim. Novi francosko-nemški sporazumi oktobra 1956 so določili politično združitev Posarja z Nemčijo, kar se je dejansko zgodilo 1. januarja 1957.
Z gospodarsko združitvijo Posarja z Nemčijo se zaključuje faza celotne priključitve Posarja k Nemčiji. Vendar pa povezuje to ozemlje francosko in nemško gospodarstvo. Zato bodo še vedno ostali v veljavi posebni dogovori, ki določajo izredno visoko raven francosko-posarske trgovinske izmenjave, in sicer 165 milijard frankov letno francoskega izvoza v Posarje, t. j. nekaj manj, kakor znaša celoten francoski izvoz v ostali del Nemčije. Prav tako ostane v veljavi obširno dobavljanje premoga iz Posarja Franciji.  »«‘—--
25 francoskih vojakov
ubitih iz zasede
ALZIR. 4	—	Na področju
Littre, 80 .kilometrov jugozahodno od Alžira je skupina alžirskih borcev iz zasede napadla oddelek francoske vojske, pri čemer je padlo 25 francoskih vojakov.
PARIZ, 4. — Večina francoskih in muslimanskih poslancev, ki so do sedaj pripadali skupini, izvoljeni v Alžiriji, je ustanovila v narodni skupščini «skupino republikanske enotnosti«. Poslanci, ki jih je 49, so objavili izjavo, s katero napovedujejo naslednje smotre; «uresniČenje popolne ozemeljske enotnosti metropole in Alžirije; izključujejo se kakršnakoli pogajanja o politični usodi Alžirije; vzpostavitev miru in varnosti ob strogi pravičnosti in čuvanju človeškega dostojan stva; razvoj muslimanske o sebnosti«.
Ameriška zastava
WASHINGTON, 4. — Danes proslavljajo v ZDA dan neodvisnosti. Ob tej priložnosti je naslovil predsednik Eisenho-wer na ameriško prebivalstvo posebno poslanico. Na Aljaski proslavljajo ta praznik še s posebno svečanostjo. Z današ-
njim dnem je Aljaska postala 49. država ameriške federacije in danes prvič vihra v ZDA nova zastava z 49 zvezdami, ki pa niso več razvrščene kakor do sedaj druga nad drugo, pač pa v obliki šahovnice. Toda nova zastava bo trajala malo časa. Kajti 4. julija 1960 bo z vstopom Havajskih otokov v federacijo imela 50 zvezd.
 «»-------
NIKOZIJA, 4. — Nadškof Makarios in voditelj ciprskih Turkov Kučuk sta imela v Nikoziji svojo prvo skupno tiskovno konferenco. Pozvala sta Grke in Turke, naj obnovijo prijateljske vezi med obema , skupnostima. »	. .
V zv<^% t incidenti, ki ge še dogajajo na Cibčtf, - sta oba izjavila, da sta zaradi njih zaskrbljena, ter , sfig ,pozyala krajevni tisk, ti a j pomaga pri uvajanju dobrih odnosov med obema skupnostima.
Ker se tiče, ustanovitve lo-čenjh i občinskih uprav v večjih mestih na otoku, sta oba voditelja izjavila, da se njuni stališči začenjata približevati
•tiiiiiitiimiiiMiimiiiiiiiiiiiiHmiiiimitiimiiriHiitiiiiitmiHiMiiMmitiiHtMttiiHiitiiiMHiHHt«
> * ' i. V e.f	t	|	J-\'	j	|	/	(	J
Kozlov v San Franciscu
(Podprli bomo tudi papeža, če je za mir»
dov naslanja na bogate revolucionarne izkušnje in na graditev socialističnih odnosov. Končno je dejal, da je Jugoslavija v zunanji politiki vnet pristaš aktivne miroljubne koeksist“nce v svetovni politiki ,ker ta politika izhaja iz socialističnega pojmovanja ter iz notranje revolucionarne prakse in spoštovanja suverenosti in ponosa ljudstva.
O priliki lS-letnice formiranja IV. makedonske narodnoosvobodilne brigade je govoril v Stipu Ljubčo Arsov, član CK ZK Makedonije. Pred 50 tisoč navzočih je poudaril, da je ustanovitev 4. makedonske brigade pomenila politični udarec *a bolgarske okupatorje, ki so se varali z iluzijami, da je vghodna Makedonija njihova trdnjava in da v njej ni mogoče razširiti ljud. ske vstaje. Toda dogodki so poka; aii ravno nasprotno. Ljudstvo / teh krajih ni mislilo drugače kot drugod v Makedoniji, Arsov je omenil tudi brezuspešen poskus CK bolgarske delavske partije (komunistov), da bi si svojevoljno prisvojila organizacijo komunistične partije v Makedoniji in da bi jo spojila z bolgarsko partijo. Takrat CK bolgarske partije ni razumel dejanskega položaja v Makedoniji, temveč je stal za veliko-bolgarskimi aspiracijami po Makedoniji. Zmaga nad temi poskusi je pomenila za Maae-donijo pomemben političen u-speh. Arsov je dejal, da se še danes lahko slišijo gla’sovi nekaterih voditeljev v socialistični Bolgariji, da makedonski narod ni poseben narod. Take izjave zvenijo kot obnavljanje velikobolgarskih aspiracij in kot poskus, da se ruši integriteta socialistične Jugoslavije. Istočasno govorijo, da se izvajajo še nadalje nekateri ukrepi proti našim rojakom v Pirinski Makedoniji. #Nam pa očitajo, da smo nacionalisti, ko objavljamo dokaze. da se teptajo narodne pravice v Pirinski Makedoniji,« je dejal Arsov.
Ko je omenil razvoj LR Makedonije, je Arsov poudaril, da je sedaj industrijska proizvodnja sedemkrat večja, kot je bila leta 1939, medtem ko se je kmetijska proizvodnja v zadnjih štirih letih dvignila za 146.5 odstotkov v primerjavi z razdobjem 1930—1939. Narodni dohodek je bil v Makedoniji lani večji za 196 odstotkov v primerjavi z letom 1947.
Na velikem zborovanju v Satoru v Bosni je Djuro Bučar, član izvršnega komiteja CK ZKJ izjavil, da so na svetu še vedno ljudje na odvornih položajih, ki se trudijo, da bi opravičili fašistične organizacije. »Mi ne moremo tega pasivno gledati, ker zelo dobro vemo, kaj pomenijo vojna opu-stošenja. Zato se vsi Jugoslo-
SAN FRANCISCO, 4.	-
Podpredsednik sovjetske vlade Kozlov je iz Sacramenta v Kaliforniji prišel danes v San Francisco. Zupan Christopher je priredil uraden sprejem sovjetskim gostom. Kozlov je v svoji napitnici med drugim izjavil: »Obale naših dveh držav zaliva isto morje, t. j. Tihi ocean. Vsa nerešena vprašanja med ZDA in SZ se morejo in se morajo rešiti s pogajanji in samo s pogajanji; Pred vsem svetom poudarjamo načelo miroljubnega sožitja. Vedno smo bili zvesti temu načelu. Pijmo v korist miru.«
Zupan je omenil, da bi San Francisco lahko bil zelo pri meren sedež za konferenco na najvišji stopnji. Kozlov je odgovoril, da je Sovjetska zveza naklonjena taki konferenci, in je dodal: «Ce bi bila v San Franciscu, bi bili mi zelo zadovoljni.«
V Sacramentu je Kozlov ostal s svojo delegacijo samo nekaj ur. Na letališču je sovjetske goste sprejel guverner Brown, ki jim je razkazal sedež krajevnega parlamenta in jim nato priredil kosilo. Med razgovorom je guverner Brown, ki je katoličan, vprašal Kozlova, ali se je seznanil s papeževo encikliko, o kateri je Brown izjavil, da »je prav gotovo naklonjena miru«.
»Mi,, je odgovoril Kozlov, bomo podprli tudi papeža, če je za mir.« Med potovanjem v letalu iz Washingtona v Sa-cramento je Kozlov na vprašanje nekaterih časnikarjev odločno zanikal trditve o diskriminaciji proti Zidom v Sovjetski zvezi. »Bog daj, je dejal Kozlov, da bi Židje živeli v vseh državah, kakor živijo v Sovjetski zvezi. Živijo bolje v Sovjetski zvezi kakor v Izraelu.«
vani borijo proti vojni in sleherni napadalnosti,« je dejal Pucar.
B. Dj.
 «»-----
Poljska kmetijska delegacija o FLRJ
BEOGRAD, 4.	— Poljska
kmetijska delegacija, ki je bivala v Jugoslaviji kot gost tajništva za kmetijstvo, je odpotovala v Varšavo. Namestnik poljskega kmetijskega ministra je novinarjem pred odhodom izjavil, da je dobil vtis o izrednem vzponu jugoslovanskega kmetijstva, ki aosega rekorde v evropskem in svetovnem obsegu. To je rezultat zainteresiranosti kmečkega delavstva za proizvodnjo in izvajanje sodobnih agrotehničnih ukrepov in velikih investicij. Ko je govoril o kooperaciji med socialističnimi posestvi in kmeti, je ugledni poljski gost dejal, da je to ukrep, ki po zadrugah vpliva na precejšnje povečanje celotne kmetijske proizvodnje
Številni prevodi programa ZKJ
BEOGRAD, 4. — Program ZKJ, ki je bil v Jugoslaviji razmnožen v 400.000 izvodih, je izšel v številnih tujih jezikih Samo v angleškem jeziku so izšle tri izdaje, in sicer v New Yorku, Londonu in Novem Delhiju. Tri izdaje so izšle tudi v francošč.ni — v Parizu dve, ena izdaja pa v Bruslju. Italijanska izdaja je izšla v Milanu, v Santia-gu del Cile v španščini, v Rio de Janeiru pa v portugalščini. Dve tokijski založni-štvi sta objavili program v japonščini, v Džakarti je izšel program v indonezijskem jeziku, v švedskem pa v Up-sali. V skrajšani obliki je izšel program v danskem jeziku, a skupaj z govorom maršala Tita tudi v arabščini. V kratkem bo program izšel v hebrejščini in v braman-šč;ni, v grščini in še v nekaterih drugih jezikih.
Te podatke oojavlja beograjska »Mednarodna politika« in poudarja, da tako visoke število izdaj programa ZKJ dokazuje, kako veliko je zanimanje za program ZKJ. Ne glede na stališče, Ki so ga do programa zavzela vodstva posameznih partij, so založbe programa v državah Azije, Afrike in Latinske Amerike pokazale, da delavska gibanja obravnavajo program brez predsodkov in s simpatijami. Časopis navaja izvlečke iz komentarjev programa v posameznih deželah. V nasprotju s takim ravnanjem pa so vodstva nekaterih komunističnih partij poskušala z vsemi sredstvi program diskreditirati in s tem tudi vso politiko jugoslovanskih komunistov. Ta vodstva niso dovolila objave kakršnih koli izvlečkov iz programa, kljub temu pa so objavila veliko število člankov in ocen o »jugoslovanskem revizionizmu«.
Scgni sprejel sindikalne predstavnike
(Nadaljevanje s 1. strani)
ščencev, ki jih bodo eventualno posamezno predložili, za izplačilo primernega zneska na račun božične nagrade. Ta poziv je v zvezi i začasno rešitvijo vprašanja odtegljajev za dneve stavke.
Sindikalne organizacije pa so objavile izjavo, s katero odločno protestirajo zarad: nepopustljivosti denarnih za vodov, ki so zavrnili zahtevo za izplačilo zimskih doklad
Sindikalne organizacije so podpisale pozitivne sporazume, toda poudarjajo, da bodo še dalje vztrajale na omenjeni zahtevi, dokler je denarni zavodi ne bodo *>ri jeli.	I
INTERCOM
IMPORT-EXPORT
KOMPENZACIJE
-TRST ______
Ul. Torreb/anc« 21 - Tel. 31 961 37-962
IVRDKA
JOŽEF SILA
uvoz
IZVOZ
VSAKUVHSTRIKGA LESA ZA PREUELAVU IN KURJAVO TEH JAM S K Eli A LESA TRST - Rivu lini mu la št. 6-1 - T«letan 37-1104
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi r inozemstvu
T H S T
TRG GOLDONI 7
Tel. 23352. 61101
U4%oloUcMca
Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala APARATI ZA MIKROFILME' ZNANSTVENI APARATI ELEKTRONSKI APARATI Popolne epreme materiala za fotomehaniko. za industrijo in za znanstvene zavode
Na zahtevo sc pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET
UVAŽA:
Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
TRST, UL. C1CERONE 8 Tel. 38-136, 37-725; Telegr : IMPEXPORT TRIESTF
1ZVAZA:
tekstil, kolonialno blago in ravnovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
PARILLA 99 kub.4 takti-4 prestave Lir 145.000
(Nadaljevanje 7 2. strani)
Stavke v Italiji
Stavkovno gibanje v Italiji se nadaljuje. Medtem ko je bila stavka bančnih nameščen, cev prekinjana in. so se obnovila pogajanja v ministrstvu za delo, se spor s pomorščaki in kovinarji zaostruje. Spričo nepopustljivosti brodarjev in spričo aktivne podpdre oblasti brodar je M, je prišlo v nekaterih krajih Italije do ostrih demonstracij stavkajočih pomorščakov. Posebno ostre so bile demonstracije v važnem pomorskem središču Torre del Greco blizu Neaplja. V mestecu je še sedaj pravo obsedno stanje. Po ulicah krožijo večje skupine karabinjerjev m poli cijskih agentov. Med demonstracijami so varnostni organi streljali na demonstrante, pri čemer je bilo večje število ranjenih. Mnogo ranjenih pa je bilo tudi med varnostnimi organi, ker so se demonstranti odločno braniti s kamenjem
Predsednik vlade Segni se
je sedaj končno odločit, da posreduje. Vsekakor bo moral doseči od Brodarje«, da popu. stijo, če hoče, da bo njegovo
posredovanje imelo uspeh.
Tudi kovinarji so bili pri-
siljeni zaostriti akcijo zaradi nepopustljivosti delodajalcev. Napovedali so vsedržavno splošno stavko v dnevih od 10. do 14. julija.
Med političnimi dogodki prejšnjega tedna je bilo važno delo parlamenta, kjer je zakladni in proračunski minister Tambroni uradno sporočil razpis notranjega posojila v znesku .300 milijard lir. Druga važna novica tedna zadeva predlog zakona o amnestiji, katerega obravnavanje se vleče kot jara kača. Kot je že znano, je poslanska zbornica že. pred mnogimi tedni predlog odobrila, nato ga je nekaj spremenjenega odobril še senat, toda tako da se je moral predlog vrniti v poslansko zbornico, ki ga je v četrtek odobrila vendar že spet s spremembami, ker so poslanci MSI zavzeli drugačno stališče kot njihovi senatorji. Torej: predlog mora že drugič tudi pred senat. Ce bo šlo tako naprej, se poslanci in senatorji ne bodo sporazumeli nit 1 do božiča... No, optimisti pravijo, da bo vse gotovo v prihodnjih desetih dneh.
Tudi prejšnji teden ni šlo « parlamentu brez incidentov. V četrtek so bili nemiri v poslanski zbornici med govorom neapeljskega magnata in bro-
7 dni v svetu
darja ter bivšega župana Laura, v senatu pa med govorom predsednika vlade Segnija. Prvi je zagovarjal svoje in svojih kapitalističnih kolegov profite, drugi pa je — kot vsi notranji ministri — zagovarjal in opravičeval slabo ravnanje policije z delavci v Torre del Greco. Levičarski senatorji in poslanci spričo Laurovih in S-gnijevili izjav seveda niso mogli molčati. V petek pa so zaželi v senatu izzivati fašisti med govorom bivšega poveljnika Korpusa prostovoljcev za svobodo (CV L) senatorja Cadorne, ki je obsodil zahtevo fašističnih repnblikin-skih konjeniških oficirjev po enakopravnosti z ostalimi, ki se niso pregrešili s sodelovanjem pri nacističnih zločinih.
Zanimivo novico pomeni tudi sporočilo obrambnega ministra parlamentu, da vlada proučuje možnost graditve prve italijanske atomske podmornice, ki se bo imenovala «Marconi».
Od delovanja strank v prejšnjem tednu je omeniti žioah-
no razpravljanje med demokrist jonskimi vrhovi za oktobrski kongres. Tajnik Moro in Andreotti sta za enotno listo. čeprav je drugi znan kot voditelj desničarske struje »Pomlad«; s tako enotnostjo bi bil zadovoljen tudi Scelba. čeprav jč šele pred kratkim ustanovil svojo strujo »Demokratičnega ali ljudskega cen-trizma«. Le Panjani kaže, da bo vztrajal pri svoji posebni listi.
Predsednik Zahodne Nemčije
V sredo so v zahodnem Berlinu izvolili za novega predsednika Zahodne Nemčije dosedanjega ministra za kmetijstvo Luebkeja. Čeprav se je nekoliko polegel spor med Adenauerjem in Erhardom, ki je nastal prav v zvezi z volitvami za novega predsednika in imenovanjem morebitnega novega kanclerja, j* se
daj nastal nov spor med notranjim ministrom Schroeder-jem in predsednikom Bundes-taga Gerstenmaierjem. Predsednik Bundestaga je namreč pred dnevi vprašal notranjega ministra za mnenje, ali naj tudi berlinski poslanci i-majo volilno pravico pri volitvah predsednika. Schroeder je s tajnim pismom sporočil suoje negativno mnenje in pripomnil, da je to mnenje tudi vseh ministrov. Toda Gerstenmaier, ki ima pravico odločati o tem, je šel mimo tega mnenja in dal volilno pravico tudi berlinskim poslancem. Toda ie samo dejstvo, da so bile volitve v Berlinu, ne kaze posebne previdnosti bonnske vlade. Znano je,
da je Sovjetska zveza pVote-	___
Hirala proti temu, da ro vo-1 de protestirale v Bonnu in litoe btle v Berlinu. Bonnska | zahtevale pojasnila.
vlada pa je v okviru svoje akcije, da onemogoči sleherno sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom in zlasti glede Berlina, namenoma odredila, naj bodo volitve Berlinu Pri tem ]e upala na morebitne incidente v zvezi z dogodki v Berlinu, ki naj bi onemogočili nadaljevanje dela ie nevske konference.
Poleg vsega tega pa je predsednik Bundestaga Gtr-stenmaier sprani! v preče ji njo zadrego tri zahodne države, ko je v svojem otvoritvenem govoru izjavil, da je Berlin sestavni del zahodno-nemške republike. To pa je v popolnem nasprotju s tem, kar so trije zahodni ministri trdili na ženevski konferenci Zaradi tega so zahodne vla-
MELILLO ALFREOO
TRST Ulica A. Caccia 3
tudi
ODPOŠILJA'
DARILNE
PAKETE
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GOR1ZIANA
GORICA • Ul. Duca U Aosta 88 Tel. 28-45 GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
m
RIBARIČ IVAN
IMPORT ■ EXP0RT
VSEH VRST t LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA P. CH1SP1 M — TEL. 13-582 ULICA DELLE M1L1Z1E 11 — TEL M41I
		
Jadran
IMPORT - EXP0RT
IZVOZ IN UVOZ VSEH- ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU
Sežana, telet. 4, 62, 66
m obratom LIPIDA, kjor deluje pita-Itšče goveje iivtne mm izvoz m kobilarna z Jahalno kolo
Zelena kraška oaza LIPICA je priljubljen« izletniška točka. Njene livade vas vabijo na izpre-hode, oddih in razvedrilo. Na lepih lipicancih imate možnoit napraviti lepe jahalne ture in novinci se lahko nauče jahanja. Za okrepčilo pa poskrbi sodobno prenovljena in s kraškimi dobrotami založena gostilna v LIPICI.