Z13. stranim. Pavšalni franko v drlavi SNS. I k)it)i)ni, i Nkoto 13. Mptrabro 1919. HL leta. bfeaja vsak dam svece?, isnemsl podalje la praznike. Insarati i Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vin., ta uradne razglase 60 vin., za poslano In reklame 1 K. — IM naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede tnseratov naj se priloži znamka za odgovor. Dpravništvo „Slov. Naroda" in „Narodna Tiskarna11 ulica št 5, pritlično. — Telefon at 90. Enaflova •lotenaki Harod" valfa ▼ Linnljani la po pošti i ¥ inoaeaaatvot celoletno......K polletno 3 mesečno......M m v Jugt st . 4i: celoletno naprej plačan . K 84*— polletno 42*— 3 mesečno......»21*— 1 ........7-- 95--50-. 26--9- Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno 9J9JF" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slov. Naroda" Knaflora ulica St a, L nada trupla. Teiafon stav. 34. Dopisa aprojems la podpisana in aadostno trnnkovana. ajspr Rokopisov no vrača. "M Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Preti držauL Ker drugega ne vedo, očitajo takozvani opozicijonalci demokratom neusahljivo željo po vladanju. Vsa naša javnost ve, kakšna želja po vladanju je vedno vodila SLS, in vsa srbska javnost ve, kaj so počenjali srbski radikalci do včeraj, da so se na vladi obdržali. Ko se je izpremenila vlada v Beogradu, so člani VLS ljublj. dež. vlade izjavili, da v nasprotju z vsemi parlamentarnimi načeli ostanejo, »kakor so b'li«. 2elja po vladanju se torej kaže čisto drugje. — K d o p a j e s t a-v i 1 za koncentracijsko vlado osebne pogoje in kdo stvarne? Demokrati so v vladni izjavi povedali, kaj je treba drža vri in katere nujne ukrepe je treba izvesti, ako hočemo spraviti red v javno upravo, preskrbeti potrebne surovine za proizvajanje in zmanjšati draginjo. Klerikalci so to izjavo prepisali in jo kot svojo razglasili in mi smo jo pozdravili, ker smo bili zoper enkrat tako naivni, da smo mislili, da hočejo delati v smislu svoje izjave. Toda od strani »opozicije« nismo slišali nobenih stvarnih točk pri pogajanju, večni refren je bil: Odide naj Pribičevič, odide naj Poljak. Ugodili smo vsem tem zahtevam. Od svoje strani nismo stavili niti ene osebne zahteve. Minister dr. Kramer je sam izrecno zahteval, da stopi dr. Korošec v novi kabinet, potem ko se je sporazumel z JDS o pravični sestavi ljubljanske deželne vlade. Vse zaman! To imenujejo potem pohlep po vladi! — V stvarnih vprašanjih se je sporazum dosegel. Seveda le na videz, ker opozicijonalne stranke že od vsega pričetka niso imele namena sporazumeti se, marveč le zavlačevati pogajanja, voditi za nos ves narod, ki željno pričakuje konca pogajanj in začetka dela in ki bo dal ob volitvah tem opozicijonalcem priliko, da se »pogajajo« brez nadaljne škode za državo. Zakaj se ne more znižati carina žev septembru? Zakaj ne more naš kmet nakupiti industri jalnih polj edel j skih potrebščin, zakaj se naša i n d u s t r i j a n e more pričeti razvijati? Zakaj so primorski begunci brez podpore? Zakaj stoji reorganizacija armade? Zato, ker hoče manjšina vlado toliko v Sloveniji kakor v Hrvatski, kakor v Beogradu, ker ta manjšina sabotira parlament in ker se norčuje iz ljudskih potreb, kakor se tudi norčuje iz nevarnega zunanjepolitičnega položaja, v katerem se država nahaja. Vse one metode, s katerimi so zavlačevali delo v avstrijskem parlamentu in v hrvatskem saboru in vse one radikalne čine, proti katerim je v volilni borbi tik pred vojno vstala vsa Srbija, vso to svojo žalostno znanost so prenesli v prvo jugoslovansko narodno predstavništvo, kakor da imajo namen pomagati zunanjemu sovražniku pri razkrajanju države z istim notranjepolitičnim krtovim delom, ki so se ga naučili od nas, ko smo tajno rovali proti Avstriji. Pojem države zanje sedaj ni drugačen kakor je bil takrat, ko smo živeli v tuji državi in bili njeni sovražniki. Jugoslavija jim ni majka. 2 njo delajo, kakor nehvaležni pastorki, ki komaj čakajo, da za svojo stranko podedujejo. Zakaj se niti boj proti draginji ne more pričeti? Nekakšne meglene federalistično avtonomistične teorije in razni prazni izgovori naj pomagajo preko tega vprašanja. Slovenski delavec in kmet, hrvatski in srbski seljak in težak pa le naj plačujejo d r a-go blago, naša majhna industrija naj stoji, naša valuta naj čaka tam, kjer jo je pustil Ninčić. Tako dolgo naj vse to čaka, dokler ne bi dosegli združeni radikalci. klerikalci in tista zmes, ki se imenuje Narodni klub, da bi ves narod »pred nje padel in jih molil«, jim izročil vso svojo sedanjost in bodočnost in plesal kakor bi oni žvižgali. Dotlej bodo onemogočali parlamentu delo in onemogočali sporazum med strankami. Ali pa se bo narod prej naveličal in jih pognal? Ali pa nam vzrastejo zunanji sovražniki čez glavo in si prilaste, kar hočejo, ko vidijo da itak ni nikogar, ki bi se jim zoperstavil, ko so frivolno razbili prejšnjo koncentracijsko vlado in s svojo obljubljeno lojalnostjo onemočili politično ujedno-tenje mlade kraljevine. Vse to delajo z edino željo : demisija. Ne vprašajo, kaj potem. Ne vprašajo, ali bodo oni imeli večino. Ne vprašajo, ker vedo, da je nimajo. Zanašajo se pa in edino v tem je njihov račun pravilen, da bodo demokrati ostali zvesti svojim načelom in da bi oni nikdar ne hoteli izvrševati takšnega sabotiranja države, kakor ga izvršujejo »opozicijonalci«. Zato ponavljamo: jedini izhod so vol it ve. Takšne volitve zahtevamo, da more narod sam stvoriti svojo državo in jo u pravi J a 11 In da pošlje vse stare avstrijske politike v pokoj. Čiščenje, ki je pričelo z revolucijo, se mo- ra nadaljevati in dovršiti, če hočemo, da ostanemo. Vsaj topa naš narodhoče. LDU Beograd, 11. septembra. Predsednik ministrskega sveta, Ljubomir Davidović, je poslal včeraj Stoj. Proti-ću naslednji odgovor na njegovo pismo: »Gospod Protić! Prejel sem Vaše pismo z dne 9. t. m. Obveščate me, da so pogajanja med nami prekinjena. Dovolite mi, da popravim nekatere netočnosti. Ako bi se hotel čuditi, bi se čudil Vašemu začudenju. Kako Vas je mogel presenetiti razdor pogajanj med Demokratsko zajednico in Narodnim klubom? O poteku pogajanj ste bili vendar točno obvešče-ni. Gospodje so Vas obiskali do vsakem razgovoru, ki so ga imeli z menoj. Tudi jaz sam sem Vam poročal enkrat o poteku najtfh pogajanj. Niti Vam, niti gospodonai Članom Narodnega kluba nisem nikoli rekel, da bodo njihovi pogoji sprejeti. Nasprotno, gospodje so zahtevali, da mora hrvatski ban iziiti iz njihovih vrst da se imenuje na drugačen način in da se ustanove še tri nova poveri eništva, med njimi tudi poverjeništvi za trgovino in za finance. Tudi Vi sami ste smatrali to poslednjo zahtevo za nesprejemljivo. O ostalih zahtevah Narodnega kluba se je dalo razpravljati in bi se bil mogel glede njih doseči rudi sporazum. Obžalujem, da se to ni posrečilo. Tudi v naši skupini je klub najvišja instanca. On tega pogoja ni sprejel. Imel je pač svoje vzroke za to. Tudi zahteve gosp. dr. Korošca so bile nesprejemljive. Zahteval je dva portfelja, vere in saobra-čaja. V primeri s številom poslancev svoiega kluba pa nima pravice do dveh portfeljev. Razen tega se Je g. dr. Korošec obenem dotaknil tudi zelo važnega vprašanja. Čigar rešitev zareže globoko v življenjske interese naše države. Ker pa to vprašanje ni aktualno, vsaj v tem tre-notku ne, sem prešel preko njega. Gospodje socijalisti so že prej naglasih tezkoče, katere so imeli nri sodelovanju s konservativnimi skupinami. Z eno tako skupino so voljni sodelovati. Z dvema ne. Sprejeli so sodelovanje z Vami. Skupina gosp. dr. Korošca je pa po njihovem na-ziranju sploh odveč. Ako bi se bili prej sporazumeli z gosp. dr. Korošcem, tedaj bi Vaša skupina ovirala njegov vstop v kabinet. Mislil sem, da bo mogoče te zapreke in težkoce odstraniti, ali vsa i ublažiti. Povabil sem gosn. dr. Korošca na razgovor dne 8. septembra. Gospod KoraČ je dospel iz Zagreba in prinesel seboj sklep vodstva svoie stranke v eori omenjenem smislu. To je gospod Korač tudi kategorično izjavil na onem našem skupnem sestanku. Morali smo torej izbirati med gospodom Korošcem in med gospodi socijalisti. Obžalovale, da je prišlo tako daleč, smo izbrali one, s ka- LISTEK. Po slovenski Koroihi. Popotni zapiski. (DaUe.) Med Zrelcem in Vetrinjem imamo pod nalahko se dvigajočim gričevjem, ne daleč od meje ob Olinici, v oblasti celovški vodovod. »Kadar hočemo, pa jim, Celovčanom zapremo vodo,« se je široko smejal naš vojak, stoječ v bližini na straži. Slično je z elektrarno pri Bregu. — Malo proti vzhodu od Podkrnosa se izteka Glina v Krko, ki tvori odtod proti severni našo sedanjo mejo. Krka, ki ni veliko bolj vodnata od Ljubljanice, teče v dolenjem teku med goščo; njena struga je sicermalo znat-neje urejana v ravan, vendar pa je nikakor ne moremo šteti kot naravno mejo. Zakaj polje, ki se razprostira, posejano z valovitimi grički, na obeli njenih straneh, kaže, da bi mo* ralo imeti skupnega gospodarja — do | tja gor proti severu, kjer se šele dvigajo zapadno od Svinjske planine višje vzpetosti, ki dajo tej ravnini naraven okvir. VelikovŠki okraj, o tem šele lahko trdimo, da ima na severu naravno mejo. Tam, kjer se za vov-brskimi hribi svet dviguje vedno višje, višine, okrašene s pisanimi programi «ijiv; tako lepo se zlatečih v dopol- | danskem solncu, tam zares izščeš trdnega roba tej prelepi kotlini. Vrh tega se politična meja tod krije — vsaj v glavnem — z narodnostno. Tu torej lahko sedanjo severno demarkacijsko črto smatramo za primerno politično mejo svoje narodne države. Tudi proti severovzhodu so višine med prekrasno dolino od Grebl-nja do Rude oziroma Lipice — m spodnjo Lavantinsko dolino še dokaj simpatična meja. Vjema se v bistvu z narodnostno — pa dobro je. Sicer se impozantnejše dviguje v ozadju širokopleča Korica, ali — pustimo v mini Lavantinsko ali Labudsko dolino. In ostanimo zadovoljni z današ- njo črto. Tudi greben med Št. Pavlom in dravsko dolino pri Zvabeku, ki je na južno stran zelo strm, lahko smatramo kot del zadovoljive državne meje. Ločnica povprek najspod-nejše Labudske doline in črta po pobočju mimo Magdalenske gore na Petelinjek je pač zopet poljubnejša, kar nas pa tu ne more prehudo vznemirjati. Zdi se mi le, da je železniško križišče Dravograd v strateškem ožini premalo zavarovano; isto pa velja pač o vsej dravski železnici Dravograd - Maribor. Na tem mestu velja reči še dve, tri o narodnostni meji med Ledom in Dravogradom. Po Potočnikovi jezikovni karti segajo tu Nemci z 71 do 80* prebivalstva do Drave. Opazil pa sem, da je med kmeti, raztresenimi po Južnem pobočju grebena ter ob cesti Led - Labud več Slovencev, kakor pa sem pričakoval po gorenji statistiki. Ne le na Drumljah (Wun-derstatten). v Farski vasi in na Mag-dalenski gori. tudi n- pr. v vasici Hart (Hrast) tik ob meji bivajo pretežno Slovenci, ki so v krajevnem Labudskem narodnem odboru zaslo- terimi smo brez težave izdelali vladni program, ki je bU potem objavljen v vladni deklaraciju — Mali klubi! Ali se brigate zanje? Vi ste n e-kolikokrat izjavili, da imate dovolj poguma in da boste vstopili v kabinet tudi sami brez drugih klubov, ako bodo njihovi pogoji nesprejemljivi. Toda sedaj je en razlog, da ne vstopite v koalicijo ta, da mali klubi niso pristopili nobeni kombinaciji. Predlagali smo Vam, da storite to, kar smo storiil tudi mi, da sprejmete gosp. Trifkoviča na račun Vaših mest Vi niste hoteli. Vi ste menda pričakovali, da bomo mi sprejeli gosp. Trifkovića na račun mest, ki gredo našim prijateljem. Prej se ni oziralo na to skupino, šele ko ste se Vi spomnili >količnika« in »ostanka«, se je zdelo računati s tem.Vi ste si izračunali da imate pravico na večje število rninist mest, in sicer na podlagi Vaših poslancev. Količnik je Vaša iznajdba. Ali smo mi krivi potem, da po tej Vaši računski metodi gosp. Trifko-vić ne more vstopiti v kabinet? Ne zamerite mi, toda Vaše za, hteve so nekoliko čudne. V Narodni skupščini ste izjavili, da je koncentracijska vlada nekaj protiparlamentarne-ga in da mi »prinašamo v parlamentarne običaje ne-parlamentaren element«, ker ne zovemo malih klubov vlado. — Še nekaj. Mi hočemo, da se agrarna reforma izvede po »predhodnih naredbah, odredbah in uredbah«, katere smo podpisaU tako «tni, kakor V L Mi niti ne moremo, niti nočemo od tega odstopiti. Kaj pa Vi? Gospod Dra-škovič Vam ne stoji glede agrarne reforme zelo daleč. To se je videlo na našem skupnem sestanku. Sprejmite nazore gosp. Draškoviča, pa nebo med nami sploh nobene razlike. Mi Želimo zagotoviti naši mladi državi večjo varnost in širše državljanske svobode, kakor so bile one, za katere ste jamčili Vi v naši stari državi. To sem Vam rekel tudi v Narodni skupščini. Mi nismo nikoli zavlačevali reševanja krize, nasprotno, vse smo storili, da rešitev pospeši-m o. Ne vem, v koliko bi bile upravičene to trditi druge skupine parlamenta. Kakor pravijo, se zdi že Vam samim, da mali klubi popolnoma pravilno presojajo Vašo demisijo. Dovolite mi, da ugotovim: Tako po času, ko je bila demisija predložena, kakor tudi po njenih motivih, sodi velika večina javnosti o njej precej drugače. Prosim Vas, da verujete v moje spoštovanje, — Ljuba Davidović s. r. Pripisek. — To pismo bom objavil. — Lj. M. D. Spominjajte se Družbe sv. Cirilo in Metoda. pani, če se ne motim, z dvema Članoma, Bržkone je navedeni visoki odstotek nemštva povzročil močno po-nemčeni trg Labud. Ako tedaj računamo Labud sam kot »jezikovni otok« kakor podobne trge drugod ob meji, imamo med Dravo in sedanjo mejo pas, v katerem stoji, sodim, razmerje Slovencev do Nemcev mnogo ugodnejše ko 29—20%. Zatorej mislim, da ne bomo grešili, ako pri bodočih etnografskih kartah narišemo narodnostno mejo kratkoma-lo po — državni meji, to je današnji demarkacijski črti. B. Marsikdo ml je že zastavil vprašanje. »Kakšna situacija glede plebiscita?« Da dam odgovoru, ki bi se zelo razlezel v širjavo, primeren uvod, začenjam: »Stvar je zelo komplicirana. Kolikor več ozemlja je človek pregledal, toliko manj se mu zdi enostavna zadeva.« To pa nI uvod v pesimistično izjavo, marveč le naznačkev, da moramo sprejeti ta famozni plebiscit pod izredno kompliciranimi, pretek I Protestni shod v Radgoni* Radgona, dne 8. sept. 1919. Dne 8. t. m. so tisoči Slovencev, na povelje iz Pariza obsojeni k narodnemu poginu, zadnjikrat dvignili svoj glas za svobodo in pravičnost, spregovorili svojo prosto besedo. Kljub oviram s strani jugoslov. vojaških oblasti se je vršil veliki protestni shod v jahalnici, na onem mestu, kjer je decembra lanskega leta general Maister pozdravil jugoslovansko Radgono. Shod je otvoril ob 10. uri dopoldne vladni tajnik gosp. Klobčič in orisal v daljšem govoru položaj na tem odseku naše severne meje, utemeljeval slovenske zahteve iz narodnega, gospodarskega in političnega stališča ter ob živahnem odobravnju obsodil strupene sovražnike Jugoslavije — nemčurje z dr. Kamnikarjem, sinom slovenske matere iz Slov. Goric na čelu. Za njim je govoril krasno, globoko in prepričevalno, večinoma o zgodovini v zvezi z našim počasnim osvobo-jevanjem g. dr. Leop, L e n a r d iz Maribora. Iz gospodarskega stališča, z posebnim ozirom na Prekmurje, je razpravljal obmejni komisar g. dr. B r e n č i č, ki je prebral tutli resolucije. Shod je zaključil g. J * re b i č. Protestnega shoda se Je udeležilo okrog 3000—4000 ljudi, ki so se po shodu skupaj podali na Glavni trg, zapeli narodne himne in se dostojno ter mirno razšli. Pokazali so zopet, da so zrel narod, ki nima v svojih vrstah barab in pretepačev, kot sta se bala radgonska grofa in še kdo drugi, ki sh'ši na ime SHS. Na shodu so bile z velikim navdušenjem sprejet« nastopne resolucije: 1. Danes na protestnem stfodu zbrani Slovenci pod nikakim pogojem ne zapustijo Radgone in slovenskih vasi Potema, Žetinci, DedonJ-ci, Zenkovci, Slovenska gorica, Sta-ra-nova vas. Obračajo se z zaupanjem na pravičnost konference v Parizu in na moč naše vojske. Apeliramo ob enem na vrhovno zapovedni-štvo nase vojske, da takoj vse potrebno ukrene, da se tudi proti volji krivičnih sodnikov entente Radgona vojaško branL • 2. Radgona }e ključ Prekmurja. ker sta tu edina dva mosta, ki vezeta skoraj celo Prekmurje s Slovenijo. f3rez Radgone ostane celo severno Prekmurje za dolgo časa v oni gospodarski stiski, v kateri so je zapustili boljševiki. Vsa Prekmurska trgovina teži od nekdaj v Radgono in nima nobenega svojega trgovskega središča. 3. Kakor Prekmurje, tako teži tudi gornje Mursko polje in Slovenske gorice k Radgoni ter je Radgona naravno, gospodarsko, jezikovno in geografično središče celega ozemlja, no neugodnimi okolnostmi. Kakšna je narodnostna atmosfera v našem obmejnem ozemlju na splošno, torej tudi na Koroškem, o tem bo vedel govoriti vsakdo, kdor je bival kjerkoli ob dravski dolini. Isti argumenti nemškutarstva letos, kakor pred anno 14. da človek rabi dva jezika* da se z nemščino pride po celem svetu, tn podobno. Le na koncu malo resignaclje ob spominu na zadnje katastrofe: »No, morda da bo zdaj res drugače . . .« Toda v bistvu, v Jedru veliki preokret za nemškutarsko ideologijo še ni postal realnost; ona je še vedno življenja zmožna, dasi morda nekoliko ojnajana. Vse soglaša v tem, da je to v prvi vrsti posledica našega klavrnega vojaškopolitične-ga nastopa na Koroškem, ki je zopet povzdignil nemškutarsko moralo, še predno se je mogla začeti razkrajati. V tem oziru je torej slejkoprej narodnost politično prepričanje, in nasproti nemškutarski stranki je pač najboljši argument trdna vrsta naši> zavednih pristašev. (Daite pdnodnflC.) 57 # katerem živi en narod, ki govor! len jezik. Radgona pod Jugoslavijo jtfb mogočno se razcvitajoče mesto, ^aterega procvita bo deležna tudi »ipkolica, Ragona pod Nemško Avstri-jjp pa bi propadla v vsakem ozira, jbtežkočeno pa bi bilo tudi gospodarsko življenje Prekmupja in vse okolice. 4. V najzadnjem trenutkus-ko se $3*e za biti ali ne hiti mesta R^vrone :in popolnoma slovenski^vs^ij^oter-rm9 2etinci, Dedonjci, Zef]feo\xi, Slo-iVenska gorica in Stara-nova vas, ■Jjjer prebiva 10.000 Slovencev, ktere se hoče izročiti vsenemškemu žrelu, ohiračamo se z največjim zaupanjem ;n& najvzvišenejši simbol našega na-jrodnega ujedinjenja. Vašo kraljevsko visokost prestolonaslednika ►Aleksandra ter Vas prosimo, da se z vso vnemo in z vsemi Vam pristoje-čim vplivom zavzamete za zadnji kos Jugoslovanov. Trdno zaupamo jiia Vašo kraljevsko besedo, da ne ;sine biti Izgubljen niti najmanjši del našega ujedinjenega naroda, posebno pa ne Radgona, kjer so padle še 'pod roko avstrijskih germanov že maja leta 1918 prve jugoslovanske žrtve za našo narodno svobodo. SoieiBld na Zgor. Koroškem. Ko sta dne 4. avgusta t. 1. pobegnila iz nemške internacije v Omiindu trgovec Jože Renko iz Borovelj in dr. ■Val. Rožič iz Moravč, je ostalo v Gmfin-ifu še (10) deset slovenskih koroških internirane ev. Vsled bega imenovanih dveh gospodov se je seveda položaj ostalih inter-nirancev zelo poslabšal. Zaprli so jih [prve dnj po begu v neko podzemsko klet z omreženim oknom, čez dan so jsmell le malo na dvorišče, ki je sedem korakov široko in 14 korakov dolgo! Zvečer pa so jim žendarji pobrali vso obleko in Čevlje, da so jim tako zmanj-;šali možnost bega. Na sprehod niso 'smeli — niti v spremstvu orožnikov. Hrano Imajo: zjutraj črno kavo. opo!-jetne košček mesa (8 dk.er) in zvečer zo-Vet črno kavo. Prikuhe nobene. 2en-darmerija jim je dovolila, da si smejo sami kupiti jestvine, seveda, če jih kaj 3obe — toda silno drago, kajti v Gmiin-tlu ne dobiš niti koščka kruha, kaj še le hleb — za noben denar. Ljudje (domačni), kakor tudi naši interniranci, stradajo v pravem pomenu besede. Vrh tega Še duševne muke, trpljenje in zbada-'nje po žandarjih! Tako živijo naši narodni trpini v internaciji! Ker ima tudi slovenska vlada za-iprtih več koroških Nemcev, oziroma pemškutarjev na ljubljanskem gradu, zato se nam zdi umestno vprašanje na jUaso vlado, ali bi ne bilo modrejše, da ise na obeh straneh izpuste ti mučeniki xlomov k svojim rodbinam, k svojemu jdelu, kakor pa da sede brez dela*v za-jporih in zapravljajo čas in zdravje ter [Svoj denar — poleg ne majhnih strokov, ki jih bo imela vsaka država — 'dežela — z njimi. Zato nasvetujemo naši vladi, naj bo tVsaj ona pametna in modra ter naj sku-jga vprašanje intrenirancev čimpreje ugodno rešiti. Hvaležni ji bodo slovenski in nemški interniranci in* njih uboge Rodbine. Menimo, da bo naša vlada s tem plemenitim činom plebiscitu na Koroškem več koristila kakor pa če še nadalje muči naše in nemške internirance jk> različnih, neprijetnih in nezdravih zaporih! — Vlada bo gotovo našla sredstva, da se morebitno sovražno rovarenje teh elementov doma v A pasu zatre in onemogoči. Treba je le v to svrho malo več previdnosti, inicijative in sistema ter dela. -r— Naj vlada stvar le sama premisli in pretehta, in videla bo, da z dobro voljo vse gre. Za zdaj so pa nemški (nem-škutarski) interniranci na I j u b lj a n -s k e m gradu našim interesom na :Koroškem le bolj v Škodo kakor pa v leorist! Naši interniranci v Omiindu so v resnici čisto obupani nad svojo usodo. 2c peti mesec se valjajo po umazanih prostorih in uživajo nezadostno hrano ter trpe na telesnem in duševnem .zdravju, kati to so strašne, duševne mule, biti zaprt brez dela, brez posla, brez prave, redilne hrane in brez vsakega duševnega razvedrila. To ve le samo •tisti, kdor je to sam na sebi poskusil. Vrh tega ima še vsak interniranec skrb za družino — doma! Ljubezen do otrok, 'do žene, do staršev, do zemlje, do dela, .'do domovine, vse to jih muči noč in dan. In potrata časa in denarja ter gi-njevanje zdravja. In kje je zguba na zaslužku? Kdo Jim bo vse to povrnil? — 'Zato na prosto z našimi ubogimi, človeškega usmiljenja vrednimi: interniranci! * Naj slovenska javnost pomisli, da le y Gmundu zaprtih še (10) deset odličnih slovenskih narodnjakov, ki so mnogo žrtvovali za svojo domovino Še v mirnih časih. In zdaj? Vojaki — vojni vjet-iriki, so na prostem, a naši narodni trpini še vedno zdihujejo v nemški snž-njosti! V Gmundu so zdaj od koroških Slovencev še internirani (že od maja 1. ) Gospod župan m veleposestnik Matija Vešpernik iz Vernbergsv Jezemice. On ima na posestvu ogromno škodo. Pri zadnjem umiku meseca junija mu je nemška Yolkswehr celo posestvo izropala, odpeljala živino, odnesla žito, obleko, živila itd. In on je samo za to zaprt, ker je narodnjak, značaj nezlomljiv, interniran že skoro pol leta — in to kot nemški avstrijski državljan, ker Vernberk pripada nemški avstrijski republiki. 2. ) Trgovec Miha Si a j h ar iz Lo-gavasi ob Vrbskem jezera. On je zbolel od samih duševnih muk in je sedaj zastražen v nemški bolnišnici v Beljaku. Mož je značaj, trden kot skala, priden, neumoren delavec na narodnem polju. 3. ) Mizar In gostilničar Miha G a b-r i e I iz Št. JanŽa v Rožu. Doma ima mnogoštevilno deco in ženo, ki se kvarja z otroci in obrtjo. Trpi silno škodo pri gospodarstvu. Vsi trijevože-njeni. 4. ) Trgovec P a s a r i č Mar. iz Bistrice v Rožu,, samec, trpi ogromno škodo pri trgovini. 5. ) Dr. P ir n a t Ferdinand, odvetniški koncipijent in bivši uradnik komesarijata SNS v Celovcu. On je sedaj tudi v bolnišnici v Beljaku, ker je zbolel na želodcu. 6. ) Viktor F e r j a n č i č, trgovec iz Celovca, brat okrajnega glavarja dr. Ferjančiča v Borovljah. Ima ogromno škodo. 7. ) Paul Janko, trgovec v Rožeku, invalid, trpi neizmerno škodo na premoženju in zdravju. 8. ) § a 1 e r Janko, trgovec, bolan v Gmundu. 9. ) Z e n c Miha, mizar, trpi škodo na zaslužku. 10. ) Tauer Konrad, železničar, Sinčavas, navdušen fant, narodnjak, brez vseh sredstev sedaj. Vlada, usmili se imenovanih! Polit line vesti. Frivolna igra se nadaljuje. V naš včerajšnji uvodnik pod tem naslovom -se je stavcu vrinila pomota. Tam, kjer je opisano, s kakšnim cinizmom je dr. Korošec vprašal: »Kaj jih ni tu?«, bi se naslednji stavek moral srlasiti: »Jasno je, da je ravno on (dr. Korošec), tisti, ki vodi organizacijo sabotaže parlamenta. — Seja Demokratske Zajednice. Beograd, 11. septembra. V političnih krogih se trdi, da je vlada slej-koprej odločena vstrajati in da nikakor ne misili podati demisije. Demokratska Zajednica je imela danes popoldne sejo, ki je trajala še pozno na večer. Na seji ni prišlo do nikakega definitivnega zaključka, vsi člani pa so proti temu. da bi vlada demisijo-nirala, marveč da mora vstrajati na svojem mestu do kraja. — Nejasnost položaja. Beograd, 11. septembra. Odkar je poslal Protič ministrskemu predsedniku znano pismo, postala je politična situacija v Beogradu popolnoma nejasna. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Osobito je zagonetno držanje vlade, od katere se ne ve, ali bo hotela še nadalje vstrajati ali namerava odstopiti. Ministrski svet je imel danes dve seji in sicer eno zjutraj ob 10. uri, drugo pa ob 6. uri popoldne. Kaj se je pravzaprav na teh sejah sklepalo in ali je prišlo do kakega konkretnega zaključka, sedaj še ni znano. — Verzije o novem kabinetu. Beograd, 11. septembra. Tukaj se širijo najrazličnejše verzije, da se v kratkem sestavi nov kabinet. V nekaterih opozicijonalcem blizu stoječih krogih se govori, da bo moral sedanjj ministrski predsednik Ljuba Davidovlć odstopiti, češ, da ni dora-stel sedanji težavni situaciji. Pri tem nastajajo različne kombinacije glede mož, ki bi prišli v poštev za sestavo bodočega kabineta in se navajajo kot bodoči ministrski predsedniki Pribl-čevič, Draskovič in Voja Marinkovič. Zelo pa je dvomljivo, da bi prevzel sestavo kabineta eden izmed prvih dveh imenovanih, ker je zlasti Pribi-čevič trn v peti radikalcem. vsled česar je bolj verjetno, da bi bila poverjena naloga sestaviti -nov kabinet Draškoviču. Med tem se širi tudi še druga verzija, ki pravi, dar se še tekom prihodnjih dni pozoveta Pašič in Trumbič iz Pariza, da onadva uvedeta pogajanja med strankami in tako omogočita sestavo koncertra-cijskega kabineta. Danes se govori, da sta edina moža bodočnosti dr. Trumbič in Draža Pavlović. — Vojaška diktatora? Dobili smo privatno vest o velikem razburjenju, ki vlada med častniki v Beogradu radi nezmožnosti parlamenta. Baje ga hočejo razgnati. — Bili smo vedno mnenja, da se nima vojaštvo vmešavati v politična vprašanja in da je za državo še vedno bolje, da ima nesposoben parlament, kakor pa vojaštvo, ki je sposobno za razne »črne roke«, pronuncijamente ta slične portugalske šale. Če se pri nas vpelje ta navada, bomo kmalu zapravili kar smo nevede pridobili v svetovni vojni. Pa recimo, da je to samo ena obi-čm& bistericjiih govodc, k| st pocai*- lo v nervoznih časih. Toda U sama možnost takšne govorice naj bi dala misliti Tuiikem parlamenta, morda bi se med pramlilianjstn le spomnili, da nismo več ▼ Avstriji in da Je sedaj naša naloga, da gradimo, ne pa da podiramo. — »Stovenecc si »Hrvat«. C« ne sa uvjek, pa vsaj sedaj »brat I brat«. Oba napadata na desno in levo Is poskušata s tem braniti taktiko svojih parlamentarnih klubov. Ne moreta jih obraniti očitka, da njuno politično delo razdira državo, da tepod-kopava vsako resno politično delo ta onemogoča sporazum. Z najhujšimi demagoški mi sredstvi z izmišljotinami, namigava-nji in sličnim se bore. Kar je »boljših« stvari, ponausknjeta potem ta dva lista drug od drugega Zadnjič so očitali ministru dr. Kramerju, da Je uvedel v žurnallstlko surov ton. Dr. Kramer je dr. Korošcu osebno povedal, kar je treba na tak očitek povedati. »Slovencu« še povemo, da bi on smel biti vesel, če bi le od daleč mogel posnemati tisti ton, ki ga je uvedel dr. Kramer v žur-nalistiko. Toda »Slovenec« rajši ostaja pri tonu, ki ga je uvedel on sam nekdaj, od katerega se je težko ločil in samo za kratko dobo, pa se sedaj zopet k njemu povrnil V današnji številki Je cela kolona posvečena temu tonu. Zaradi di)et naj se »Slovenec« le pomiri. Kdor ne prihaja k sejam, naj iih ne dobi. Ono laž o hrvatskih saborskih dijetan je »Slovenec«' seveda prepisal iz »Hrvata«. Vrhu tega ima pa današnja njegova številka nekaj trditev, Id so preračunane za *Slovenčeve« bralce, ki se jim pa sicer vsak , »ineten človek smeje. Iz tretjega člana v troperesnJ deteljici, »Obzora«, je »Slovenec« prepisal storijo o razdoru v slovenski liberalni stranki. Baje radi agrarne reforme. Pa ne da bi bil dr. Demšar izvedel to novico pred kratkim v Ljubljani? Ce Je v »liberalni« stranki kakšen spor, ne vemo. Stara stvar pa Je, da ne žele slovenski klerikalci nič bolj željno, kakor da bi pri slovenskih demokratih prišlo do kakšnega spora. Ta pobožna želja rodi potem od časa do časa poročila, ki so-djio v dobo kislih kumar. Naj si »Slovenec« kupi oni računski stroj s kroglicami, če ne zna drugače šteti, pa bo morda le izračunal, da Je celokupna opozicija v manjšini, če štejemo razven radikalcev in Narodnega kluba vse male skupine, Koroščevo, Ribar-čevo, Trlfkovlćevo. Bunjevce in če je še kje drugje kakšen »opoticijonalec«. Končno pravi: »6e> bi Ml dr. Korošec sprejel štiri portfelje, ki mu Jih Je ponujala JDS, M bil v 24. urah najboljši politik v Jugoslaviji.« Protić ima menda vendarle prav, ko je trdil, da opozicija nI bila dobro informirana o poteku pogajanj. Če ni »Slovenec« teh štirih portfeHev telefoniral v Beograd, dr Korošec gotovo še danes ne vi nič o njih. Pa kar štiri smo mu ponudili. Radikalcem pa 5—6. Zakaj je »Slovenec« tako skromen v svojih trditvah, zakaj kar ne pove, da je JDS ponudila dne 3. septembra o polnoči Jugoslovanskemu klubu vse ministrske portfelje pod pogojem, da nam dovolijo, da gremo bosi na romanje na Žalostno goro pokoro delat za svoj »neutešlji-vi pohlep po vladanju?« Seveda bomo na to vprašanje dobili jutri odgovor, da poj-demo na Žalostno goro po volitvah, pri katerih gotovo propademo. To tolažbo klerikalcem radi privoščimo. — Jugoslovan? tudi podpišejo mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo? Beograd, 11. septembra. V informiranih krogih se smatra, da bo naša mirovna delegacija v Parizu vendarle podpisala mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo. Včeraj je vladala v krogih delegacije radi zunanje situacije, ki se je vsled notranje državne politike znatno poslabšala, precejšnja depresija. Delegacija se uverja, da bo m o r a 1 a podpisati mirovno pogodbo, zlasti še zato. ker sta jo podpisalal tudi Ceho - Slovaška in Poljska, za kateri državi se nahajata v mirovni pogodbi slični klavzuli, kakor za Jugoslavijo in sta s svojim podpisom ustvarili nekak praecedens za nas. Podpis proti zagotovitvam? LDU Pariz, 10. septembra. (DKU) Vrhovni zavezniški svet se je bavil s stališčem, ki ga zavzema delegacija kraljestva SHS z ozlrom na podpis mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo. Kakor se poroča, je poslanik Vesnič izjavil, da trna od svoje vlade striktno povelje, ne podpisati mirovne pourodbe. in sicer radi ugovorov proti členu 60 pogodbe. Izrazil je pa mnenje, da bodo jugoslovanski pooblaščenci imeli povod, odnehati, ako vrhovni svet pismeno da njegovi delegaciji trotove zagotovitve. Ako bodo ti predlogi sprejemljivi, bo on nemudoma poročal o tem svoji vladi. Verjetno je, da bo sestavljen zapfs-nik, po katerem bo Vesnič mogel podpisati mirovno pogodbo pozneje._ Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Prestolonaslednik pride v Zagreb. Zagreb, 11. septembra. Danes je popolnoma gotovo, da pride prestolonaslednik regent Aleksander 5. oktobra t L v Zagreb fn da se bo tukaj mudil osem do deset dni. V Zagrebu se je konstituiral odbor za svečan sprejem prestolonaslednika, ki obstoji iz članov iz vseh slojev naroda. Zagreb pripravi regentu izredno svečan sprejem. Francoski poset LDU. Lvon, 11. septembra. (Brezžično). Iz Beograda poročajo: francoski upravnik Je v spremstvu ofjcialnega delegata francoskega ministrstva za prosveto m pred-sedstvenega predstojnika jugosl. naučn. ministri, dr. Petkoviča, posetil pred kratkim otvorjenj francoski Ucc* v B** fradu. Z zadovoljstvom je ugotovil napredek in organizacijo tega zavoda na polju propagande za francoski jezik. Iz pravoslavne cerkva. LDU. Beograd, 11. septembra. Na brzojavko, s katero so vsi pravoslavni škofje kraljestva SHS s svoje konference pozdravili Vasiljevsko patriarhi jo v Carigradu ter Jo obvestili o ujedinjenju srbske cerkve, je dobil Arhijerejski Sabor naslednji odgovor: Patriarhija je z velikim veseljem sprejela to vest ter se živo udeležuje radosti, katero smo pričakovali s tolikim hrepenenjem. Patrlar-hija Vas blagoslavlja in moli k Bogu za ves pobožni in ljubljeni srbski narod. — Stavka bančnih uradnikov? Zagreb. 11. septembra. Pogajanja med društvom bančnih uradnikov in denarnimi zavodi se zdi, da ne bodo obrodila povoljnih rezultatov, vsled česar pride najbrže prihodnji teden do stavke bančnih uradnikov, ker se bančni ravnatelji in zastopniki zavodov branijo sprejeti pragmatiko, predloženo jim od nameščencev. — Slovenski uradniki zapuščajo Beograd. Beograd, 11. septembra. Med slovenskimi uradniki je zavladalo močno gibanje, da vsi korporativno ostavijo Beograd. Slovenski železničarji so že zapustili mesto. Vzrok je iskati v nezadovoljnosti z današnjo administracijo._ Slovanski svet. — Monarlristična zarota v Pragi? O tajinstvenih dogodkih, ki so se do-igrali v petek v Pragi, smo že poročali. Listi so prvotno pisali, da je šlo samo za demonstracije, ki so bile naperjene proti nekaterim Uudstvu neljubim politikom in državnikom, iz danes nam došlih čeških listov pa je raz-fvidno, da so imele te demonstracije odločno protidržavni značaj. Vršile so se na Staromestskem trgu pred Huso-vim spomenikom. Tušem je bil sklican ljudski tabor. Kot sklicateljke tega tabora so bile označene Husitske žene. Na tabor so pozivali anonimni letaki. Udeležilo se je tabora nad 20.000 UudL Nastopilo je več govornikov, katerih imena pa češki listi ne navajajo. Na shodu je predlagal iegijonar Fruhauf resolucijo, ki obsega 9 točk. V tej resoluciji se zahteva med drugim: da bi vodilna mesta v ministrstvih zavzeli samo pošteni m sposobni možje, predvsem invalidi - Iegijonarji in bih* odstranjeni vsi življi, ki delujejo proti republiki, da preneha v ministrstvu narodne obrane protežiranje bivših avstrijskih oficirjev, da bi vlada nastopila proti širjenju delavskih stavk, da bi se predsedniku republike dr. Masa-ryku priznala vsa ona prava, kakršna uživajo drugi vladarji republik, kakor Francije, Amerike, Švice itd. Po končanem taboru se je množica napotila na Hradčane, kjer je demonstrante nagovorila v Pragi se mudeča »babička ruske revolucije« Katarina Breškov-skaja. Deputacijo demonstrantov je na izrecno zahtevo sprejel predsednik dr. Masaryk, ki se je napram odposlancem izrazil tako - le: »Po tem, kar se sedaj godi pri nas, bi lahko v tujino prodrli glasovi; da imamo v Pragi revolucijo . . . Legijonarjem pravim: Prva stvar vsakega legijonarja je red in disciplina. Legljonarji so dobri deČkl, ako jih ima kdo rad, jih imam rad jaz. Toda tega bi ne smeH storiti, imeli bi ostati doma. Boli me to, kar so iegijonarji storili ... Vi se tega še ne zavedate, kaj je država in da mora država imeti red in da potrebuje mir. Nisem prišel na Češko in prevzel mesto predsednika, da bi se dal komandirati ulici, k meni je vsakomur pot prosta, toda na način, ki ne vzbuja za mejami neugodnih dojmov.« Iz govora, ki ga je imel isti večer po demonstracijah minister narodne obrane Vaclav K1 o f a č na Žoflnu, navajamo te - le značilne odstavke: »Prav tako, kakor tu, se Je delovalo tudi v Rusiji. Najprvo so Nemci poslali svoje agente v Rusijo, nakar so se jeli širiti glasovi, da je vznikla v republiki reakcija, končno pa so se pojavili temni življi, ki ribarijo samo v kalnih vodah . . . Kar je vojna povzročila v dob! 5 let. ne more nihče popraviti v enem letu in naj bi hnel tudi čudežno noč. Poslužujejo pa se teh bolesti v aeitacijske namene. Imamo v rokah dokumente, iz katerih je razvidno, da je bil jrrof Nostltz tisti, ki je prirejal tajne sestanke. Nekoliko plačanih ničvrednežev — eden izmed njih je dobil 20.000 kron. drugi 10.000 kron — Je nastopilo proti republiki. TI, ki so današnje demonstracije povzročili, morajo biti aretirani . . . Zato pozor na ljudi, ki rujelo protf republiki tn pri tem pojo slavo Masarvku ter zahtevajo njegovo diktaturo! NI mogoče, peti slavo Masaryku ln pri tem delovati za rlabsburgovce« ... Iz Masa-rikovega In Klofačevega govora se da sklepati, da so hnele petkove praSke demonstracije dokaj resen znacaf. List »Rolenik«. k! je pravkar začel Izhajati kot crlasilo poljedelcev m srednilh kmetskih stanov, navaja o aferi nekal podrobnosti, pišoč, da Je "itmojster Mcka, ki so ga v Pragi arerlraP. med povzročitelji petkove demonstracije, v službi avstrijskega plemstva, k! ra le Se tri mesece vzdrževalo m plačevalo Mleka m urednik Ofekar FlAgel. ki Je bil tudi aretiran, stal dobila od kneza LobkowHza 20.000 Irron. kot dtTOozl-cijskt fond na 10.000 kron. Orof EnvJn Nostltz Je daroval 10.000 kron za usta-pjDfjagandno agencija flčgd je tudi sestavil anonimne letake, ki so se pretekli teden širili po Pragi in okolici Vsebina teh letakov je v kratkem ta - le: »Naš očka Masarvk je zaprt na gradu; odvzeli so mu vso moč, da bi ne mogel izgnati kupcev iz vlade in Narodnega predstaviteljstva. V čeho-slovaški republiki gospodarijo nemsTco-židovske centrale s pomočjo nemško-židovskega kapitala. Trgovinsko ministrstvo in ministrstvo za prehrano vodijo nemški Zidje, a tudi ostala ministrstva so popolnoma v rokah nemških Avstrijancev. Ministrstvo Narod, obrane je izgnalo legijonarje in jih nadomestilo z avstrijskimi oficirji. Na vladi se je vgnezdila korupcija in blata Republiki grozi pogin.« Demisija česko-slovaškega trgovinskega ministra. Ceško-slovaški trgovinski minister Jifi Stribmy je demisioni-ral. Predsednik Masarvk Je demisflo sprejel ter poslal StFibrnemu svojeroč-no pismo, v katerem pravi med drugim: »Zahvaljujem se Vam, da ste odstopili. S tem ste bistveno olajšali položaj ministrstva in republike« Kakor listi poročajo, se je Stfbrny udeležil neke hazardne partije, katero je policija zasačila. Dr. A lice Masarvkova odložila mandat, ričerka predsednika Češko-slovaške republike dr. Alice Masarvkova je odložila svoj mandat v čekko-slovaSkem parlamentu. Vzrokov za ta njen korak listi ne navajajo. O njenem mandatu bo odločeval slovaški klub, kateremu je dr. Masarvkova pripadala. Neodređena Bolgarska mleovna pogodba. LDU. S t Oermain, 10. sept (DKU). »Journal des Debats« poroča, da je vrhovni svet po podpisu avstrijske pogodbe imel sejo, v kateri je sklenil, da se bo mirovna pogodba bolgarskim pooblaščencem predložila tekom prihodnjega tedna. Energični mož? LDU. B e !-mar, 11. septembra. (DKU. — Brezžično.) Iz Pariza javljajo, da bo polkovnik Nouse prevzel vodstvo ameriške delegacije pri mirovni konferenci. Jadransko vprašanje. LDU. Split, 10. septembra. (DDU.) »Se-colo« z dne 6. t m. objavlja dopis svojega pariškega poročevalca Cam-polonghija, ki pravi, da bo Jadransko vprašanje najbrže rešeno v najkrajšem času. Dopisnik trdi, da se je sklenilo najprej jadranski problem popolnoma izločiti iz mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo. Med tem časom so se vršila pogajanja in se je, kakor doznava dopisnik, dosegel med Tittonijem in Clemenceaujem popoln sporazum o projektu, čigar podrobnosti še niso znane, ali glede katerega je Clemenceau obljubil svojo podpora Ta osnutek Je Tittoni potem predložil tudi Llovd Oeorgu ln tudi ta ga je odobril ter obetal, da ga hoče podpirati. Poročevalec trdi nadalje, da obstaja dogovor med tremi zaveznimi velesilami, da je pa neznano, kako stališče bo zavzela Amerika napram temu dogovoru. Campolonghi ve tudi poročati, da je ameriška mirovna delegacija z za.-dovoljstvom motrila potek teh po-razgovorov in da se je, kakor doznava iz zelo zanesljivega vira, poslala predsedniku Wilsonu nota s podpisoma Llovda Georgea in Cle-menceauja; Tittoni je iz delikatnosti ni podpisal. Sedaj se pričakuje odgovor Wilsona. Ako bo povoljen, se bo problem rešil v najkrajšem času. V nasprotnem primeru pa nI dvoma, da bosta Lloyd George in Clemenceau izjavila, da sta v predloženem dogovoru zastavila svojo častno besedo in da dogovor nadomešča londonski pakt, ki sta ga podpisali Anglija in Francija. Dopisnik nadaljuje, da je Italija pristala na modifikacijo zahtev, ki jih našteva londonski pakt Edini način, kako morejo zavezniki podpirati pomirjevalne poizkuse Italije, je ta, da drže besedo in da sprejmejo, priznajo in oživotvorilo ta program. H koncu pravi Campolonghi: Italijansko - francoski predlog je že v rokah predsednika Wilsona. Ako ga ta ne bo sprejel in ne bo niti ta korak imel zaželjenega uspeha, tedaj bodo zavezne evropske velesile izvedle dogovor tudi brez privoljenja Amerike. Zato se dogovor že sedaj more smatrati kot definitiven. Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. Lahi ln Madžari? LDU. Pariz, II. septembra. (DKU.) Budimpeštanski poročevalec lista »Chicago Tribune« javlja, da dela Italija na to, da bi sklenila z Madžarsko ne samo separaten mir, ampak tudi vojaško zvezo, Namerava, celo narediti vojvodo genoveškega za vladarja Madžarske. To politiko podpirajo tudi Romuni. _ Pravljfce nemških listov. Ničesar si Nemci bolj ne žele, kakor da bi prišlo med Jugoslovani do notranjega razdora. Prepričani so namreč, da bi v tem slučaju zanje zopet vzcvetela pšenica. Zato pr^bčujejo nemški li&ti dan za dne- 3623 09 vom z juga vesti, ki vedno povedati o krvavih spopadih, ki so baje na dnevnem redu med Slovenci in Srbi, med Srbi in Hrvati. Da so to samo nemške pobožne želje, se razume samo ob sebi. »Neues Grazer Abendblatt« priobčuje pretekli torek tako vest iz Ljubljane In piše: »Poveljništvo dravske divizije se nahaja v Ljubljani. (Kakšna novost! Opomba uredništva.) Dan za dnevom prihaja do spopadov med Srbi in Slovenci. Mržnja Slovencev proti kraljevini Srbiji je zelo velika. Tudi se močno opaža razlika med vojaštvom. Srbi so prav dobro opremljeni. Slovenci pa skrajno slabo. Slovenski vojaki se celo bosi potikajo po mestu. Pretepi med slovenskimi in srbskimi vojaki so na dnevnem redu. Sedaj je v Ljubljani samo srbsko vojaštvo, dočim so Slovenci nastanjeni v ljubljanski okolici.« Posneli smo to notico graškega lista, da pokažemo, da je nemško časopisje ostalo zvesto svoji stari metodi, ki hoče z lažjo, natolcevanjem in zavijanjem zanesti kali razdora med Jugoslovane. »Grazer Tagblatt« izhaja od preteklega torka kot »Neues Grazer Tag-biatt« in sicer v treh izdajah, zjutraj kot »Neues Grazer Tagblatt«, opoldne kot »Neues Grazer Mittngsblart« in zvečer kot »Neues Grazer Abendblatt«. Politična smer lista je ostala ista. — Iz pred zgodovine svetovne vojne. Dunajski »Morgen« priobčuje serijo člankov o predzgodovini svetovne vojne in izvaja: Prvi ministrski svet, ki je sklepal o nameravani vojni proti Srbiji, se je vršil v prvi polovici meseca julija 1914, drugi skupni ministrski svet pa dne 19. julija. Grof Tisza, ki je na prvi seji zavzemal še odkloniino stališče, je bil pri tej seji že popolnoma pridobljen za načrt. Za ta ministrski svet javnost sploh ni nič vedela. Minister zunanjih del grof Berchtold je na tej seji referira!, da je diplomatska nota, namenjena srbski vladi, že popolnoma dogotovljena in da se odpošlje v Beograd dne 23. julija, čim odpotuje predsednik francoske republike Poincarć iz Petrograda. Iz diplomatskih razlogov se je grof Berchtold izrekel proti temu, da bi se odločitev v tem vprašanju še nadalje odlagala, Z njim so soglašali vsi ministri in načelnik generalnega štaba Conrad von Hotzendorf je zahteval, da se čim najpreje diplomatsko nastopi proti Srbiji, češ, da je to potrebno iz vojaških razlogov. Nato je ministrski svet sklenil, da se takoj proglasi izjemno stanje v vseh zemljah habsburške monarhije, kjer prebivajo Jugoslovani. Vojni minister vitez Kro-barin je poročal o mobilizacijskih pripravah In izjavil, da je armada popolnoma pripravljena na vojno; ukaz o mobilizaciji se predloži cesarju v podpis dne 22. julija. Grof Tisza je zahteval da bi z akcijo proti Srbiji ne bili združeni nobeni načrti, ki bi merili na ta da bi se monarhija oškodovala s srbskim ozemljem. Naglašal je, da je potrebno, da se vsa akcija omeji na rektifikacijo meja, ki jo bodo narekovali vojaški oziri. Grof Berchtold se je pridružil naziranju grofa Tisze, toda z gotovim pridržkom. Avstro - Ogrska naj bi se sicer ne okoristila, pač pa bi se naj bogato obdarovala na stroške Srbije Bolgarija, Grška in Albanija. Po njegovem nrčrtu bi naj od Srbije dobili njeni sosedi toliko ozemlja, da bi postala srbska kraljevina tako majhna in neznatna, da bi sploh nikdar ne mogla ogrožati avstro - ogrske monarhije. Vojni minister je izrazil svojo pripravljenost, da se bo pri svojih zahtevah omejil samo na strategično korekturo meja in trajno okupiral samo mostišče ob reki Savi. Nadalje so zbrani ministri soglasno sklenili, da bo Avstro - Ogrska takoj ob začetku vojne obvestila velesile, da se ne namerava vojevati v svrho. da bi se s tem okoristila. Koncem seje je minister zunanjih del grof Berchtold z zadoščenjem konštatiral, da so se ministri v vseh točkah zedi-nili in da je bil v vsakem oziru dosežen Donoln sporazum. nalila. Kobaridsk} poraz. LDU. Trst, 9. sept. »Giornale d* Italia« poroča iz Rima od 7. t. m.: Tudi jutri se ne bo vršila seja. Ministrski predsednik Nitti upa, da bo zavlekel razpravo o koba-ridskem porazu, vse dokler ne prispe Tittoni v Rim. Nato pa se začne razprava o mirovni pogodbi, ker pride medtem tudi mirovna pogodba z Avstrijo, ki se podpiše v sredo. Tako Je prešel včeraj v motecitorskih hodnikih Kobarid v drugo črto In mnogo se je razpravljalo o italijanskih interesih na mirovni konferenci v Parizu. Scialoja, ki je bil marljiv Tittonijev sotrudnik v pravnem delu italijanskih vprašanj, je pripovedoval skupini poslancev malo stavlja, kako so se te vesti razširile po pofitič. krogih, kjer so povzročile ve-litičnih krogih, kjer so povzročile veliko obžalovanje. Pravzaprav ii Scialoja prinesel drugih vesti, nego tistih, ki jih javno mnenje že pozna, to je o žalostni odpovedi na italijansko reško mesto, kateremu bj se dovolila kot »maksimum« koncesije vladavina »svobodnega mesta«, s katero bi se vsaj izklju-čalo jugoslovansko gospodstvo ali nadvlada o pomednaroditvi reške luke pod vlado Zveze narodov s posebnimi olajšavami z ozirom na pomorske interese mesta Trsta; o težavnem boju za pri-kk>pitev Zadra Italiji brez pridržkov in I omejitev; o boju za jamstva Italijanskim skupinam ostale Dalmacije, ki bi se morale smatrati za Italijanske narodnostne skupine, ki bi imele popolnoma italijanske pravice in zakone, tudi če dobe drugj deli Dalmacije avtonomijo; razen tega je prinesel Scialoja vesti o raznih rešitvah, ki so več ali manj znane večini italijanskega naroda. —i Toda vse te vesti niso naredile tako neugodnega vtisa na poslance, nadaljuje »Oiornale d' Italia«, kakor vest o neomajnem odporu ameriške delegacije proti bodlsikakšni ublažitvi, ali bodisl-kakšni majhni izpremembi ali zboljšanju nam škodljivega stališča. Ameriška delegacija se je, seveda po Wilsonovem ukazu, postavila odločno, zagrizeno proti italijanskim interesom. Tudi pri najneznatnejših formulah, najnepomembnejših pogajanjih se kaže nekoliko rezkosti, nekako*nezasluženo in krivično sovraštvo. To čudno obnašanje ameriških zastopnikov je v očitnem na-sprotstvu s prijateljskimi čustvi ameriškega naroda napram italijanskemu narodu. Radi domovinske pravice se prepirata tržaška lista — nacionalistična »Nazione« in socialistični,»Lavoratore«. »Nazione« zahteva, da morajo biti od avtomatične pridobitve italianskega državništva vse one osebe, ki so pridobile domovinsko pravico na zasedenem ozemlju na temelju avstrijskega domovinskega zakona, dočim zastopa »Lavo-ratore« načelo, da ima desetletno neprekinjeno bivanje v kaki občini, ki daje do-tičniku po avstrijskem zakonu domovinsko pravico v oni občini, za neizogibno posledico avtomatično pridobitev italijanskega državljanstva. Civilnopravno postopanje v Julijski Benečiji. Tržaški »Lavoratore« javlja, da je italijanski pravosodni minister izjavil, da nima namena iznremeniti civilnopravnega reda. ki velja še sedaj v okupiranem ozemlju, ker se boji posledic, ki bi jih imela za zasedene kraje uvedba civilnopravnega postopanja, kakor je uveden v Italiji. Za to bodo v najkrajšem času poklicani h kasacijskem sodišču najboljši pravniki iz okupiranih zemelj. Pasivna resistenca. LDU. Trst, 9. septembra. Listi poročajo: Pasivna resistenca, ki so jo začeli uradniki pri brzoiavih, kateri zahtevajo izboljšanje plač, kakor jim je to obljubil bivši minister Fora, se je razširila skoraj po vseh uradih v Italiji. Samo v Rimu leži baje 12.000 neodposlanih brzojavk. Amnestija. LDU. Trst, 9. septembra. Vsled amnestije so bile izpuščene iz zapora vse one osebe, ki so bile aretirane zaradi znanih izgredov 4. avgusta t. 1., med njimi rudi bivši tržaški socialnodemokratski državni poslanec Raimund Scabar in pa upravitelj Delavskega doma, Vavpotič._ Sokolstvo. Sokolski zlet v Celje. Bratje in sestre, ki se udeleže zleta v Celju, dobe legitimacije za polovično vožnjo v pisarni Sokolske I Zveze v »Narodnem domu« I I. nadstropje. Vožnja iz j Ljubljane in nazaj stane 17 kron. Iz Ljubljane odhajamo v nedeljo zjutraj ob 4-43 ter pridemo v Celje ob 7. zjutraj. Iz Celja se vračamo ob 6*43 zvečer in pridemo v Ljubljano okoli 9. zvečer. V nedeljo se zbiramo ob 4. zjutraj na glavnem ko-1 od vom.__ Dali vojni vlcfniki v - Ml Dobili smo sledeči dopis in ga objavljamo: Uredništvo »Slov. Naroda« Ljubljana. Upam, da boste priobčili v Vašem listu sledeče vrstice: Nas 82 Jugoslovanov, med temi 16 Slovencev in 67 Hrvatov, je prosilo že pred dalj časom našo vlado in naše politične voditelje za pomoč, toda z obžalovanjem moramo reči, da nismo do-sedaj od njih ničesar čuli, in#tudi ne vemo, aH jim je znan naš žalostni položaj. Tekom 4*4 let nismo dobili niti od prejšnje Avstrije, niti od naših slovenskih voditeljev, na katere smo se obrnili za pomoč, nobene dobre besede in podpore. Ker nimamo lastne poštne zveze, je nemogoče dobiti pomoč o naši usodi. Pisali smo gg. dr. Korošcu, Pogačniku, dr. Tavčarju Že pred meseci, vendar pa ne vemo, ako so jih dosegla naša pisma. Ni nam znano, kje se nahaja naša vlada, ker ne dobimo nobenih poročil od doma. Vsa pisma, ki smo jih poslali v Jugoslavijo, so nam bila vrnjena. Vsi naši apeli na pomoč so bili zaman. Internirani smo še dalje, kakor poprej in brez vsake podpore od naše vlade in od britanske — Indijske vlade. Prosimo našo vlado potom Vašega uglednega lista, (in vseh slovenskih listov, katere prosimo za ponatis tega pisma), da nam brzojavno nakaže mesečno podporo po 1 funt za moža, ker nam ni mogoče živeti brez te podpore. Vse svoje prijatelje in znanca lepo prosim, da ml pišejo ln pojasnijo . razmere naše nove džave, ker nima-• mo nobenega pojma o njenem ustroja. Upamo, da nas vendar ne bodo imeli dalj časa zaprte, kakor Nemce. Srčni pozdrav Ernest Wudler. Prtsoner of war, Nr. 694, A. Camp. Scct 4. — Ahmednagar — India. Gotovo je, da noben naslovljenec ni dobil dopisov nesrečnežev iz daljnie tujine. Njihovo pismo se odstopi ministrstvu zunanjih zadev v svrho intervencije._ Hekaf o vojakih diaislrail razmerah i Sloveniji Gosp. doc. dr Šerko! Marsikomu se je čudno zdelo, da ste Vi kot izkušen in previden mož začeli prati zamorčka z milom tako slabe kakovosti. Informacije namreč, katere ste prejeli od svojega varovanca, so netočne. Dvomim tudi, da bi malenkostni napadi na mojo osebo mogli izboljšati nezdrave vojaške zdravstvene razmere v Sloveniji. In za to slednje se gre sedaj, gospod docent, in za ničesar dru-zega! Ker se pa pri nekaterih naših aktivnih zdravniških birokratih z logičnimi argumenti absolutno nič ne doseže, preostane človeku le še pot v javnost. In da nam te poti z osebnimi napadi ne boste zaprli, o tem ste lahko prepričanj. Sedaj pa nekaj pojasnila k Vašnn trem točkam v »Slovencu« z dne 27. avgusta: 1. ) V tej točki me napadate, češ, da sem bji cel čas od razpada Avstrije do zadnjega časa na Dunaju. Gospod docent, blagovolite vzeti na znanje, da sem bil do zadnjega dne svojega bivanja na Dunaju član likvidacijske komisije in da je večina mojih kolegov vedno vedela za me. Će bi se me bio torej v domovini tako nujno potrebovalo, kakor se Vam sedaj naenkrat dozdeva, poslali bi mi poziv, kateremu bi se bil jaz odzval. Sedaj pa vprašajte svojega varovanca, če se morda kedo njegovih vrstnikov še sedaj ne »skriva« po Dti-naiu. Da sem jaz potem doma mirno čakal razvoja razmer, dokler me ni »izvohala« vojaška uprava, je prvo neresnica, drugo pa precenjevanje zmožnosti Vašega varovanca. 2e dva meseca pred odhodom z Dunaja sem iskal v domovini stanovanja za se in svojo družino, hoteč se staviti že tedaj na razpolago vojaški upravi v slučaju potrebe za neomejen čas, kakor sem se tudi sedaj, če bi se vpoštevali moji eksistenčni pogoji. Da pa je zdravstvena vojaška uprava — to je namreč v tem slučaju Vaš varovanec — »izvohala«, kje tiči kak zdravnik, no, take brihtnosti pa jej ne bo pripisoval nihče, ki ga pozna. 2. ) Dotični ranjenec je bil v Celovcu sedem tednov v zdravniški oskrbi pro-nonsirane^a nemškega nacijonalca okulista Pichlerja. Po ranjenčevi izpovedbi mu ie Pichler rekel, da bo gotovo zopet videl, če bo ostal pri njem — kljub temu seveda, da je bilo oko razbito in da so bolečine že opominjale na bližajočo se nevarnost oslepljenja zdravega očesa. Z mirno vestjo si upam trditi, da bi ta nemški strokovnjak, katerega Vi tako foolo zagovarjate, nemškemu vojaku ne bil dal nikdar tako usodepolnega sveia. Seveda, slovenskega junaka kot kunca za poskuse tudi ni zametavati... Ce smo naleteli potem drugi okulisti pri tem bolniku na odločen odpor, ko smo nni easvetovaJi nujno operacijo, je ne-posredno kriv dotični nemški zdravnik, kateri je našemu, pomilovanja vrednemu revežu dal tak svet in upanje, da bo z razbitim očesom še videl, posredno pa vojaška zdravstvena uprava — in to je v tem slučaiu zopet Vaš varovanec — ker se ni skrbelo za to, da bi naši ranjen] junaki ne prišli v roke fanatičnih nemških zdravnikov. Ako Je pa res bil potem ta bolnik na mojem oddelku tudi tako zelo nezadovoljen, je pa zopet kriva vojaška zdravstvena uprava — ker se ni skrbelo z to. da bi bila vojaška bolnica opremljena z najnujnejšimi instrumenti, vsled česar se na tem oddelku ne more izvršiti nobene nujne alj kake druge večje operacije. Vprašate, gospod docent, kaj je prav za prav pri cčii stvari zakrivil Maribor. Prosil bi Vas, da ne istovetite vojaške bofnice v Mariboru s celim Mariborom! Ne dvomim niti nnjmanie, da so v Mariboru zdravniki, ki bi bili v tem slučaju vsak Čas stavili pravo dijagnozo in indikacijo. V vojaški bolnici se to ni zgodilo, še več, tam reveža sploh niso preiskali, niti ga pustili na njegovo izrecno zahtevo k strokovnjakom v Ljubljano, tako da je ranjenec, nič dobrega sluteč za svoje oči, brez dokumentov na svoje stroške pobegnil v LJubljano. In tukaj je bilo treba naj energične jšega nastopa, da ufso poslali reveža kot dezerterja nazaj t Maribor — po dokumente. 3. ) Neopranemu zamorčku tlačite v nedri, gospod docent, precej po nepotrebnem g. dr. S. Namen Vašega zamorčka Je pri tem prozororen. Lojalno priznamo, da smo bih* o g. dr. S. netočno informirani in povdarjamo, da nas bo vse zelo veselilo, če bodemo videli, da je delo g. dr. Š. različno od onega njegovih dveh prednikov žalostnega spomina. Zadnji tarok, katerega ste izigrali, ie insinuacija osejbnih koristi Gospod docent, ali ne diši to nekoliko po kruho-lovstvu? Na to polje Vam ne bom sledil, ker upam, da se bo našel drug forum, kjer bomo imeli priliko se pogovo-vorjti tudi o tem žalostnem socijalnem pojavu med nami. 4.) K Vašim trem točkam dodam Jaz Še četrto. Vašega varovančka je zelo zbodla primera, da se godi pri nas slično, kakor svoj čas na Gornjem Štajerskem, kier se je nad dve leti vozilo vsak ponedeljek 4000 vojakov iz Judenburga k viziti v Ljubno, mesto da bi se vozili štjrje zdravniki iz Ljubnega v Juden-burg. Pribijem, da se vozi dobra polovica vojakov h konstataciji in strokovnemu zdravljenju iz štajerske, vzhodno-koroške in prekmurske Slovenije v Ljubljano, ker je pač tukaj pet okulistov in je t>o mnenju odločujočega gospoda to bolj po ceni in pripravno, kakor da bi bili komandirali enega okulista v Maribor. Da brez zamere, gospod docent! _Dr. Demovšek. Dnevne vesti. Nove ulične tablice. Kakor je znano, je občinski svet prekrstil »Slovenski trg« v »Trg kralja Petra«. Nedavno tega so nabili na h-šah nove ulične table s spremenjeno označbo. D'jaški transport v Prago poide 15. t. m. ob 15. uri iz južnega kolodvora v Ljubljani Vsi oni, ki pojdejo s tem transportom naj se zberejo ob 13. in pol uri na južni kolodvor; oni iz Štajerske v iMaribor ob 18. uri. Gredo lahko samo oni, ki so poslali obvezno prijavo do 10. t. m. — O. Z. in D. R. VI. Imenovanje v zdravstveni službi. Njegova Visokost prestolonaslednik je imenoval zdravstvenega nadzornika dr. Demetra Bleiweisa - Trsteni-š k e g a sanitetnim referentom VI. či-novnega razreda v Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro. Slovenec — ameriški volak. V Cle-veland se je vrnil slovenski rojak Marko Bratelj, ki je služil v ameriški vojski na Francoskem. Zadnje njegovo bivališče v Franciji je bilo mesto La Mause. Brateli se je v Franciji oženil z brhko Francozinjo, ki jo je pripeljal sabo v Ameriko. Njegova rodbina je Francozinjo z veliko radostjo sprejela v svojo sredo. Poročil se je gosp. Ivan Rutar, pristav obratnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani, z gdč. Mileno Negodetovo iz Trsta. — Bilo srečno! Zasebni uradniki in uradnice Slo. veni je se opozarjak>, da ne hodijo v Zagreb si iskat službe, ker vlada v Žagi ebu velika brezposelnost. — Društvo zasebnega uradnrštva Slovenije. Pričetek šolskega, leta 1919/20 na javnih nanovo ustanovljenih meščanskih šolah v Ljubljani. Na javnih nanovo ustanovljenih ljubljanskih meščanskih šolah se prične šolsko leto 1919/20 v sredo, dne 24. septembra 1919 s priporočanjem sv. Duhu in v četrtek, dne 25. septembra z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bo v pondeljek, dne 22. septembra in v torek, dne 23. septembra 1919, vselej od 8. do 12. dopoldne, in sicer: Za I. mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju na Prulah št, 13: za I. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za šišensko deško meščansko šolo v šolskem poslopju šišenske deške in za šišensko dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju šišenske dekliške šole na Gasilski cesti št. 242. Vstop v prvi razred meščanske šole je dovoli en le onim učencem in učenkam, ki so dovršili(e) V. razred ljudske šole s splošno povoljnim uspehom. — Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno pri sprejemu odklanjajo. Vse podrobnosti pojasnjujejo Šolska ravnateljstva pri vpisovanju. Na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1919/20 dne 29. septembra 1919 s sv. mašo, ki se bo služila v kapej! oo. jezuitov ob 8. zjutraj. Ponavljalni izpiti se vrše 23. in 24. septembra, sprejemni izpiti za prvi deški letnik pa 25. in 26. septembra. — Vpisovanje v II. deški m II. dekliški letnik se vrši dne 27. septembra. Vpisovanje v pripravljalni razred, prvi deški in prvi dekliški letnik je zaključeno. Na državni realni gimnaziji v Novem mestu bo vpisovanje v I. razred v ponedeljek, dne 22. septembra od 8. do 10. dopoldne, v ostale razrede pa v torek, dne 23. septembra od 9. do 12. dopoldne; sprejemni izpiti za I. razred se prično dne 22. septembra ob 10. dopoldne; ponavljalni in naknadni Izpiti bodo dne 23. in 24. septembra. Natančnejša navodila bodo objavljena na uradni deski v šolski veži. Prvotno naznanilo, objavljeno v torkovi številki, ie s tem razveljavljena Na državni realni gimnaziji v Celju se prične novo Šolsko leto 1919/20 s 1. oktobrom. V novem poslopju, kamor se preseli zavod, je še toliko popravil, da bodo komaj do konca septembra končana. Staršem in dijakom se radi tega naznanja sledeče: Vpisovanje nanovo vstopivših učencev v T. razred se vrši dne 1. oktobra od 8. do 9. dopoldne, kar nato ie sprejemni izpit iz slovenščine m računstva, iz vero-nauka pa le pri zadostnem ali nezadostnem redu. Zadnje šolsko izpričevalo in krstni Ust je na vsak način predložiti. Vpisovanje od IL—VIII. raz- reda je dne 1. oktobra od 8. do 10. dopoldne. Učenci s ponavljalnim izpitom se oglasijo pri svojem strokovnem učitelju dne 2. oktobra ob 8. zjutraj; dne 3. oktobra je slovesna služba božja; dne 4. oktobra se prične redni pouk. Vse absolventke vseh letnikov »Prvega slov. zasebnega trgovskega tečaja« Fr. Gorazd (preje Gartner), ki so se priglasile pri državni poslovalnici za delo v Gradišču, naj se v lastnem interesu tako! zglase v moji pisarni Rimska cesta 18/L, leva — Franc Gorazd. Službe išče delaven mož, ki se Je vrnil iz Sibirije in se prebil skozi botf-ševiško sronto. Najbolj bi mu ugajalo delo v kakem skladišču ali pri vrtnarju, sprejme pa tudi vsako drugo delo, samo da se bo mogel preživeti Dotič-nik je zelo inteligenten in vešč slovenskega, nemškega in ruskega jezika. Ponudbe je nasloviti na R. Pustoslemška, »Slov. Narod«, Ljubljana. Za begunce. Odda se posestvo na Štajerskem, kovačnica na Gorenjskem v najem in sprejme se takoj v službo bolj priletna kmečka begunka za kmečka dela. Vsa pojasnila daje posredovalni urad za begunce. Begunca Josip P en k o in Franc § a b e c naj se takoj zglasita pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani Neža Kokalj, ki ima svojega nečaka Franca Subica v italijanskem vjet-ništvu, naj naznani svoj naslov na »Slov. Rdeči križ« v Ljubljani. Iz Ribnice se nam poroča: Spomladi tega leta je bila sklenjena ustanovitev meščanske šole v Ribnici. Gospod poverjenik za uk prof. Verstovšek in ravnatelj Šubic sta se z zastopniki občin ribniške doline ze-dlnlla za nižjo realno gimnazijo v Kočevju, meščansko šolo v Ribnici ln obrtno delavnico v Sodražicl. — Kmalu na to smo brali v »Domoljubu« notico, v kateri se bivši poslanec župnik Skulj hvalisa, da je ustanovitev vseh teh šol njegova zasluga. Vzemimo to za golo istino, je s tem vse delo končano? Iti med svoje pristaše, raztolmačrti jim velikanski pomen te šole, nagovoriti jih, da bi tudi gmotno prispevali in tako omogočili ustanovitev šole. To bi bila njegova dolžnost, ne pa napisati notico v »Domoljuba« m Čakati, da mu vesoljna Ribnica zapoje čast in hvalo, delo pa prepustiti drugim, — So Še druge osebe ln oseblce, ki so se po svojih močeh trudile ustanovitev te šole, če ne onemogočiti vsaj zavlečL Ena teh oseb je okrajni šolski nadzornik v Kočevju Novak. Ta gospod, ostanek bivše avstrijsko - šusterši-čeve vlade. Je v prvi vrsti poklican, da skrbi za procvit šolstva v svojem okraju. Pričakovali bi od njega, kajne, da se je zanimal za stvar, poročal kar najobširneje na deželno vlado! Naj Vam povem ravno to, da še danes, to je kakih 10 dni pred začetkom šolskega leta, leži še ves akt o ribniški meščanski Soli prt njemu v Kočevju. Ce se ne bi Ribničanje sami pobrigali direktno pri pristojnem po-verjeništvn. bi še vse lepo spalo na veselje gotovih ljudi — Oospod vladni svetnik dr. Skaberne se )e povabilu odzval m prišel v Ribnico. Na sestanku županov ribniškega in veli-kolaškega sodnijskega okraja (žali-bog je veliko županov pri tem važnem posvetovanju manjkalo) Je s prepričevalnimi besedami naslikal pomen te šole In razjasnil, da stroški za šolo nikakor niso tako visoki in da bo korist šole daleč odtehtala vse stroške. Istotako prepričevalno Je govoril ribniški dekan g. Skubic. Z velikim veseljem zabilježimo, da so občini Ribnica in Dolenja vas in »Posojilnica« v Ribnici izjavile prevzeti velik del stroškov in s tem omogočile ustanovitev meščanske šole že v tej jeseni. Čast tem občinam In narodnemu zavodu! Upajmo, da Jim v kratkem sledijo še druge občine. Slabo so se izkazale vellkolaške občine, izjavile so se proti ustanovitvi šole. Žalostno pa resnično. Naj omenim, da se učenci iz takih občin ne bodo sprejemali v meščansko šolo. Še pozni rodovi bodo te možje kleli, ki so radi par grošev onemogočili svojim potomcem obiskovancem obiskovanje meščanske šole v Ribnici. Glavno je, da je ustanovitev meščanske šole v Ribnici popolnoma zasi-gurana. Ustanavljajočemu se višjemu kulturnemu zavodu v naši dolini pa želimo kar največ trajnega uspeha! — Sedaj pa še kaj drugega: Ir naše srede sta se te dni poslovili g. višji geometer Vrtei in njegova gospa soproga Poldi roj. Tomšič. Kdo od Ribničanov se ne spominja, in sicer vedno z veseljem, bivše gdč. Poldi Tomšičeve. Saj ni bilo prireditve, kjer ne bi bila nastopala kot solistka pevka ali igralka. Tudi g. Vrtei se je udeleževal za časa svojega 101etne#a bivanja med nami društvenega življenja, bil je tudi predsednik »Glasbenega društva«, in si pridobil pri nas splošnih simpatij. Želimo jima v Kočevju vse najbolje. Ravno tako Je odšel v Ljubljano g. Betreani. Probudil je k novemu življenju > Čitalnico« in jo kot nje predsednik s smotrenim delovanjem vi- loko dvignil. Odšel je rudi g. Puhar, jstotako v Ljubljano. Bil je pevovod-|a »Glasbenega društva. On in g. Be-treani sta marsikatero uro žrtvovala kulturnemu delu, našla nista povsod priznanja pa ga tudi nista iskala! Tudi njima želimo najboljše v njegovih novih poklicih. Te kulturne delavce bomo v Ribnici kaj težko pogrešali. Naš? volni ujetniki pri I. jugoslovanskem polku v Tomsku (Sibhija)). »Slov. Rdeči Križ« v Ljubljani je imenik ujetnikov, ki se nahajajo v I. jugosl. polku v Tomsku. poslal (nadaljevanje): Robek Franc. Kozje 1894 1.; Blažič Josip, Maribor 1893 L; Jerak Josip, Bučka. Krško 1S86 I: Pivk Ignac, Zaplana, Vrhnika 1SS1 L; Antih Anton. Kreda, Tolmin 1887 L; Pagon Ivan, Cirkno, Tolmin 1891 1.; Velikonja Ferdin.. Ajševica. Oodca 1887 L; Mak Luka, Borov-lie 1S87 !.; Pek Henrik. Beljak 1890 1.; Lukač Anton, Litija 1889 L; škrinjer Iv., Sežana 1892 1.; Bec Anton. Slivnica, Maribor 1SQ2 L; Skočir Daniei, Tolmin 1890 I.; Buli Anton, Ljubljana 1893 I.; Purelj Josip, Kočevje 1691 1.; Kandare A^on. Logatec 1888 L; Vidmar Ivan, Žužemberk 1882 L: .^k a robot Franjo, Sernoas. Gorica 1879 I.; Lesar Josip, Ribnica 1S91 1.; Zupančič Josip, Višnja gora 1894 1.; Kovačič Filip SI. Bistrica 1889 L; Pučko Alojz Ptuj 1889 1.; Rekef Ciril. St. Vid, Ljubljana 1893 1.; Žirovnik Pavel, Ljubljana 1891 L; Svajger Flori-jan. Tržič. Kranj 1896 L; Ipavec Boris, Trst 1800 L: Pupelj Andr Trst 1S78 1.; Moher Ivan, Skofja loki rasj 1892 I.; Zaje Vlad Ls Lav, Potok, Novo mesto, 1892 L; Jarc Radoslav, Dobrdob, Primorsko 1891 L; Potočnik Franc, SI. Bistrica 18Sf) I.; Fajdjga Božidar, Novo Vremensko poročilo. VHUa Mi Mf)M W*\ itt mirni tlak TM > < Čas opazovanj*. Stanje barometra v mm • o S m Vetrovi Nebo 11 2. pop 9. XV. 7445 745 3 240 180 brezvet. • jasno * • 12 7. xj. 7450 13-2 • megla Padavina v 24 urah 0*0 mm — Srednja včerajšna temperatura 19-8° normalna 15'3°— Vremenska napoved, za jutri; Lepo in toplo vreme. Sport. Nogometna tekma. V nedeljo, dne 14. septembra ob Vtl7. (Vi 5.) na igrišču SK »Ilirije« nastopita !5K »Slovan«, Ljubljana, contra akad. klubu »Olimpijac (Karlovac). Olimpija še ni imela priliko, nastopiti v Ljubljani, dosegla pa je s prvimi hrvatskimi klubi lepe uspehe. To bo letos druga tekma, ki jo priredi »Slovan« kljub velikih stroškov in zaprek. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Nogometna tekma »Maribor««: »Ilirija rez.« 1:0. Pri nogometni tekmi v četrtek je doseglo vodstvo »Maribora« zmago nad rezervo »Ilirije« v razmerju 1:0 (0:0). O poteku tekme bomo še poročali. Kulturu. Edmond de Goncurt, Dekle Eliza. PreložU Pastuškirr. V Ljubljani, 1919. Izdala in založila Tiskovna zadruga. — Cena broširani knjigi 7 kron, vezani 9 K 50 vin. Drugi zvezek Prevodne knjižice (I. zvezek: Besi), Tiskovne za-I druga, prinaša pretresujoč roman deklice Elize, hčerke babice iz pariškega i«-qi r / fvl5 ^"t- K°.n31" Predmestja. V blestečem slogu popisu-ce 18/8 1.; Oabnel Radoslav. Jesenice. je pisatelj v prvem delu povesti. kako Radovljica 189o 1.; Sconcor Stevan Be- in zakai »e postala Eliza radi razmer, v latinec, Zala. Medmurie 1872 L: Svajger katerih je zrasla, pocestnica - vlačuga Ciril, Novo mesto 1893 L: Stanovnik I in nazadnje zločinka. Zaradi umora Anton. Vrbnik 1894 1.; Periiavc Matija, j svojega ljubimca obsojena na smrt, a Postojna 1887 L; Močnik Ernst, Trbov- pomiloščena v dosmrtno ječo, živ! v tje, Litija 1893 1.; Metefko Martin, Za- drugem delu romana bedno življenje v greb 1894. 1.: Sumrada Janko, Stari trg, ! _ki?r1.Pc>ča^si,duševnote- Logatec, 1882. 1.; Lašfč Franc. Ljutomer 1S86. 1.; Zakotnik Iv.. Gutenštajn 1890. I.; Vurcer Valentin, Beljak 1890. 1.: Ter-cič Tine, Slov. Bistrica 1896. 1.: Riavec Vencel. Gorica 1884. 1.; Uratnik Ivan, Braslovče 1889. 1.; Škofianc Franc. Brege. Krško, 1894. 1.: Blažič Jakob. Novo mesto 1893. I.; Unetjč Ivan, Krško 1892. 1.; Crne Franc, Groblje, Krško, 1892. I.: Kavčič Franc, Tolmin 1876. 1.: Kikelj Pavel,-Maribor 1892. I.: Štefane Matija. Ljutomer 1893. L; Soos Karol, Ljubljana 1896. 1.; Pirkovič Vlad.. Ljubljana 1891. 1.; Turk Karol. Novo mesto 1888. 1.; dr. Šmid Josip, Podgorje. Slov. Gradec, 1891. 1.; Kournij VIlibalcL Ljubljana 1893. !.; Mlakar Josip, Cirkno, (885. L; Okič-ki Ivan, Krško 1887. 1.; Leban Franc, Gorica 1877. 1.; Vižin Ivan, Gorica 1896. i; Hombac Josip, rimšica, Podorat lesno umira, dokler ne izdahne. Prepričani smo, da bo našla »Dekle Eliza« obilo čitateljev. jo toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Sodna ulica 6. Nova knjiga o zgodovini Jugoslovanov. V prihodnjih dneh izide v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani Anton Melikova »Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Knjiga je namenjena onim, ki se hočejo obširneje poučiti o naši preteklosti in obravnava jugoslovansko vsebino enotno in ne ločeno po plemenih. Jako okusno opremljena knjiga bo veljala 10 kron, po pošti 80 vin. več. Naročila sprejema že sedaj Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. Koncert pianista Cirila Ličarja in pevke Vilme de Thierrvjeve bo nudil bogat spored. Ličar nastopa že dve leti v koncertih Kociana z največjim i uspehom. Najstrožje kritike ga hvalijo Istra. 1897Q 1L: Detela Franc Moravče, g* izreden talent fa dovr§en umetnik, Kamnik, 1881. 1.; Zakeh Radivoj, Ledi- deli uspehe z mojstrom Kocianom. ua, Logatec, 1891. L; Verk Miha, Celje o Cezarja Francka »Preludiju, koralu i £95 L; Friilja Anton, Postojna, 1887. L; | in fugi« piše kritik »Narodnih Listov«, Opat Karol. Trst 1896. L; Sirk Anton, j da je Ličar prednašal skladbo z izbor- Gorica 1887. I.: Artač Franc. Vrhnika ; nim, finim tehničnim obvladanjem in s 1885. L: Mubi Josip, Kranj 1888. L; No- ! predvajanjem dvignil in izčrpal bogato vak Ludovik. Radeče 1891. 1.; Cadeš l *n globoko vsebino tega mogočnega, Ivan. Kranj 1894. 1.: Zmavc Alojzij, Ljutomer, iQravske divizije, pod vodstvom kapelnika g. Perica. Baletne točke je nasHudiral baletni mojster g. Pohan. Režiser g. A. Danilo. Cenjene gg. abonente opozarjamo, da se Sne-gtdčica kot otroška Igra ne bo brala v abonomentu. V nedeljo 14. septembra ob 3. uri popoldne »Snegulčlca« Izven aboffortfenta, zvečer »Favn« teven abonomenta. Snegulčlca ki Škratje. Potekla sezona je pokazala koliko zanimanja in kako potrebne so mladinske igre. Vodstvo dramskega gledališča je to-Jrtt* nved&o oelo vf»to mladfaitirih jger v ivoj repertoir. Med drugim se bo vprizoTlia tudi Igra v »Dečjem carstvu. Na novo se vprizorl v soboto dne 13. zvečer in nedeljo 14. ob 3. popoldne izven abonementa »Snegulčlca in škratje«, veseloigra z godbo in baletom. Vodstvo je nabavilo deloma kostume za škrate in mladostni . ter nove rekvizite. Angažiran je ' ter za dramsko gledališče. Vodstvu je resna volja nuditi naši mladini razvedrila in zabave ter jo vzgajati za gledališče. Plese in balet je z veliko vnemo naštudiral baletni mojster g. Pohan. Mladostni ples pleše osem gojenk z malo Metko Franke-tovo na čelu. katera je od pretekle sezone znatno napredovala. V peti sliki se pleše kazaški ples z zborom in novo angažirano primabalerino Našo Svobodovo, finalni ples pleše balerina Marija Hladkova. Na novo je vprizoril igro naš občepriznani in priljubljeni režiser g. Anton Danilo, godbo pa je priredil kapelnik gosp, Peric. Zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani naznanja svoj redni občni zbor, k! se bo vršil v nedeljo, dne 14. septembra 1919 ob 10. dopoldne v zadružni pisarni, Sv. Petra cesta št. 5. K obilni udeležbi vabi odbor. Stroji za mesarje. Urad za pospeševanje obrti ima za oddati sledeče, že rabljene mesarske stroje: 1 stroj za mešanje, 4 stroje za basanje, 2 stroja za rezanje, 1 stroj za mečkanje. Interesenti naj se blagovolijo zglasiti pri omenjenem uradu na Dunajski cesti št. 22. Vnovčeva?niea za živino in mast kot državni zavod je svojčas napravila preknjevalnico za mesne izdelke in iste prodajala aprovizaci-jam pa tudi delikatesnim trgovinam v nadrobno razprodajo. Aprovizacije so po večini prenehale, ostale so le delikatesne trgovine za razpečava-nje blaga. Te pa so od Vnovčeval-nice po zmernih cenah kupljeno blago prodajale naravnost z ogromnim dobičkom. V interesu prehrane je bilo toraj treba, da se na cene mesnih izdelkov pritiska in da se iste znižajo, za to je Vnovčevalnica otvorila zasebno prodajalno mesnih izdelkov v ljudski mesnici na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani. Ker so pa prostori v mesnici nedostatni in je prodajni čas prekratek, je preskrbela Vnovčevalnica primernejše in večje prostore za prodajaluo v Stritarjevi ulici, v Krisperjevi hiši. Prodajalna se otvori v ponedeljek 15. septembra in se bo prodajalo od pol 8. do pol 1. in od 15. do 19. t. j. od 3. db 7. S tem dnem prpeneha tudi prodaja prekajenega mesa v mesnici na Sv. Jakoba trgu. Cene izdelkom so se določile na podlagi nakupnih in produkcijskih stroškov, brez vsakega dobička. Vpoštevalo se je edino kritje režije. Ako bodo cene živine in prašičev padle, bo Vnovčevalnica znižala tudi cene mesnim izdelkom. Izdelovanje se vrši ood strokovnim nadzorstvom, tako da je zajamčena najbolja kakovost in največja snaga. BJaero, oziroma izdelke in izdelovalne prostore nadzira vsak teden posebna komisija. Ceniki izdelkov so nabiti na vpogled v prodajalni. Pameten nasvet. Pišejo nam: Iz vladne izjave povzamemo, da se bo carina na sirovine, kakor tudi na izgo-tovljcne izdelke in sploh na blago vsakdanje potrebe znatno ublažila. Pod brezmemo carino na sol. sladkor, petrolej, vžigalice, papir i. dr. vzdihujemo vsi. Znižanje carinskih dohodkov pa pomeni izgubo za državne finance, katera se mora drugod nadomestiti. Namen teh vrstic je, upravo državnih financ opozoriti na trgovanje s konji. Kdor ima odprte oči in smisel za pojave v gospodarskem prometu, je lahko že opazil intenzivno kupčijo s konji na tako imenovanih konjskih borzah, katerih imamo v Sloveniji (in bržčas tudi drugod) ne samo v Ljubljani, marveč tudi po drugih zbirališčih. Kupčija na borzah se vrši večji-del med prekupci in je novčni promet precej visok, ker znaša današnja tržna cena za poedinega konja 4—10—15.000 kron in tudi več. Ko bi država pri tej razkošni konjski kupčiji, ki je zelo živahna, kot davek predpisala 1 odstot. dogovorjene prodajne cene, bi ji to donašalo znatne prejemke. Zneski po 40—100—150 kron od posameznega konja za prodajalca ne pridejo v po-štev pri teh velikih dobičkih pri konjski kupčiji, ter bi jih plačal vsekaleor lažje kot kak marsikak drug davek. Davek bi se pobiral v obliki kolkovanja Živinskih potnih Ustov. Z govejo živino fn prašiči se trguje večinoma na sej-mih. Tudi ti M se morali ood vreči primernemu davku .Višina davkov bi se Imela določiti za posamezna živalska plemena sorazmerno. Ta davek ne opravičujejo le državne potrebe, marveč tudi obstoječe visoke prodajalne cene. Promet vsled davka na bo trpel k tudi za povišanje cene mesa ne bo vzroka, ker davek ne zadene mesarje. Izdatki za kolek so neznatni in bi jih državna uprava tudi tedaj utrpela, če bi se ves ta davčni dohodek za izbolj- šanje valute enostavno izločil ii prometa. č. Nada domača industrija in pieta*-■tvo- V sadnjem času obravnava časopisje položaj našega narodnega gospodarstva, katerega bode potrebno po* vadigniti- Glavna njegova panoga je gotovo domača industrija, ki je pri na* Jugoslovanih še na zelo nizki stopnji* V tem ozira so nam zopet severni bratje Cehi kot vzor- Pri njih ima kmečka hiša svojo domačo industrijo, najsibode rezljanje, izdelovanje igra«, godal, posebno pa pletarstvo- Boj za obstanek, ki je bil že prod vojno radi gostega prebivalstva tako velik, da je gnal vsakega posameznega k temu, da si je iskal na ta način, četudi postranskega zaslužka- Radi tega je pa tudi njih narodno gospodarstvo vzgled marsikateri državi- Radi obilice vrbovja, ki raste ob potokih, rekah pa tudi po raznih kulturnih nasadih, je pletarstvo industrija, ki se lahko uvede v vsako hišo- Ne samo, ker je dovolj surovin na razpolago, tudi glavno vprašanje je rešeno: potreba po pleteninah je tako velika, da se ni bati konkurence- Upoštevajoč te razloge, je predstoj-ništvo taboriščne uprave v StrniŠču pri Ptuju z novim latom 1919 otvorilo ple-tarsko šolo v taborišču StrnišČu- Dalo je na razpolago zato potrebne učne moči in potrebno obratno glavnico- Zavod se je začel krasno razvijati, tako da danes zaposluje okroglo 130 učencev oz- delavcev- Povpraševanje po pleteninah je tako veliko, da vkljub vedno se zvišajoči produkciji ni mogoče vsem naročilom takoj ustreči- Med tem je napravilo predstojni-štvo, kakor tudi okrajni šolski nadzornik za ptujski okraj g- Flere vlogo na pristojne oblasti s predlogi, za nadalj-ni obstoj tega zavoda, na katere pa do danes še ni došla rešitev- Kaj naj se zgodi z tako razcvitajočim se zavodom, ako se v doglednem časn taborišče razpusti? V taborišču Strnašču. je zavodu razvoj in popolno delovanje omogočeno, ker so na razpolago v bližini veliki dravski otoki, ki dajejo s kulturnimi nasadom v StmiSču, dovolj surovin, veliki učni in delavniki prostori, električen tok, vodovod, vobče vse ugodnosti, kakor tudi stanovanja za nčenoe oziroma delavce- Že sedaj zaposluje ta šola H invalidov, med njimi tudi enega slepca, bilo bi torej tudi za invalide obstoj tega zavoda velikega pomena- Nujno potrebno je, da kompetentna oblastva to potrebno kulturno institucijo proučijo in podvzamejo vse korake za nadaljni obstoj tega zavoda M- O- Društvene vesti in prireditve. Seja Splošnega slovenskega ženskega društva bo v petek ob 4. popoldne na magistratu. Seje naj se blagovolijo udeležiti tudi zastopnice vseh drugih ženskih društev. Dnevni red: Določitev delegatk in poročevalk za prvi ženski kongres v Beogradu dne 21. septembra. Knjižnica Splošnega slovenskega ženskega društva še vedno ni nanovo urejena, ker nekatere Članice niti do danes niso vrnile izposojenih knjig. Nujna potreba je, da vrnejo Članice vse knjige. Kdor tega ne stori tekom enega tedna, se naroče na njegov račun nove knjige. Slovensko planinsko* društvo naznanja, da se bo koča na Kokrskern sedlu s 15. septembrom zaprla. Kamničan.« 0 priliki proslave 50-letnega obstoja Narodne čitalnice v Kamniku, je izšla v A. Slatnarjevi tiskarni slavnostna številka »Kamničana« s slikami in sledečo zanimivo vsebino: Rud. Binter: Kamniški čitalnici ob 50-letnici. Mestibor Trebanjev: Iveri iz najstarejše čitalniške kronike. Rud. Binter: Kamniška čitalnica kot gojitetjica gledališke umetnosti. Radojca: Kamniški salonski orkester. Rud. Binter: Ljudska knjižnica Narodne čitalnice. Saša Velimir: Važnejši društveni pojavi iz novejše dobe. Navedenim člankom sledi pregled častnih članov, predsednikov in odbornikov od leta 186&—1919 ter manjša poročila iz društvenega življenja itd. Znamenit je tudi Sadnikar- ; jev zgodovinski spis »Kamniška stari- | na«. Okusno opremljeni list stane 2 K I hi se naroča v prodajalni g. Slatnarja V Kamniku. Ker se čisti dobiček porabi za delno odplačilo dolga Društvenega doma, naj bi vnanji prijatelji kamniške čitalnice in ostalo občinstvo marljivo segalo po listu, dokler traja naklada, upoštevajoč plodonosno polsto-letno kulturno delo najstarejšega društva v kamniškem okraju. — R n b 1 n. Šoštanj. Sokolski zlet v proslavo lOletnice Soštanjskega Sokola v zvezi z okrožnim zletom Celjske sokolske župe z dne 7. septembra t. L je uspel nad vse zadovoljiva Dal Je preprostemu človeku upogled v požrtvovalno, odgojevalno delo Sokol-stva, ki ne išče ne dobička ne slave, temveč le dela iz človekoljubnih nagibov v prid bližnjemu — v prid slovenskemu narodu! Prisrčni pozdrav od strani straroste br. Lukmana na šotanjski postaji, ki je veljal lz Celja, 2alca, Braslovč, Vranskega, Mozirja in drugod številno prihitevšim So-koiom ter. iz Koroškega in iz Mislini- ske doline došlim narodnjakom, je našel srečen odmev med vsemi navzočimi. Sledil je pohod Sokolov, Sokolić in naraščaja ter požarne brambe z godbo po mestu. Imamo zanesljive dokaze o tem, da so strumne Sokolske vrste izpodbudile marsikaterega mlačneža iz dosedanje brezbrižnosti k skupnemu narodnemu delovanju. V imenu gerenta ln sosveta je pozdravil sokolske goste z mestne hiše okr. sodnik J. Semec ter ponavljamo iz njegovih besed tukaj le poziv, da naj nam bodi sokolsko povelje: kriti! tudi v vsem bodočem, še nikakor ne končanem rfarodnem boju vedno eno Izmed najpomembnejših smernic. Krljmo vsakega napadenega posameznika, t. J. priskočimo mu takoj na pomoč najprej njemu najbližji in potem Še tudi vsa celota, ker če puščamo giniti posameznike, jim ne odvratno tudi sledi pogin celote. Kriti, kriti in zopet kriti v nevarnosti se nahajajoče so-rojake: bodi nam geslo, ker le tako Širimo medsebojno zaupanje, osnujemo in utrdimo zvestobo ter omogočimo skupni nastop in — zmago. V odgovoru staroste Celjske sokolske župe br. Smrtnika se je ta spominjal na prejšnje Šoštanjske obiske Celjskega Sokola in na napade po So-štanjskih jiemškutarjih, katerim so bili Sokoli stalno izpostavljeni. To je sedaj sicer minulo, ali čuječnost ostane še vedno na mestu tudi za vse bodoče čase! Na srečno izbranem in vzgledno opremljenem vese-ličnem prostoru (sejmišču) izvršene proste vaje (Dunajske) po članUi, proste vaje (Ljubljanske) proizvedene po Celjankah in Soštanjčankah ter (Dunajske) proizvedene po So-štanjčankah, proste vaje Soštanjskega deškega, dekliškega in obrtnega naraščaja, ter vaje vzornih sokolskih vrst iz Celja in iz 2alca na orodju so kazale pod vodstvom načelnika župe br. Jerina krasni uspeh pridnega združenega dela! Za izvežbanje Šr> štanjskih vrst bodi izrečena vsem vaditeljem, vaditeljicam in posebno br. Kurniku sokolska hvala! Po telovadbi so sledili poljudni govori za na veseličnem prostoru zbrano občinstvo in sicer po v vsakem oziru neumornem načelniku br. Kurniku, k! je z zanimivimi podatki opisal muka-trpno zgodovino Soštanjskega Sokola m pomen njegovega delovanja za vse sloje našega naroda, po br. dr. Ovidonu Sernecu, odvetniku iz Celja, ki je v izredno učinkoviti obliki ljudstvu dokazoval, da se od Jugoslavije ne sme zahtevati, da čez noč izbriše vse posledice 51etne svetovne vojne, katero so le zakrivili naši dedni so vragi. Velenemci in da more Jugoslavija povzročeno škodo le s skupno pomočjo vseh nas ublažiti In omiliti, dočim samo načelno zabavljanje le škodo poveča. Slednjič je še spregovoril starosta najstarejšega Sokola iz bivše Štajerske, t. j. Mozir-skega Sokola br. Lipoid, ki je na podlagi lastnih izkušenj pač upravičeno pozival k vstrajnosti ne glede na kakršnekoli ovire, ki bi se stavile našemu razvoju. Petje narodnih pesmL posebno srčno od strani našega so-kolskega naraščaja, srečolov. godba m ples so zaključile to uspelo slavje, katero je bil rudi počastil s svojim obiskom srbski polkovnik Tedoro-vič iz Celja; od poslednjega, kakor od vseh naših gostov se je na kolodvoru srčno poslovil podstarosta br. Volk. Izrečena bodi iskrena hvala br. Kurniku kot preglednemu in sploh izvrstnemu aranžerju. veseliČnemu odseku ter pridnim sodelavkam v izborno založenih in ozaljšanih &> torih. _ Poizvedbe. Poročni prtan se je pozabil 7. t m. pri izvirku Kamniške Bistrice. Dotični gospod, ki ga je našel, se prosi naj ga odda Sp. Šiška, Gasilska c. 114. Kdo Izmed vrnlvšlh se vojnih vjet-nikov iz ruskega vjetništva iz Turke-stana bi vedel kaj o pešcu Martinu Vr-ščaj. Lir. 27, ki je bil ob času ruskega prevrata 1917 interniran v mestu Sa-markand, od koder je pisal zadnjo karto v oktobru 1917. Od takrat nI o njem več glasu. Obvestila prosi njegova žena F. Vrščaj, Sevnica. Telefonski delavec je izgubil na Kongresnem trgu v robec zavito srebrno žepno uro. Pošten najditelj naj Jo odda proti nagradi upravniŠtvu »Slov. naroda«. 9025 Izgubila se ie psica fermačka, 10 let stara, rjave kratke dlake, z belimi lisami, na siskih oreh debelo bulo, sliši na Ime Herta. Za oddati prt Urbancu, Sv. Petra cesta 81 1. {zgubil se je v noči dne 11. septembra od kavarne »Evropa« do Kolizej-ske ulice črn, kratek površnik. Pošten najditelj se naproša, oddati ga proti nagradi pri policijskem ravnateljstvu na Bl«weisovi cesti 9073 Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tfck »Narodne tlakama«. Poziv Jugoslovanske pomožne akcije iz Amerike. V skladišču »Balkan« v Ljubljani se nahajajo naslednje pošiljatve iz Amerike, ki naj jjh adresari dvignejo tekom U dni: I. ) Andrej Gustišar, Dolenji Logatec hiš. št 10, ima zaboj št 693, ki mu ga pošilja Joc Mihove, 1134 E 60 St. Cleveland C U S A. Z) Jožef Srepot, Neverke 12, p. St Peter — Košana na Krasu, hna zaboj št. 706, ki mu ga pošilja Jožef Srebat, 643 E 160 Str. Cleveland C U S A. 3. ) Ivan Tomažič, 14 SI uje, Obrov, Primorsko. 4. ) Ivan Bracati, Sv. Marija Magdalena Spodnja, 401 Servata (Servola), Trst, ima zaboj št. 406, ki mu ga pošilja Franc Lon. Menort, 917 Ala Ane She-bovgan Wis. 5. ) Franc Rotar, Kal 92, p. Št. Peter na Krasu, ima zaboj št. 750, ki mu ga pošilja Anton Rotar, 643 E 160 St. Cleveland O U S A. 6. ) Anton Zakel, Kalce 30. Logatice, Gorenji Logatec, ima zaboj št. 954, pošilja ga Franc Ven. S. Malino Zakel. 7430 Rigge Ave Chicago Ael. 7. ) Pavla Vidmar, Logatec 152, pri Ajdovščini, ima zaboj št. 705, ki ga pošilja Iv. Vidmar, Is 705 Saranac Ro Cleveland O U S A. 8. ) Marija Seljak, Planina pri Rakeku 99, ima zaboj št. 639, pošilja ga Franc Seljak, 6313 St. Clair Ave Cleveland C. 9. ) Čič Janez, Vel. Brdo 16, p. Razdrto, ima zaboj št. 960, pošilja ga Martin ChJch, bose 54 Berolin Pa. 10. ) Marija Slejko, Urenovice 5S, Postojna, ima zaboj št. 798, pošilja Franc Slejko, 6107 St. Ciair Ave Cleveland O U S A. II. ) Ivan Kos, Marki osi, RočinJ, ima zaboj št. 645. pošilja ga A. Kos, ltf.301 Waterioo Rd Cleveland O U S A. 12. ) Ana Berginc, Drežnica št. 21. p. Kobarid, ima zaboj Št. 411, ga pošilja Prane Jakob Berginc, 489 Park St. m. Ivanku Wis USA. 13. ) Županstvo občine Tolmin ima zaboj št 313, ki jra pošilja Zveza jugoslovanskih žen in deklet. 1052 E 62 St. Cleveland O U S A. 14. > Frančiška Kos Trtnflc, št. 13, p/ Dobrdo (Podbro?), pri Tolminu, ima zaboj št 706, Id ga pošilja John Rutar, 722 E 163 St. Cleveland O U S A. 15. ) Marija Pjvk, p. Rovte pri Logatcu, ima zaboj št. 75, pošilja ga Geor-ge Pfvk, Kock Springs Wyo 5. 16. ) Terezija Gorjanc, Loka, p. Kanal, ima zaboj št. 736, pošilja ga Ivan Oorjanc, 386 E 161 Str. Cleveland O USA. 17. ) Berguic Ana, Drežnica 21 pri Kobaridu, ima zaboj št. 404, pošilja ga Jack Berginc, 489 Park St. USA. 18. ) Matko Josip, Tom Inje 21, p. II. Bistrica, ima zaboj št. 935, pošilja ga Josip Matko, 115 Molu Dv Rockdbile III. 19. ) Terezija Krapš, Podgora 241, p. Idrija, ima zaboj št. 833, ki ga pošilja M. Lapajne, 6614 Schater Ave Cleveland O. 20. ) Fortunat Marija, Ročinj 21, ima zaboj št 312, ki ga pošilja P. Križnic, 1239 E 175 St. Cleveland O U S A. 21. ) Simčič Amalija, Njivice 33, p. Pojsko pri Gorici, ima zaboj št. 768, ki ga nošilja Mihael Simčič, 8107 St. Clair Ave Cleveland O U S A. j 22.) Lipovž (Lipuš) Jožefa, Batuie 24. p. Crniče pri Gorici, ima zaboj št. 712, ki ga pošilja Franc Lipovž (Lipuš), 911 Alhambra Rd. 23. ) Karolina Furlan. Svino 47, p. Šmarje pri Ajdovščini, ima zaboj št. 725. ki ga pošilja John Furlan. 1306 F 55 St. Cleveland O U S A. 24. ) Bavčer Frančiška, Gradišče 225, p. Ajdovščina, ima zabpi št. 0/9, ki ga pošilja Anton Bavčer. 15.929 5 ranac Rd Cleveland O. 25. ) Jugoslav Relief Fond, Ljubi -na, ima zaboj Št. 1025, ki ?a pošilja Anton Kočevar, Bridgeport Ohio 1025. 26. ) Rozina Marija, 22 JelŠane, Primorje, ima zaboj št. 286, ki sra pošilja Jos. Brožena, 6725 Baitevs Ave Cleveland O U S A. 27. ) Pošta (župnija) Višnja gora. Dolenjsko, ima zaboj Št. 86, ki ga pošilja From Sloveniam Red Coss st Josip Church Joliet III. 28. ) Margareta Maurin, p. Nemška Loka 17. Kočevje, ima zaboj št. 162, ki ga pošilja Gor. Maurin 518, Da 9 Eve-leth Minn. 29. ) Takob Erlah, Spodnje Dobije, p. Loče pri Beljaku, ima zaboj št. 215, ki ga pošilja Fron Krunesec 823 Kansas St. Francisco Calif. 30. ) Neža Jernej Mokl'če, p. Galicija, Koroško, ima zaboj št. 369, ki ga pošilja Marij Vjčič, 1106 E 64 St Cleveland O U S A. 31. ) Anton Sgerm, p. Vuhred (\Vu-chern), Sp. Štajersko, ima zaboj št. 537, ki ga nošilja Josip Peradi, 1137 Nikovy St Joliet m 32. ) Franc WaIburgo, Eriach, Sv. Oswald\ p. Ivirica, Štajersko, ima zaboj št 316, ki ga pošilja Fr. Walbnr«a Kohler. Wlt U S H. 33. ) Marija Kregar, Ilirska Bistrica št. 128, tma zaboj št 674, ki ga pošilja Jcsep Kregar, 1081 Addison Rd Cleveland O U S A. 34. ) Ivan LHavačiČ, Mala Bukovica št *6, p. Ilir. Bistrici, ima zaboj št 959, ki ga pošflia Franc Stefančič, Ori Hill Pa: \ 35. ) Mihael Vičič, vas Sovze 1, Ilir. Bistrica, ima zaboj št 232, ki ga pošilja John Vičič, 1654 Dayton St. Chicago 111. 36. ) Andrej Perše, St. Floriian — Grojna pri Gorici, ima zaboj št 792, ki ga pošilja John Perše, 919 Addison Rd Cleveland O U S A. 37. ) Koštansk Mar, Gradise 21, pri Ljubljani, ima zaboj št. 447, kj ga pošilja Mato Koštansk, Vingin Milva. 38.) Kristina Bevčer (Bavčar) Kosi, 105 Ročinj, ima zaboj št. 756, ki ga pošilja Ana Bevčer (Bačvar), Saramac Rd Cleveland O U S A. 39. ) Županstvo Ilirska Bistrica, ima zaboj št. 255, ki ga pošilja zveza jugoslovanskih žen in deklet, 1052 E 62 St Cleveland O U S A. 4.) Marija Stefančič. Trnovo 73, Notranjsko, irna zaboj Št. 634, ki ga pošilja 3 »s. Princ. 815 Penn Ave Schebovgan W|s. 41.) Marija Kovač. Lokavec 24, Ajdovščina, ima zaboj št GOS, ki ga pošilja A srust Kova:, 1145 E 55 st. Cleveland O U S A. 42. ) Bhžctič Jos., Kneza, Podmelcc 15, ima zaboj šf. & ki ga pošilja Anton Roje, 432] Acom St. Calumet Mich. 43. ) Matiia Molk. Gornja Planina pri Rakeku, ima zaboj št 855, ki ga pošilja Matija Molk. 1161 Norvood Rd Cleveland O U S A. 44. ) Marijana Cernetič — Skur, p. Platišče — Prosenico 80, Udine, ima zaboj št 714, ki ga pošilja Josjp Skur, 15.519 Hohnes Ave Cleveland Ohio U S A. 45. ) Cerne Tereza, Sanice, Kranjsko, ima zaboj št. 973, Kj ga pošilja Joc. Cerne. Ore Mili Pa. 46. ) Boltar Terezija, RočjnJ 18, pri Kanalu, ima zaboj št. 314, ki ga pošilja John Boltar, 1095 Addison O Cleveland O U S A. 47. ) Županstvo občine Divača ima zaboj št. 301. ki ga pošilja Zveza Jugo- slovan, žen in deklet 1062 E 62 St. Cleveland O U S A. 48. ) Bizjak Marija, p. Lokavice (Lokavec?), pri Ajdovščini, ima zaboj št. 727, Id ga pošilja Josip Bizjak, 719 E K 641 St. Cleveland O. 49. ) Elizabeta Udovič, Planina 58, pri Rakeku, ima zaboj št. 303, ki ga pošilja Matevž Udovič, 1086 Addison Ro Cleveland O. 50. ) Luka Sterklinko (Sterlinko?), Ajba 21, p. Kanal, ima zaboj št. 868, ki mn ga pošilja Jos. PSkš, 6717 Edna Ave Cleveland O U S A. 51. ) Marija Jug, Čiginj 6 — Golič — Tolmin, pošta Volče, ima zaboj Št 627, ki ga pošilja Mato Ulemak, 726 Hotmes Ave Indianopolis Ind. 52. ) Josip Vuga, Ročinj, p. Kanal, ima zaboj št. 795, ki ga pošilja Sidon Vuga, 919 Addison Ro Cleveland O. 53. ) Ivana Balant Spodnja Idrija, ima zaboj št 129, ki ga pošilja Anton Balant, Elv Minn. 54. ) Marija Podbršček. St. Martin št. 75, p. Kojsko, ima zaboj št. 896, ki ga pošilja Miha Podbršček, 6107 St. Clair Ave Cleveland O U S A. 55. ) Pahor Anton, Miren, p. Gorici, št 22, ima zaboj št. 355. kj ga pošilja Gabriel Pahor. 258 First Ave Milwau-ke Wis USA. 56. ) Ivan Tomšič, Ilirska Bistrica 107, Trnovo, ima zaboj št. 780. ki ga po-šila Louis Levar, 1018 Ivanke Rd Cleveland O U S A. 57. ) Marija Uršič. Kobarid 84. ima zaboj št. 628, ki ga pošilja Marija Du-gar, 65 Holmes Ave Indianopolis. 58. ) Katarina Kosovel, Osek, p. Sempas pri Gorici, ima zaboj št. 610. ki ga pošilja O ril Badolič. 2622 W 21 Place Chicago 111. 59. ) Anton Žigov (Cigoj?). Sv. Križ-Cesta pri Ajdovščini, ima zaboj št. 372, ki ga pošilja Albert Z[goy (Cigoj), 450 Nat S Ave Milvanke Wts USA. 60. ) Ivan Petrič, Jurkovac, Planina pri Rakeku, ima zaboj št 185. ki ga povija Peter Mahek (Mašek?), Geljert Minn. 61. ) Ivan Mejak, Landoi. Hraše pri Postojni, ima zaboj št. 539, ki ga pošilja Jakob Mejak, 205 Ruhy St. Joliet 111. 62. ) Antonija Zetko, Laze 16, p. Senožeče, ima zaboj št. 529. ki ga pošilja Anton Zetko, 200 Jack 50 St. Joliet. 63. ) Franc Kljun, Zagorje 35, St. Peter na Pivki, ima zaboj št. 568. ki ga pošilja Jos. Šabec, 200 Jackson St. Joliet 64. ) Cerkvenik Ivana, Kaciče HV Lokev - Divača, ima zaboj št. 274, Iri ga1 pošilja Rudolf Cerkvenik, 1115 Nar-; wood Rd Cleveland O U S A. 65. ) Pošta (Župnija) Logatec, ima zaboj št. 87, ki ga pošilja Sloveniam Red cross of St. Joseph Chuveh Joliet 111. 66. ) Županstvo občine Kanal, ima zaboj št. 724, ki ga pošila Zveza jugoslovanskih žen in deklet. 1052 E 62 St Cleveland O U S A. 67. ) Alojzija Uršič, Kobarid, zaboj št. 629, ki ga pošilja Marija Vesekat, 2823 Michingan St Indianopolis. 68. ) Leban Marija, Polubinj 28, pri Tolminu, ima zaboj št. 541, ki ga pošilja Andrej Kavčič, 510 Westernon Pe-otia 111. 69. ) Fomazarič Rozalija, Osek 81,, Sempas pri Gorici, ima zaboj Št 329, ki ga pošilja Avgust Toplikar, 131 Ohio Ave Kansas Ciry Kans USA. 70. ) Franc Potapan, Mala Bukovica 11, Ilirska Bistrica, ima zaboj št 985, ki ga pošilja Jože Potapan, Ore Hill. 71. ) Ivan Tomšič, Knežak 30, Tiu novo, Kranjsko, ima zaboj Št. 605, ki ga pošilja Marija Tomšič, Box 3 Waldez Colorado. 72. ) Marija Skerl, vas Dolne, Zor-non 7, p. Ilirska Bistrica, ima zaboj št. 856, ki ga pošilja Josip Skerl, 3560 East 82 nd st Cleveland Ohio. 73. ) TurkoviČ Jožefa, Brce 4, JelŠane, Notranjsko, ima zaboj št. 912, Id ga pošilja Jos. TuTkoviČ, 1084 E 64 St Cleveland O U S A. 74. ) Frančiška Nemvar. vas Laze 54. Planina - Rakek, ima zaboj št 494. ki ga pošila Franc Nemgar, 117 Jones 5 E Eveleth Minn. 75. ) Ivana Urbas. 182 pri Pikcovih. Spodnja Planina pri Rakeku, ima zaboj št 815. ki ga pošilja Louis Urbas, 1415 E 52 Cleveland O. 76. ) Marijana Cucek, Kal 8, St. Peter na Krasu, ima zaboj št. 757. ki ga pošilja Janez Cucek. 702 E 156 St Col-lmwood O U S A. 77. ) Franc Simčič, Vedrijan 38, p. Kojsko, ima zaboj št. 811. ki ga pošilja Louis Urbas, 1415 E 52 Cleveland O. 78. ) Bara (?) Drganc, p. Jesenice, jma zaboj št. 955, ki ga pošilja John Pozgaj, Mgnitvre. 79. ) Županstvo občine Jesenice, Kranjsko, ima zaboj Št. 751, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih žen in deklet. 1052 E 62 St. Cleveland O U S A. Upravičenci dobe na njih naslavlje-no pošibatev proti potrdilu prejema fn nedvomnemu dokazu identitete. Lasti lO za cipele, „Perplez" i 9Fix" nu-dja tuce po K 23*— uz pouzeće Karlo Haslach, Zagreb. 8999 Kupi se par vagonov oglia li bukovega lesa in t vagon hrnčkovega lesa (2 coli debele deske, ali pa lepi hlodi brez gre). Ponudbe z navedbo cen naj se pošljejo na upravništvo tovarne Wllliam Prym na Polzeli- 8993 Naročite st In berite - IV^ab« - kratkočasne zgodbe, spisal Blaž Pohlin Najzabavnejše berilo za samske in po ročene! Cena s poštino K 450. Na roča se v Narodni knjigarni ▼ LJubljani. Životno drugaricu tražim za svog prijatelja. Dotični je ravnatelj industrijalnog poduzeća i imućan. Satnik u r., zdrav„ 44 godina star, Flrvat, udovac sa 3 odrasle dobro odgojene zdrave djece. Sa najpoštenijima nazorima, te izričitom obiteljskom sklo-nišču, sposoban usrećiti ženu. Zdrave gospodje izmedju 30—40 godina, takodjer udovice sa djecom, koje razpolažu odgovarajućim imetkom ili dobrim poduzećem te su vješte domaćem jeziku, umoljavaju se za cij. oba-vjest pod „Br. 866/A« na Block-nerov zavod za oglašivanje, Zagreb, Jurievska 31. Diskrecija osigurana. lem stanovanje s hrano deklico višjih razredov. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Deklica/9039*. Kupujem smrekov les. iAX si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v va^on se naj naznanijo na V-SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 kontoristinja ki je vešča enostavnega knjigovodstva, strojepisja in vseh pisarniških del; nadalje zmožna slovenskega, nemškega italijanskega jezika v govoru in pisavi se liOO za neko industrijsko podjetje v Nemški Avstrijski (Koroškem). Stanovanje, hrana in perilo v hiši. Začetnice izključene. Ponudbe s sliko pod šifro: .Spretnost 8904" na u p ravni št vo »Slovenskega Naroda" 8904 Vabilo Preminula nam je po kratkem mučnem trpljenju naša nad vse ljubljena soproga oz. mama, gospa Frnffi Slovenske eskomp-tne banke, ki se vrši dne 28- septembra 1919 ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani Ljudske posojilnice v LJubljani, s sledečim dnevnim redom: 1. Predlog upravnega sveta za zvišanje delniške glavnice od 4,000 000 K na 10,000.000 K 2. Predlog upravnega sveta za spremembo pravil. IJBbljana, 11. septembra 1919. Upravni svet Opomba. V smislu § 13 bančnih pravil se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili pri tej banki v Ljubljani 8 dni pred zborovanjem vsaj 10 delnic. 9038 zssebnlcs previđena s sv. zakramenti za umirajoče v petek dne 12. septembra 1919. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto dne 13. septembra ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti Marije Terezije cesta št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Bodi ji blag spomin! * V Itjvbljsnl, dne 12. septembra 1919. Josip Jaklič, soprog. Frančiška Jaklič, hči. Josip Jaklič, SHS major, sin. V naiglobji žalosti naznanjamo tutao vest, da je nad vse ljubljena edinka in nepozabna sestrica po kratki, mučni bolezni v nežni starosti 9. let dene* ob dneh ponoči preminula. Pogreb nepozabnega otroka bo v soboto, dne 13, L m. ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti, Marije Terezije cesta §t 7 na pokopališče k Sv. Križu. V Lfmblleni, dne 12. septembra 1919. Adslbert Poselil, oče. Martin Poselil, mati. Alfred in Bngott. bratca. Za izraženo sočutje povodom smrti naše nepozabne matere, ozir. stare matere tašče, svakinje in tete, gospe Terezije Medic za tolažbe polne obiske med boleznijo, za poklonjeno krasno cvetje, ter za čeSčeče spremstvo na zadnji poti blagopokojniee, izrekamo vsem našo najprisrčnejlo zahvalo. ialajočl ostali. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, priuči jem in znancem prežalostno vest, da je naša srcnotjuDljena mati, sestra, teta in tašča gospa Frančiška Repar posestnica v Laniftu dne 11. septembra 1919 ob 11 url ponoči, previđena s tolažili svete vere nenadoma mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 13. t. m. iz hiše žalosti Lan išče št, 2 na farno pokopališče v Šmarju. Blago pokojnico priporočamo v molitev in spomin. I, IX septembra 1919. lahjtfe rfldbioe Repar, Mk, Cen. Usnja vlog |e znašalo koncem meseca Junija 1918 K 280,000^00*—. Slanica K 80,0004>00-— češka indnstrljaliia banka m Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev. Vsakovrstne bančne transakcije. Vsakovrstne bančne transakcije. Afnilarfl nekaj rjuh, preoblek za blaži rjNlfll ne in se nekaj drugega peri- la. Ogleda se lahko celi dan. Naslov Ipove upravništvo Slov. Naroda. 9033 biljard s kroglami in keji po ugodni ceni. Naslov pove is rprijaznottl upravništvo „Slovenskega -Naroda". 8992 Wm Mer g£&r«fe se proda. Cena 800 K. Ponudbe pod vTrieder/8991" na upravništvo „Slov. Kaioda". 8991 DflVrČnib 2a srednie velikega gospoda, rullsUlA skoraj nov, se proda. Naslov pove upravništvo „SIov. Naroda". 9021 niOVftibn ^istu> poštenu, za kučni po-UjLlUjnll, sao, osim kuhanja, tražim. Mara Oavella, Zagreb, ZiinlsU trg 3, ili. kat, levo. 9027 Drnda ĆU Pisalni stroj s cirilico. Ogleda nUUQ SS se pri g. Kranjca, Sv, Petra cesta 28. 9028 ■e nfflrlai dve krasni, pristni perzijski IM PlUlidJ preriroci : prva 170 cm dolga ill.5 cm široka. Cena 3000 K. Druga 3^0 50 cm dolga, 1 m 70 cm široka. Cfena 12.000 K- Naslov pove upravn. slovenskega Naroda". 9031 na pro« dai. lep, imeniten grad pri Celin 15 lepih sob, veliko gospodarsko poslopje, črez 100 oralov zemlje, konji, agvina, svinje, letina, vodovodi, telefon V«e elektriCno razsvetljeno. Ponudbe Ep upravništvo ,,Slov. Naroda" pod „JUpo posestvo. 8990". 8990 lfflfM BHir0fi8J tions^ekSk^ 6 izdaja, novo, Schlosserjevo zgodovino 24 knjig. VVeltall u. Mensdhheit 6 knjig« Mensch u. die Erde 10 knjig, veliki Sttlerjev atlas. Allgemeine Kunst-eesehitrte 3 knjige, in še mnogo drugih. Interesenti naj se obrneio na B, Foder-nsjer, fotograf, Žalec, Sarinjska dolina Slavij«. 9005 Sra$niec (Preiselbeeren) v košaricah po 8 litr. K 37*—, po 16 litrov K 72— franko poštnina in košarica razpošilja dokler ;se še dobijo. Karel Loibner, Celje. 9032 5 delnic (starih) Ljobliaoske kredit®? h-jnbn prodam po 875 K. Naslov pove builJlc upravništvo „Slovenskega Na- roda4. 9020 vnrDimota M 2 čevljarska pomočnika v|ilfc]i!!tlu -4c za fino in mešano delo pri Josipu Presern, Celovška cesta Št. 82, Sp. šiska, L|nbljana. 9017 Proda se dobro ohranjen otročji voziček in popolnoma noua boa od rjave lisice. Vpraša se Celovška c. 82, Sp. Šiška Ljubljana. J. Piešorn. 9018 dobro idoča črevljarska obrt s popolno opremo na jako prometnem kraju. Poizve se v uprav-ništvu »Slov. Naroda''. 9019 Proda se Trnovski pomočnik ^ttni in nemščine išče službo, vseh strokah mešane trgovine dobro izkušen tudi kot vodja, sprejem vsake stroke Cenj. ponudbe na poštno ležeče .Pišece p. Breticab." 9036 kitna pooodbal^VLol^n izučen kovaške obrti, imam skušnjo podkovske šole, se želim seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali vdovo ki ima vse kovaško orodje, svojo hišo in kaj zemlje, staro 20 do 35 let. Ponudbe na urrav. Slov. na Kovač 8955. Restavracija Bell na Šmarfetni gori pri Krantn otvor sena RIlIVA nove, 2 svilene, 2 eta-DHJJbCf min, 2 cheviot se ugodno proda. Marije Terezije cesta št. 13 H, Trata 107. 9026 Sprejme se dečka. vine, kot vajenca Ljubljana. ki ima veselje do manufakturne trgo-tvrdka J. Kostevc 9014 to limHhrib z loo.ooo-i50.ooo 33 dlUtaJilln kronami za stalno sigurno podjetje. Ponudbe pod BL. C. L D. 9012* na uprav. Slov. Naroda. live dobro Mani prodajalki z daljšo prakso, želita spremeniti svoje mesto takoj; ponudbe pod .Dobra moč i)' 7" na ur Slov. Naroda. 9007 Mflfiin lir''* ~ern stanu se ceno nltlanU lUJ 11, roda Prodajo se vinski sodi 200- 300 . Kolodvorska ulica štev. 31., Pečar. 902j se sprejme. Ponudil i^iUVtliild be ie poslati na Vinko Majdic, valjčni mlin Kranj. S988 Kopi se dansko jahalno krilo novo a!i nošeno. Ponudbe pod .Jahalno krilo 8971" na upravništvo Slovenskega Naroda. 8971 FiniT HnišnK stop za 3 razred. Rnaoll Gzvaid, koiodv restavracira Jesenice. 8814 Rini ti stara železna ograja in vrata. Hipi iC Ponudbe na potmi predel *t 101. 8943 Vrtnim kompletne nove tudi rabljene irUPIfll sifonske stekl. >/s lit. — 0*6 lit. J. Paar, Jesenice, 6oren|sko. 8946 Sprejme te liška nlica št. 12 za šivanje perila pri L, flabbe, Kopi- 8947 podučuje begunec iz Istre Naslov pove upravništvo ,,S13venskega Ngroda". 8948 Večje posestvo kupim. Pismene ponudbe na upr. »Slov. Naroda* pod: .Vodna moč ali gezd 8968* 8968 Drflfta CD zaradi preselitve iz Ljubljane riUUu Vu dvonadstropna hiša s teraso in dvoriščem. Poizve se Ulica na grad št 5. I. 8.69 M vagon, lepih suhih đesk za izdelovanje pohištva, vse debelosti, so takoj kupi- NajnLje ponudbe s ceno na tovarno stolov Zg. Oamelfne nad Ljubljano. 9023 Trgovina Marila Tičar na Sv. Petra cesti ,„:, „ se zopet otvori 15. septembra. Proda se 3 zaboje kock za jutia v škatljah a 10C0 komadov. Naslov pove uprav. .Slov. Naroda" 8973 Prodam lesene stopniite Vlzčt* Šiška 66. Anton Pogačnik od U —13 ure 8984 DrOfDflF išče meblovano sobo z elek-i lilnH trično raz-vetljavo. Ponudbe pod ,51ektrika/6958' na upravništvo Slovenskega Naroda*. 8958 cr? pitanih sremskih prašičev se prodaja začnsao vsaki dan na Predovičevi stojnici v Šolskem drevoredu od 1 kg naprej I- vrste (riba) po K 39-—, I!, vrste po S 28-— za kg. zamenjam, prodajam vsake vrste pisc--5 . li zaaaik, rabljenih in nerabljenih, vseh jugoslovanskih izdaj, Bosne, Hrvatske, franko znamke in porto znamke, slo-vsas^e Porto ln časopisna trgovska agentura ■—znamk— Franjo Počkaf, 8983 LjUbljana9 poštni preda«, (Erjavčeva cesta 14, od 14—16 ure pop.) Zelo dobro ohranjena „ant&a" temnorudeča (vložena z bisernicami) kompletna oprava za English lessons. Min Farlar o! Eri-stol. Eoglaofl, oives lessoos. Dunajska cesta 25 8950 Velik ssifi na Štajerskem na predaj 481 ha okoli 800 oralov 45.L00 \ smrekov les. Cena K 1 500.000. Ponudbe pod: .Resen Kupec 8976* na uprav. .Slovenskega Naroda" 8976 Corning CO izuriena šivilja proti dobri k'jjibjllib X plači, ozira se le na prvovrstno moč ; sprejme se tudi učenka. Damski salon Michaliček, Lingar leva ulica 2. 8908 Hupim dobro ohranjen [Gfogr&nčni aparat velikost 9X12 ali 10X15 s kasetami. Piudam skoraj novo opremo za enega konja rabljiv za gig ali navadni voz Kie pove upravništvo .Slovenskega Naroda« 8957 Strelna mita (Ztri&kr). 1&S opeko iz cementa, modeli za betonske cevi, držaji za sekire in lopate se predajo. Ponudbe pod .Strela" na Anončai zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. «929 ^natnrirtinia se iš^e za večJ° špece- HvUlUlISIIlIJO rijsko trgovino, z daljšo prakso, zmožna stenografije, strojepisja in drugih pisarniških del. Ponudbe naj se naslovi pod .Pisarniška moč" na upravo Slov. Naroda. 8864 mm *ftfn Najfinejše vrste, žlahtne uit auiljS« hruške in 'jabolka, kakor tudi hruške za vkuhanje v precejšnji množini in po primernih cenah. Josip Deberšek v Borovljah ^940 Prodam velo voOea at 2 minuti od železniške postaje, okolica bogata na lešu. Cena črez 200.0^0 kron. Poizve se v uprav, tega lista se proda. Pojasnila daje Anončna ekspedicija Al. Matelič. Ljubljana, Kongresni trg 3. 8960 central, trgov, družba z o. z. za izvoz in uvoz, Wels, Dunaj, Praga, Parma, i šče zveze s starrmi najboljšimi tvrdkami, ki so V stanu, dobaviti živila iz Jugoslavije franko bile obenem odjemalke za proizvode nemško avstrijske, čehosiovaške in prekomorske. Le tvr^e ustanovljene na najsolidnejši podlagi ki imajo prvovrstne reference naj se obrnejo na zastopnika 8939 nemškoavstrijska meja Jožef Splitek, Gradec, U/ielandgasse 48. Vršaška (Srpska) Kreditna Banka petinje riniti upravitelja sa godišnjom platom od 24.000-— kruna i 3% tantijeme od čiste dobiti. Upravitelja bira glavna skupština na tri godine, prvi put na godinu dana probe. — Molioci moraju imati podpunu bankarsku praksu i podpuno vladati srpskim i nemačkim jezikom. . Rok ističe 15. oktobra 1919. U smislu zavodnih pravila mora upravitelj 10 kom. deonica ili 20.000'— kruna kaucije dati. Uprava M&e (Sipske) Kreditne Banke. Apoteka Momira V. Nikolića u Kraljevu pSSje man istra tli pomotama an*tnl/2rcknn Plata mesečno 1500 kra-dlJjIc&aldifiutj, na stan i doručak. 8775 £f ?!ira stara ^ ^et> 2eli priti v slu« illu, žbo k dobri družini, če mogoče na Hrvaško, Le pismene ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod .Zanesljiva in poštena 9006" 9006 Vinko Majdič, valjčni rnlin v Kranju oddaja f^jnjbji Ponudbe naj izkazn-mesto idJOlRu. jejo srednješolske in akademične študije ev. dosedanje službovanje in zahteve glede plače. 8987 Kupi se vsaka množina bnkovih tn hrastovih drw bukov, oglja in tesan les. Množina in cene naj se v ponudbah označijo 8880 BSalrajtl M., Maribor. Prostosled ■■■■■■a svinca deloma čistega deloma z drugimi žlahtnimi kovinami vezanega ter železa in premoga, je naprodaj. Naslov za nadaljna pojasnila da upravništvo „Slov. Naroda". 8875 kompletna garnitura strojev za izdelovanje parketov (to so 3 stroji), za K 18'000*— dalje cca. 800 m2 napol izdelanih hrastovih parketov po dogovorjeni ceni. Ogleda se v tovarni stolov Zg. Gameljne pri LJubljani« 9022 Sam. Pollak« Zagreb, Jelačićev trg 6. Najcenejši nakup manufakturnega blaga rja debelo kakor; cefiri, sifoni, barhenti, velouri, flanele, modra tiskovina, Kord-bar-žuni, hlačevina i. t. d. 8342 š&m. Poli"!:. Zagreb, Jelačićev trg 6. za avtomobile vsake vrste piiporoča F. FLOEJANCIC, trgovina s kolesi, motorji in avtomobili. f.?ehanićna delavnica. Sslenbnrgova nlloa 6. Odvetnik Dr, Ferdo Miiller prej odvetnik v Celovcu, naznanja, mi 'a je cliil svojo oivet v Mariboru, Tegethofova cesta 11 (staro okrajno sodišče.) za kurjavo, izolacijo, steljivo in druge svrhe uporabljivo, dobavlja v vagonih in na drobno F. & A. U h e r, Ljubljana. Telegr.: Uherspcd. Inter. Telefon 11 šospoteka zveza o LJubljani, priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih vin, osobito: 10 o staro ogrsko, letnik 1917, 12% ogrsko belo L 1918 is okolice Bela cerkev-Vrsec, 10 b^naiico, 1- 1918 vsi brez kisline, nadalje šta-Isrs&a, hrvatska ln dolenjska vina. po najnljilh cenab v lastnih posodah. Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede pristnosti vso odgovornost S082 Import — — EksporC od bencina in od petroleja kupi trgovina s semeni Sever & Komp. Ljubljana, Wo1fo-?a ulica št. 12. 8996 Železne sole MeMovano sobo ^oegotadtuEdisspohfaneo ali brez nje. Ponudbe pod Hrovat 9003' na ueravništvo Slov. Naroda. 9003 S??ejme se takoj S d^^rhcžPboa: močnikov in eden prirezovalec zg. delov. Plača od para (akord). Hrana fn stanovanje lahko v hiši. Matt> Peč-nik, ročno ln strojno Cevlfarslvo Sr. Oameljne nad LJubljano. 8995 iz boljše družine, stara 16 let, pripravna za vsa hišna opravila in ima tudi veselie do šivanja, želi vstopiti k boljši šivilji kot učenka katera bi pomagala tudi pri hišnih opravilih proti hrani in stanovanju. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda«. 8974 vešča slovenska in nemške korespondence, strojepisja in knjigovodstva s prakso išče službo korespondentinje, blagajničar-ke v kaki trgovini ali kavarni, sploh kaj primernega z takojšnjim ali poz-znejsim nastopom. Gre Se rajSi na deželo kot v mesto tudi izven Kranjske. Ponudbe pod poštno ležeče Nova vas Vel. Lssče, Dolenjsko. 9004 Dunaj (Wien)I. TratinerhcI 2 zamore vsled svojih dobrih zvez in organizacije za Nemško Avstrijo, Nemčijo in češko razpečavati živila in deželne pridelke kot lan, volno, krzno in kože in objednem dobaviti industrijske predmete vseh vrst, posebno vžigalice, steklo, porcelan, pohištvo in železnino po najnižji ceni in najboljših pogojih. 9001 Za izdelovanje se išče kompanjon z 30 do iO tisoč kron, aparati so že postavljeni. Ponudbe pod: „Velika botiočaos." na uprav. »Slov. Naroda". 9024 Lipo črno leto&sie se dobi v vsaki množini pri tvrdki Stev. 3061 — 19. zcis službe. 8894 Trška občina Borovlje razpisuje službo občinskega tajnika. Prosilci za to mesto morajo biti jugoslovanski državljani, sposobni popolnoma tajniškega poslovanja večje občine in popolnoma zmožni slovenskega in deloma tudi nemškega jezika. Plača dobra po dogovoru. Zraven plače ima obč. tajnik prosto stanovanje v obč. hiši, vrt in kurjavo. Prosilci naj vlože svoje prošnje do 15. t. m. podpisanemu županstvu, v katerih je navesti dosedanje službovanje in priložiti istim eventuelna spričevala in navesti visokost zahtevane plače Nastop službe takoj. županstvo Trš&e občine v Borovljah dne 6. septembra 1919. Gerent: Borovtlik. Tiptl vrelci a Slatina Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikc vi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanjc (tVil3 Vfflluf * Zdraviina voda proti kroničnemu katarju želodca iljllu llclcl. in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu pre-bavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni vrelec: bolezni. Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. Rritfirbl fhtiVM Je naJD0lJ priljubljena in se v obče največ zah-IlUUdSlld JiUllUu teva. To pa radi tega, ker je iz izmed vseh alkalično saliničnih rudninsko kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajin mrzlice. Rogaška slatina je najboljša mm io zdravilna mineralna voda. katera nima nikdar slabega okusa sli doba. iska kreditna banka v LJubljani ril Mg" &€.n.£&3 glavica 15,000.000.- kron. Rezerni fondi 4.000.000.- kron. See v S&iitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. mw Sprejema ~M II Kupuje in prodaje vse vrste vednostnih papirjev, valut ^ s*a hniiiice in tekoči ražun 1 ,n dovoM«^ ugodnemu obrestovanju vsakovrstne KREDITE i i ■ 467 MO 79 UQ JG 15 KUF