Razne vesti. 221
Razne vesti.
v Ljubljani, 1.5. avgusta i898.
— (Odvetniška zbornica kranjska) je imela dne 17. pr. meseca izvanrcdno glavno skupščino, o kateri poročamo na drugem mestu te številke. Ker so se potem zbornični predsednik g. dr. Pfefferer; pravdnik g. dr. pl. Schoppl in njega namestnik g. dr. K. Ahazhizh (le-ta iz privatnih razlogov) odpovedali svojim mestom, vršila se je dne 6. t. m. nova izvenredna glavna skupščina, katera je najprvo izrekla odstopivšim funkcijo-narjem zahvalo za trudoljubivo delovanje, potem pa je prestopila k volitvam. Izvoljeni so bili: predsednikom zbornice g. dr. A. Mosch^ ; podpredsednikom g. dr. Fr. Papež; predsednikom disciplinarnega sveta g. dr. Fr. Munda in pravdnikom zbornice g. dr. D. Majaron. Vsled tega je bilo treba nekaj dopolnilnih volitev, katere so se koj zvršile. Izbran je v odbor g. dr. V. Krisper, v disciplinarni svet pa gg. dr. I. Šušteršič in J. Vilfan. Namestniki so in sicer: pravdnika g. M. Pire, v odboru g. dr. Dragotin Treo, v disciplinarnem svetu pa gg. dr. J. Jamšek in dr. Jos. Kušar. — Na isti
222 Razne vesti.
skupščini sc je na predlog g. dr. Štora sklenilo izključno slovensko urado-vanje zbornice. — V deputacijo, ki naj ponese ministerstvu na Dunaj spomenico radi slovenskega uradovanja, so bili izvoljeni gg. dr. Mosche, dr. Krisper in dr. Majaron.
— (Osobne vesti.) Imenovani so: Sodni pristav J. Pirnat v Slov. Bistrici okrajnim sodnikom na Vranskem; sodni pristav G. Vi s con t i v Ptuj i okr. sodnikom v Marenbcrgu; avskultant J. Picek sodnim pristavom v Ilir. Bistrici. — Notarski kandidat dr. Fr. Horvat notarjem v Idriji; notarski kandidat K. Pleiweis notarjem v Radečah. — Sodni pristav pod tržaškim viš. dež. sodiščem Cel. Maše raje nameščen kakor sodni pristav v Kanalu. — V pomožno službovanje na c. kr. generalni prokuraturi je pozvan dež. sod. svetnik J. Okretič v Gorici. — Novi odvetniki so: dr. Jos. Ab ram v Trstu, dr. Fr. Mayer v Soštanji in dr. Jos. Furlan v Ljubljani.
— (Za ravnopravnost slovenščine.) Dcputacija odvetniške zbornice kranjske je bila dne 13. t. m. na Dunaji pri nj. ekscelenci gospodu pravosodnemu ministru dru. pl. Ruberji in mu izročila spomenico po smislu sklepa izvanredne glavne skupščine z dne 17. julija t. 1. Spomenico priobčimo doslovno v prihodnji številki. O avdijenci sami je deputacija objavila v časopisih nastopni komunike:
»Danes je pravosodni minister dr. Ruber sprejel deputacijo odvetniške zbornice kranjske. V celo uro trajajočem pogovoru, katerega se je minister živahno udeleževal, so doktorji M oseh6, Krisper in Majaron razložili dogodek odklonitve slov. jezika pri graškem nadsodišči in razmere slovenske ravnopravnosti pri naših sodiščih. Minister je stališče deputacija in odvetniške zbornice radi slovenščine pri nadsodišči opetovano označil za popolnoma pravilno in izrekel, daje želeti nujne korekture položaja, provzročene vsled sklepa nadsodišča. Tudi je povdarjal, da je neumestno, da morajo prve instance prevajati odločbe graškega nadsodišča iz nemščine v slovenščino. Minister je sprejel memorandum in obljubil storiti vse, kar je mogoče glede na sedanji politični položaj.
— (Slovenski odvetniki Spodnjega Š t a j e r j a) se po-tezajo, da dobe svojo odvetniško zbornico. Dotično peticijo na justičnega ministra priobčimo prihodnjič.
— (»Novi sodni pravilnik za grajanske stvari v uredvnem slovenskem prevodu.«) [Konec.] Nasičeni smo vsi nemškim duhom in mislimo za trdno, da nam je prevajati v naš jezik ad litteram prav vsako nemško besedo, kakor da ne bi smeli pomagati si drugače. Tako bi poved ali napr. mi § 64. sodn. pravilnika, ki slove v slovenivčevi književni slovenščini: »Vse tožbe, za katere ni določena posebna podsodnost pri kateri drugi sodniji, je podajati pri tisti stvarno pristojni okrajni sodniji ali zborni sodniji prve stopinj e, p r i kateri ima toženec občo podsodnost« tako-le po kmetovško: »Vse tožbe, za katere ni utemeljena posebna podsodnost pred katerim drugim sodiščem, jih je podajati n a okrajnem ali na zbornem sodišči prve stopinje, stvarno pristojnem, (odnosno: okrajnemu ali zbornemu sodišči prve stopir
Razne vesti. 223
pristojnemu), pod katerim ima toženec splošno svojo podsodnost«; iztrebili bi nadalje iz prevoda vse nepotrebno prikanje, na pr. pri izdajanji, pri zapisovanji, pri razpravi, pri sodniji itd.; napisali bi izpustivši vse kvikanje: »Pritožba zoper sodbe in sklepe okrajnih sodišč gre v drugi stopinji na okrožna in deželna sodišča, zoper sodbe okrajnega sodišča, ki jih je izreklo izvrševaje trgovinsko in pomorsko sodna oblast, gre ta prizov (priziv je hrvaška oblika, ki ni možna v slovenščini. Kakor je nastala beseda gnoj iz gnjiti, loj iz liti, zaboj od zabiti itd., istotako je nastala beseda prizov prizvati, utok (rekurs) iz uteči itd. Tako zovo Hrvatje zapfenstreich prav pravilno mirozov in temu dosledno nam je pisati: prizov za appellazion, prizovnica za appelationsbeschwerdc, poz o v za aufruf, einladung, p o-zovnica za ladung (vorladung) na trgovinsko sodišče, na trgovinsko in pomorsko sodišče, na (in ne k) trgovinsko mesto ali na sodna starejšinstva okrožnih in deželnih sodišč itd.; — opustili bi semtertja tudi marsikako protikanje na pr. »Ljubezen, ki jo mora imeti mož proti svoji ženi« (Tako mi Boga, lepa ljubezen je to, ki jo ima kdo proti komu!) — »tožba Pavla Franoviča Vedomca proti ml. Petru Pavloviču Trudnu«, saj bi zvonilo bolj po domače, ako bi rekli: »Pavel Franovič Vodomec toži ml. Petra Pav-loviča Trudnega, zastopanega varihom Ivanom Ivanovičim Prelcem z Va-tovljan na platež 80 gld. s. pr. v.«, — ne izogibali bi se toliko upotreblja-vanja blagoglasnega glagoljščaka, kolikor se ga ogiblje, skoro povsem, g. slo-venivec, pa bi pisali na pr. občeslovansko: zadoščenje, iz vršenje, prideljenje, priglašenje, prisojcnje itd. namesti ne prav prijetno zvenečih: zadostitev, izvršitev, pridelitev, priglasitev, prisoditev itd., in koncem koncev bi na več mestih upotrebili dovršnik v minolniku namest nedovršnika v sedanjosti n. pr. »Odločba (odločilo je le odnosna listina odločbe), s katero je bil odklon dovoljen, ne sme se izpodbijati«, ali: »kedar je stavila stranka v pravni stvari predlog, razsodi sodišče«, — a ne bi pisali po slovenivčevo: »Odločilo, katero odklon dovoljuje, ni dopuščeno izpodbijati«, ali: »kedar se v pravni stvari stavi predlog, sodnija razsodi«, ker stranka sploh ne more izpodbijati ničesar, dokler se kaj dovoljuje in isto tako ni še sodnik poklican, da o čem razsodi, dokler se predlog še le stavi. Drugo je v nemškem, drugo pa v našem jeziku.
Kdor ima ušesa da sliši, naj sliši. Ako smo drobnimi temi črticami, napisanimi prav blagomišljeno, v nečem pripomogli čistoči uredovne naše slovenščine in slovanski vzajemnosti dosegli smo svoj namen.
M. A. JIiiMypcKiH.
Pristavek: Nisem se nadejal, da prinese »Slovenski Pravnik« jezikovno mojo razpravico, obnarodovano v »Edinosti«. To me prav veseli, ker vidim, da je padla marsikatera moja beseda na plodovita tla. O tem, kar sem napisal, ne prisvajam si nobene »nepogrešimosti«, nu velepoštovani gg. čitatelji mi lahko verujejo, da sem se le resnici bližati hotel. »Omnia pondarate, et quod bonum est tancte.«
Na strani 126. v 7. vrsti od zgore stoj: izšedšem, namesti izše-dšega ; na strani 127. v 10. vrsti od zgore stoj: opiraj e namesto opiraj oč ;
224 Razne vesti.
na strani 127. v 14. vrste od zdole stoj: narazre širni (nerazrešljivi, ali nerazrešni) problem (»nicht zu losendes«) namesti: nerazrešeni (»nicht gelostes«).
Veleučeni g. jezikoslovec na Kostanjevici napisal je v 9. snopiči letošnjega Svojega »Cvetja z vrtov sv. Frančiška« to le: »V očitni izpovedi pa »izpovem se« ni le napoved tega, kar se hoče povedati, terauč vže akt sam. Ni res, kar trdi g. Lamurskij v »Edinosti« 3. marca 1898: da je »izpovem se = ich \verde beichten«. — »Confiteor« v maši je, seveda, uže akt izpovedi. V tem ima veleučeni g. pisatelj popolnoma prav, niti sem jaz kedaj kaj drugega trdil, le pristavil bi, da je treba sloveniti ta »confiteor« izključno le z nedovršenikom: »izpovedam«, ker izražata duhovnik in njegov strežaj le to, kar za časa te izpovedi molita. Drugo je pa z »izpovem se« pred izpovedjo. Le ta »izpovem se« je le vvod v izpoved prav tako, kakor že: »i vnidu (bf.hii,Vr) pred altar Božji (et introibo ad altarem Dei)« le vvod v glagolsko mašo. Ta »izpovem se« je tore bodočnik, s katerim je izraženo, kar lehko tudi nevtegoma (ali vedno le v bodočnosti) nastopi, saj ni povedal grešnik, izrekši: »izpovem se, duhovni oče!«, še nobenega greha; on je s tem duhovniku le priobčil, da mu jih pove.
Zoper občeslovansko pravilo: »Mislimo, govorimo in pišimo naravno«, grešimo, kakor sem to izrecno povdarjal v razpravi: »Čuvajmo svoje pra-starine«, izlasti tedaj:
1.) kadar vpletamo pregostoma v govor tako zvani »praesens historicum«;
2.) kedar nam rabi dovršnik v izražanje sedanjosti na pr.: »mi spoznavamo, da smo veliki grešniki in obljubimo, da se poboljšamo« namesti: mi spoznavamo, da Smo veliki grešniki in obetamo, da se poboljšamo.
3.) kedar nam služi v izražanje bodočnosti
a) ali dovršnik s pomožnikom biti, na pr. »drevi bora povočerjal namesti: »drevi povečerjam«;
b) ali pa nedovršnik brez pomožnika biti na pr.: »drevi večerjam, namesti: »drevi bom večerjal«.
To sem omenil le za to, da me ne bodo več krivili v omenjenem »Cvctji«, kakor se je to zgodilo v 10. snopiči, da sem kolikor toliko prav jaz zakrivil nemško vpotrebljevanje našega nedovršnika brez pomožnika biti v izražanje bodočnosti. Ko sem, bosonogi še paglavec, s hudim slamnikom na glavi po I^amuricah okoli letal, gotovo nisem mogel biti tisti, ki je v onih časih vdihnol nemški ta bodočnik našemu Jovanu Koseškemu v stihu: »Bog ve, kdo jutre nam zapoveduje«.
Pisatelj.
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld., za
pol leta 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, štev. 17 v Gospodski ulici; upravništvo pa na Valvazorjevem trgu štev. 7.