SpedhrioM la ftbbonmmenfo postal« Poštnina platana v gotovini Štev. 103. V Ltjubljani, v četrtek, 7. maja 1942-XX Leto Vil likltutas pooblaičenka ca oftikraijc italijanskega In tujegt | (JredaiMvo IS aptavai &opitar)era fe, Ljubljana | Conceuloaaria Mclnilr« poi la pibBHciii 01 pnreateui ftallane Utora: Union« Pnbbliciti itallana (L A. Milana § Hedadone. Amrniniatraalonei kopitarjev« & Lnbiana § ed aatorai Union« Pubbiiciu tla liana ti A. Milano. n bollettino Na. 704: > Incessanti incursioni su Malta II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica: Sul fronte CJrenaico temp-ste di sabbia hanno limitato 1’attivitk da entrambe le parti. Azionil di bombardamento condotte da lor-mazioni aeree iialiane e tedesche si sono sus-seguite sulle basi navali e sugli aerodromi di Malta; la caccia germanica ha abbattuto un »Spitfire«. Vojno poročilo št. 704: Nepretrgani poleti na Malto Uradno vojno poročilo štev. 704 pravi: Na bojišču v Cirenajki so peščeni viharji omejevali delovanje na obeth straneh. Nadaljevalo se je bombardiranje pomorskih oporišč in letališč na Malti po italijanskih in nemških letalskih oddelkih. Nemško letalstvo je sestrelilo 1 »Spitfire«. Italija in gospodarska vojna v Evropi Važen govor ministra Riccardija o vprašanjih prehrane, o gospodarski obnovitvi Evrope po vojn: in o njenih pogojih ter o gospodarskih odnošajih med Nemčijo in Italijo Rim, 7. maja. 6. Zbornična obračunska komi. 6ija je včeraj odobrila obračun ministrstva za izmenjavo in valute. Na 6eji je minister Riccardi imel daljši govor in v njem izrekel prepričanje, da je že zdaj treba določiti nekaj pogojev o bodoči ureditvi Evrope. Evropa, to je države Osi 6 prijateljskimi in zasedenimi državami, 6i v industrijskem pogledu radošča 6ama, kaže pa nekaj vrzeli glede prehrane. Te vrzeli mašijo s strogo omejitvijo porabe živeža. Toda pridelava držav Ctei ter podonavskih držav bo ob pametni in primerni organizaciji ter po urejevalnem načrtu za kmetijstvo zadostovala za potrebe evropskih narodov, in to celo neodvisno od prispevka že zasedenih držav. Zato bodo evropski narodi lahko kos tudi vojni, ki je po prostoru neomejena. Če pa upoštevamo še možnosti tistih ruskih ozemelj, ki 60 že zasedena in ki še bodo, je čisto razločno upanje, da 6e bo položaj glede prehrane v Evropi izboljšal z ozirom na sedanje opiejitve. Sovražnik torej vojne ne bo mogel dobiti z gospodarsko blokado. Nasprotno, celo sovražnikova preskrba je hudo ogrožena po stalnem zmanjševanju ladjevja. To zmanjševanje je doseglo že » ogromne mere. Zaradi tega ne bo v resnici odlo. Poslabšanje angleškega in ameriškega položaja na Daljnem vzhodu Japonci zasedli trdnjavo na otoku Corregidorju — Japonci prodirajo v Birmi Tokio, 7. maia. s. Po poročilih, ki so prispela iz Avstralije, se ie trdnjava Corregidor vdala. Japonski opazovalci pravijo, da obramba otoka ne bi imela več nobenega smisla, da ta obramba ni spremenila vojnega položaja na Tihem morju in da so bila zavzeta vsa zavezniška oporišča v Vzhodni Aziji. Tokio,-7. maja. s. Listi pišejo, da ie zasedba Akvaba naredila konftc angleškemu go-spodstvu v, vzhodni Birmaniji. Operacije, ki se razvijajo proti meii Yunana proti silam čung-kinške vlade, obstoječim iz šeste armade, v kateri sta 99. in 93. divizija, ki sta prestali že prej trde preskušnje in sta bili že v prejšnih bitkah zdesetkovani, je treba smatrati samo še za navadna čiščenja ozemlja. Akvab je bilo poslednje angleško pristanišče in zadnje njihovo oporišče na tem važnem vojnem področju. Od Cittgonga ie oddaljeno komai 30 km in se v njem začenja železniška proga, ki drži v Dacco, Assam in Kalkuto. Poleg tega je to edina vozna cesta med Indiio in Birmaniio ob bengalski obali. Padec Akvaba — pišejo japonski časopisi — pomeni ofenzivo proti Indiji, (rs.) Buenos Aires, 7. maja. s. Iz Wasliingtona poročajo, da ie bilo med posadko na Corregi-dorju v trenutku njegove vdaje tudi 3500 mornariških strelcev ter mornarjev, ki so prišli z Jiatanga. (rs} Buenos Aites, 7.’ majn. 1 Mornariško ministrstvo Združenih ameriških držav ie sporočilo, da so bile (na Corregidoriu izgubljene tri ameriške ladje pobiralke min in dve topni-čarki. (rs) Bangkok, 7. maja. s. Iz Kalkute poročaia da ie general Alexander v zvezi s sedanjim položajem na birmanskem bojišču povedal, da »zavezniki« ne morejo v bližnji bodočnosti upati na občutne letalske okrepitve In da ie izguba petrolejskih vrelcev na področju Ira-walddija »hud udarec«, čigs>r pomembnosti se ne sme podcenjevati. Nemško vojno poročilo Zveza z važno obkoljeno nemško postojanko na ruskem bojišču po treh mesecih vzpostavljena Hitlerjev glavni stan, 7. maia. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je včeraj objavilo tole vojno poročilo: Na vzhodu so nemške čete uspešno napadale. Več sovražnikovih krajevnih napadov je bilo zavrnjenih. Na severnem odseku vzhodnega bojišča so nemške čele s smelim in po načrtu pripravljenim napadom vzpostavile zvezo z važno postojanko, ki io ie imel sovražnik obkoljeno. Posadka te postojanke, ki ji ie poveljeval general Scherer, ie od 21. januarja 1942 v hudih obrambnih bojih z odlično hrabrostjo kljubovala številnim napadom močnejših sovražnih sil. Pri obstreljevanju leningrajskih orožarn so izbruhnili dolgotrajni požari. V zaledju vzhodnega bojišča so bile na raznih krajih uničene oborožene boljše viške tolpe. Boji na Laponskem in na bojišču pri Murmansku se nadaljujejo. Nemške čete so na mnogih mestih prešle v protinapad, potem ko so odbile sovražne napade. Bojna letala so uspešno bombardirala vojaške naprave v Sebastopolu. na polotoku Ker-ču in v kavkaškem zaledju. V severni Afriki ie zaradi trajnih peščenih viharjev prišlo le do skromnega obojestranskega ogledniškega delovanja. Napadi na La Valetto in letališča na otoku Malti so se uspešno nadaljevali. V noči na 5. maj so se lahke pomorske edinice. ki so delovale v Rokavskem prelivu, spoprijele s petimi angleškimi rušilci, od katerih je bil eden po topovskih zadetk poškodovan. Nemška lahka bojna letala so včeraj uspešno napadla železniške in tovarniške naprave v angleškem obalnem mestu Folkestonu. Angleški bombniki so v noči na 6. maj v nenačrtnih motilnih poletih prišli nad južno Nemčijo. Vrgli so nekaj bomb na manjša mesta In kmečka naselja ter povzročili manjšo škodo. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili troje od napadajočih bombnikov. Poročnik Koppen ie na vzhodnem bojišču včeraj dosegel svoio 85. zmago. Berlin, 7. maja. s. Hitler je podelil viteški križec s hrastovo vejico, eno naivišjih odlikovanj za vojaško hrabrost, generalu Schererju, poveljniku oddelkov oboroženih sil, ki so bili odrezani in. obkoljeni na nekem kraju severnega odseka ter tri mesece kljubovali vsem sovjetskim napadom, a se zdaj spojili z glavnino voiske. Vsi listi pišejo o tem junaškem do- godku in poudarjajo, da sc Sovjetom ni nikjer in niti v manjši meri ni posrečilo, da bi dosegli to, kar so nemški vojaki opravili v prejšnjih uničevalnih bitkah, čeprav ie bilo vreme ugodno in tla pripravna za to. Odrezani oddelki so se upirali dolge mesece v najtežjih okoliščinah do dneva, ko jim ie bilo možno povezati se z glavnimi silami v ozadju. S tem so ušli usodi, ki je nekoč uničevalno zadela cele ruske armade. čila blokada, temveč protiblokada za končni U6peh gospodarske vojne. Položaj Italije glede prehrane se bo lahko izboljšal in ne poslabšal. Temu bo pomagala tista gospodarska vzajemnost, ki ji je določeno, da bo po vojni zagotovila evrofiskim narodom novo blagostanje. Minister je Of>ozori1 da 6i ni treba ustvarjati utvar, da bi konec vojne kar takoj privedel do tega blagostanja. Obnovitev bo le j>očabna in bo odvisna od treh pogojev: od preskrbe 6 surovinami, od prevozov po morju in od plačilnih sredstev. V go6jx>dar6ki vojni, ki bo prišla za oborože. no vojno, bo Italija lahko imela 6voje mesto, če bodo prej dane tiste možnosti, ki bodo omogočale gospodanstvu, da bo korakalo po sledovih zmage z orožjem. Vrednost zlata, ki ga imajo danes nakopičenega Združene države, bo po vojni odvisna od njegovih možnosti za obtok. Nedvomno je zlato danes izgubilo večino svoje moči, toda v igri mednarodnih obračunov bo obdržalo 6vojo važnost tudi za tedaj, ko 6e bo začela obnovitev. Z zlatom je vezano vprašanje tistih plačil, ki jih danes v Evropi izvršujejo s splošnimi kompenzacijami. Te bodo v bodoče lahko ne le dvostranske, temveč večsfran. 6lce. Njihova prizadevanja pa bodo šla za tem, da se v eni 6ami državi in če bi se dalo v enem samem denarju osredotoči 6esfav medsebojne izmenjave. Središče tega sestava po vojni 6eveda ne bo mogla biti nobena druga država kakor Italija 6 6vojo liro in Nemčija 6 6vojo marko. Go6f>odarski napor, ki ga zdaj prestaja država, dovoljuje Italiji, da je kos svojim plačilnim obveznostim in da ne kaže nobenega znamenja o šibkosti. To dokazuje celotni trgovskr obračun, ki temelji na izenače. nju izmenjave. Izmenjava blaga med Italijo in med Nemčijo ob6ega nele pridelke, ki ©o potrebni za prehrano, temveč tudi ti6te, ki 60 potrebni za vojno. Tako je mnogo italijanskih pridelkov, j>oslanih v zavezniško Nemčijo, takoj in na mestu uporabljenih za vojaške namene, zakaj tem pridelkom odgovarjajo nemški izdelki, ki 60 bislveno potrebni za italijanske vojne in industrijske namene. Ti gospodarski odnošaji temelje na politični in moralni osnovi ter na vzajemnosti, katere važnost mora opaziti vsakdo, kažejo voljo obeh vlad do medsebojne pomoči. Olede tega, da bi gospodarstvo prišlo 6pet pod zasebno vodstvo je minister dejal, da bo tudi po zmagi treba ‘goefKKlarstvo uravnavati fvo centra, iizirajočih vidikih in ga podrediti stalnemu nadzorstvu države. Država bo morala usmerjati in dovoljevati nakupe ter prodajo v tujini. Zasebno gospodarstvo se bo moglo razvijati v redu tako-imenovane »nadzirane svobode.« Olede določitve cen je povedal, da je bila izvedena za bistvene predmete po sporazumu med Italijo in Nemčijo. Ni dvoma, da določitev cen za izvoz tvori koristno in plodno pomoč za vzdrževanje notranjih cen in za nakupno moč denarja. Zunanja trgovina bo Italiji zagotovila 6red6tva za odpor in za zmago. Sprejemi pri Duceju Rim, 7. maja. s. Duce ie sprejel generala Banzaja, japonskega vojaškega odposlanca v Berlinu. Generala je spremljal japonski vojaški zastopnik v Rimu polkovnik Šimizu. Duce je sprejel dalmatinskega guvernerja eksc._ Bastianini ja, ki mu ie obsežno poročal o političnem, upravnem in moralnem položaju vseh treh dalmatinskih pokrajin. Ta položaj se zadnje čase odločno povrnil proti normalnim življenjskim in delovnim razmeram na slehernem področju. Položaj, delo in naloge italijanskega kmetijstva v sedanji vojni Rim, 7. maja. s. Zbornična obračunska komisija ie v navzočnosti predsednika zbornice Grandija ter kmetijskega ministra Pareschija odobrila proračun tega ministrstva*. Pri razpravi so razni govorniki obravnavali vprašanje oddaje pridelkov, vprašanje o zatiranju rastlinskih škodljivcev, o trgovini z vinom, o planin-stvH, o cenah za žito, o preureditvi kmetijskih gospodarskih ustanov in kmetijskih zadrug. Zatem ie kmetijski minister pojasnjeval delo ministrstva na področju pridelave in prehrane. Dejal je, da ie to 'delo ttar najneizpros-neje uravnano po smernicah, ki jih je dal Duce. Posebna preiskava ie ugotovila, da se ie zadnje mesece docela omejilo trgovanje z zemljišči, kar dokazuje, da is večina pravih kmetov trdno privezana na zemljo in je niso zapeljale sedanje visoke cene zemljišč. Zadnji Duce jev govor zastopnikom ljudskih bank ie skoraj docela ustavil špekulacijo na tem področju. Ministrstvo obrača posebno pozornost pobijanju goljufij v trgovini, zakaj danes ie bolj kakor kdaj treba odločno braniti pridelavo pred sleherno stranpotjo in špekulacijo. Ministrstvo ie vse svoje delo posvečalo po eni strani povečanju pridelave, po drugi strani pa nalogi, da bi zagotovilo čim nagleišo in čim rednejšo razdeljevanje pridelkov. Izdelalo Hud odpor proti angleškemu prodiranju na Madagaskarju Vicliy, 7. maja s. Po uradnih francoskih poročilih naletavajo angleške čete, ki so se izkrcale n« Madagaskarju, na odpor francoskih oddelkov. Obrambne naprave blizu vojne luke Diego Suarez so včeraj zjutraj ustavile angleško napredovanje. Boji se nadaljujejo z veliko silovitostjo. 1 Vichy, 7. maja. s. Francosko mornariško poveiistvo sporoča: Med prvim angleškim napadom nad ladjedelnice v luki Diego Suarez sta bili potopljeni francoska podmornica »Beveziers« ter pomožna križarka »Bougainville«. Skoraj vsa posadka s teh edinic se je rešila. Vichv, 7. maja. s. Angleži so naperili glavni napad na Madagaskarju na pomorsko luko Diego Suarez, ki lahko sprejme veliko brodov-je. Angleži so napadli Diego z morja ter se izkrcali v okolici luke, da bi jo ujeli v klešče. Največ se jih je izkrcalo v zalivu Courrier. Angleški napad na Madagaskar ograža tudi otočje Comore ter otok Reunion, ki je 200 milj oddaljen od angleškega otoka Mauriciusa. Maršal Petain in admiral Darlen sta poslala posebno spomenico četam na otoku ter jih (povabila, naj se upirajo. Vichy, 7. maja. s. Tukajšnjemu tisku je bilo dano v objavo besedilo ameriške spomenice o Madagaskarju ter besedilo francoskega odgovora. Ob tej priložnosti je predsednik vlade Laval prvič sprejel francoske in buje časnikarje. Najprej je prebral brzojavko guvernerja z Madagaskarja, ki sporoča napad na Madagaskar, potem pa poslanico Petaina in Darlana, naslovljeno na guvernerja. Zatem je prebral spomenico odpravnika poslov ter Lavalov odgovor ameriški vladi. Laval je potem izjavil, aa se je prvič zgodilo, da se Anglija ne skriva pri svojem ddlu za gaulisti. Zvedelo se je, da je prišlo v zaliv Courrier 7 angleških ladij, med njimi dve prevozni ladji za vojaštvo, ena križarka in ena torpedovka. Napada so se udeležili tudi štirje oddelki angleških 'letal, ki so jih pripeljale letalonosilke. Zadnja poročila pravijo, da so se nove sile napadalcev polastile tudi ožine Andrakake. Tokio, 6. maja. (Domei.) Na današnji tiskovni konferenci je službeni zastopnik informacijskega urada Tomokazu Hori odklonil vsak komentar o položaju na otoku Madagaskarju. Kakor znano, javljajo razna poročila, da so se na otoku Madagaskarju izkrcale britanske sile, ki jim francoske oborožene sile nudijo odpor. Na vprašanje predstavnikov tiska, kakšen utegne biti položaj na Madagaskarju, je Hord samo izjavil: »O tem službeno še nismo informirani.« Obvezna delovna služba ‘ za Italijanske Jude Rim, 7. maia. s. Z včerajšnjim odlokom so vsi pripadniki judovskega plemena od 18. do vštetega 55. leta podvrženi civilni mobilizaciji za delovno službo. Prefekti imajo nalogo izvesti ta odlok s tem, da izdajo ukrepe o naborih. Kdor se bo zoper to določilo pregrešil, bo postavi ien pred vojno sodišče. ie obvezne načrte za pridelavo, po katerih naj bi bilo zadoščeno temel jnim zahtevam države v vojni, skušalo ie dobiti čim večio količino pridelkov, katerih oddaja je obvezna ter ie z naglim in strogim nadzorstvom zmanjšalo možnosti, da bi ti pridelki uhajali določenemu namenu. Skrbelo je za skladno kroženje tistih pridelkov, ki niso pod nadzorstvom, da bi se s tem pravično dopolnjevali obroki tistih živil, ki so na nakaznice. Odločno ie zatiralo vse poskuse za zviševanje cen in vsako umetno spletko, ki naj bi ustvarjala neravnovesje v pravilnem razdeljevanju blaga. Ministrstvo namerava pri svojem obsežnem delu do kraja izkoristiti strokovne organizacije. Italijansko kmetijstvo je v svojih sredstvih in v svojem duhu mobilizirano do kraja in se pripravlja, da bo po Duceievi napovedi dalo odločilni prispevek za zmago. Vesti 7. maja Angleško pomorsko poveljstvo sporoča, da ie bil potopljen rušilec »Jaguar«. Imel je 1690 ton ter 183 mož posadke. V Madridu so z velikimi slovesnostnimi včeraj odprli razstavo nemškega stavbarstva. Začetka razstave se je udeležil tudi general Franco. V japonskih poučenih kropili se posmehujejo trditvam ameriškega mornariškega ministra Knosa, ki ie dejal, da se ie z izpopolnitvijo varstva zoper podmornice posrečilo ustaviti potapljanje ob ameriški atlantski obali. Isti dan pa je bilo sporočeno, da so podmornice potopile 3 ameriške parnike v omenjenih vodah. V Bolgariji so včeraj praznovali Jurijev dan, ki je praznik bolgarske voiske. V ponedeljek je predsednik turške vlade priredil slovesno kosilo na ča6t diplomatskim predstavnikom držav Osi in njihovih zaveznikov. V Jeruzalemu 60 napadli jjolicijskega ravnatelja Mortona. Ko se je peljal 6 6vojo ženo m dvema častnikoma mimo nekega oranžnega vrta, je v bližini eksplodirala bomba. Morton; njegova 6oproga in častnika so ostali nepoškodovani. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je najavil ustanovitev posebnega cenzurnega urada za Kanado. Za predsednika tega urada je bil imenovan neki Berger. Japonske oblasti so dovolile japonskim vodilnim bančnim zavodom odpreti svoje podružnice na otoku Javi. , Avstralska delegacija Rdečega križa bo z japonskim dovoljenjem odpotovala iz Melboumea v Hongkong, kjer bo proučevala vprašanje vojnih ujetnikov, poročajo iz Šanghaja. Po naloga bolgarskega trgovinskega ministra *e mora s 1. junijem po vsej Bolgariji izvršiti splošno štetje živine in pregled vseh živilskih zalog. Protiboljševiška razstava bo odprta v petek v Berlinu, pod naslovom »Sovjetski raje. Na razstavo so povabljeni tudi italijanski faSi-stični voditelji v Berlinu in predstavniki španske falange. 0 boleznih dojenčkov in o cepljenju otrok Zdravstveno predavanje ob zaključku higienske razstava v Ribnici V Zdravstvenem domu v Ribnici ie bila losedfil 6 tednov odprta higienska razstava, ob nedeljah in praznikih pa so bila poučna zdravstvena predavanja. Kakor predavania, tako ie občinstvo obiskovalo tudi poučno razstavo. Z ozirom na bližajočo se dobo cepljeni, ie imel šef Zdravstvenega doma dr. Hrumeti Fran selo pereče in zanimivo preduvunie o boleznih dojenčka in cepi jen iu otrok. Dojenček je, ako izključimo nepredvidene prirojene ali med potekom poroda nastale okvare, že po naravi sami zaščiten pred številnimi nalezljivimi boleznimi. Posamezne nalezljive bolezni zapuščajo po prebolen iu trajno, ali vsai delno imuniteto, kar pomeni, da tisti, ki ie že prebolel kakšno nalezljivo bolezen, za isto ponovno ne oboli, ali pa vsaj ne več v tako hudi obliki. Ta lastnost imunitete, torej odpornost proti nalezljivim boleznini, ki jo poseduje mati, se prenese za neko določeno dobo na novoro-ienčka. Na tak način ie velika večina dojenčkov vedno zaščitena proti ošpicam, škrlatinki, davici in drugim. Vendar vse to ostane pri veljavi le tako dolgo, dokler prirojena dojenčkova odpornost ostaja neokrnjena na svoji moči. Roditeljev in naša naloga je to odpornost negovati in jo vzdržati pri polni moči. Pravilna hrana, čistoča, zdravo, čisto, suho stanovanje, sonce in čist, svež zrak. to so edino uspešna in najboljša zdravila dojenčku. Zdrav, krepko razvit dojenček ie telesno odporen. V nehigienskih razmerah negovani, slabo hranjeni ali celo podhranjeni dojenčki izgubljajo dan za dnem na telesni, pa tudi na svoji prirojeni odpornosti in postajajo podobni dobro pognojeni zemlji, kjer vsaka, še tako slaba kal, vzklije v mogočno rast. / škrlatinka, ošpice in davica 11 Škrlatinko in ošpice so zuradi prirojene odpornosti izredno redke. Viri bolezenskih kali so v glavnem dvojni: v akutnem Stadiju bolezni sc nahajajoči bolnik, kakor tudi rekonvalescent, torej oni, ki je bolezen že prebolel. Te zadnje imenujemo traine nosilce ali izločevalce bolezenskih kali. Ti so posebno zaradi tega toliko boli nevarni, ker so navidezno ali pa v resnici zdravi in se jih torej ne ogibamo. So pa tudi primeri atnbulatornega obolenja: neznatne bolečine v grlu, težave pri požiranju, morda malo nabrekle lokalne žleze in nekoliko zvišana, telesna temperatura. Okolica presodi tak primer kot navadno angino. Omenjeni rekonvalescent; in taki bolniki najčešče raznnšaio bolezen, ki lahko izbruhne tako v epidemični obliki, ako preventivni pkrepi ne nastopijo pravočasno in v zadostni meri. Davica pri dolenčku je mnogo redkejša, kot pa v poznejši in posebno v šolski otroški dobi. Pri dojenčku poteka davica zelo rada v svoji najnevarnejši obliki, v jabolku. Enako kot se pri navadni davici napravijo na drgal-kah ali kuščarjih membrnne, neke vrste kožaste prevlake svctlosive umazane barve, nastopajo slične membrnne v jabolku, posebno na glasilkah in njih neposredni okolici. Ker je glnsilnn špranja v jabolku že itak po naravi tesna, se zaradi omenjenih vzčVmbv vedno boli oži. Dojenčka začne daviti, dihanje postaia vedno težavnejše. Pri tem opažamo tudi zabuhlost v obrazu in modrikasto barvo, to so kričeči znaki, da bolnik dobiva premalo zraka v pljuča. Davica v tej obliki ima dvojni kvarni vpliv na telo, mehanični in keriiični: membrane in otekline mehanično ovirajo dihanje, od bolezenskih kali izločajoči se strupi, takozvani toksini, na zastrupljajo celice življenjsko najvažnejših organov. Taki primeri davice se zdravijo ope-itivno in z injekcijami protistrupa. Oslovski kašelj in jetika Druga nalezljiva bolezen je oslovski kašelj. Tudi to bolezen povzročajo nevidne bolezenske kali. Otrok, ki te bolezni še ni prebolel, pa pride v dotiko z obolelim in se okuži, zboli brez izjeme. Bolezen traja navadno približno 6 tednov. Posebno nevarna ie prva doba. ki traja nekako 14 dni, ko še niti okolica niti zdravnik ne more z gotovostjo prepoznati vrste bolezni. V tem prvem stanju ie bolezen najbolj kužna. Z gotovostjo jo spoznamo šele v naslednjem ruzdobiu krčevitega kašlia, ki ie tako značilen, da bolezen prepoznavajo tudi zdravniško neizurjeni ljudje. Zaradi krčevitega kašljanja otroci navadno bruhajo in postaja ib modrikaste barve in zaripli v obrazu, Najuspešnejše zdravilo poleg umetnih zdravilnih pripomočkov ie čist zdrav zrak. Bolezen najpogosteje napada otroke v predšolski in šolski dobi in ie posebno nevarna v zgodnji otroški dobi. Za oslovskim kašljem oboleli otroci zaradi molenj v spanju in bruhania močno shirajo in tako zgubljajo na telesni odpornosti. Tisti, ki so kašelj preboleli, kažejo povečano nagnjenost k ietiki, proti čemuT je treba nastopati pravočasno s pravilno higiensko nego in primerno polnovredno hrano ter s strogim izogi- banjem vsake možnosti okužbe z jetičnimi bacili. Tretia nalezljiva bolezen ie (etika, ki poteka v različnih oblikah in vodi navadno k smrti. Pogosta oblika jetike v tei dobi ie jetično vnetje možganske mrene. Znaki te bolezni so v glavnem slični onim pri ostalih vnetjih možganskih open. Bolezen poteka počasi z vročino, bruhanjem, trdim tilnikom, večjo ali manjšo nezavestnostjo in vodi neizbežno h koncu. Bolezen ni ozdravljiva. Najuspešnejši preprečevalni pripomočki so. kot pri vseh nalezljivih boleznih, čistoča telesa, higiena stanovanja, primerna hrana in seveda varovanje pred okužbo. •» Bolezni zaradi nepravilne prehrane Poleg navedenih najvažnejših nalezljivih bolezni, ie najpomembnejša ona skupina bolezni, ki nastopajo kot posledica nepravilne, oziroma neprimerno pripravljene hrane. Edino primerna hrana za dojenčka, posebno v prvih mesecih, ie naravno materino mleko. Z materinim mlekom dobiva dojenček ne samo primerne redilne snovi, nego tudi vse ostale, za zdrav razvoj potrebne dopolnilne sestavine. Tu moramo omeniti v prvi vrsti vitamine. Vitamini so dopolnilne sestavine v hrani, ki nimajo neposredne hranilne vrednosti, kot na primer sladkor in maščobe, pač pa imajo neko urejajočo moč, s pomočjo katere se razvoj posameznih celic in organov pravilno razvija. Ako ti vitamini v hrani manjkajo, nastopajo različne motnje v razvoju, v težjih primerih nastopajo kot posledica pomanjkanja vitaminov celo bolezni. Pomanjkanje vitaminov povzroča tudi zmanjšano telesno odpornost. Povsem napačno ie naziranje mater, da zadostuje odgovarjajoča količina prekuhanega kravjega mleka. Za ohranitev zdravja in telesne odpornosti dojenčka ie treba upoštevati: 1. Mati mora gle-dnti na to. da dojenčka čimdalje in čim več doji. 2. Mešano ali popolnoma umetno hranjenim dojenčkom je treba poleg primerne količine hrane dovajati še dopolnilne snovi. 3. Primerna količina prekuhane hrane sicer vsebuje zadostne količine redilnih snovi, vendar v prehrani ni, uli pa vsaj ni dovoli vitaminov. Nainogosteiše zaradi neprave hrane so motnje v prebavi dojenčka, ki jih imenujemo s skupnim imenom Dvspepsia. torei pokvarjena urebnvn. Le redki so umetno hranjeni dojenčki, ki bi ne zapadli tei bolezni. Znaki pokvarjene prebave so različni in odvisni od jakosti obolenja. Splošen nemir, bledica, napenjanje, prepogoste griževe stolice, bruhanje, koorivasti izpuščaji, vročina, ki lahko nastopi do 40 in 41 stopinj C, meningizmi s trdim tilnikom, delni ali pa splošni krči celega telesa. Dojenček trpi na pomanjkanju vode, ki ie črevo ne oddaja v zadostni meri zaradi prepogostih stolic, v kri in končno na nekem samolastnem zastrupljanju, ki nastopa zaradi prinuščania strupenih sestavin iz blata, ki iih obolelo črevo vsrkava. Vse to so znaki, da je treba takoj in pravilno poseči. Zdravnik odredi najprej odvajanje, najboljše z ricinovim >ol lem — strupeno blato se mora namreč čiinprej odstraniti iz črevesja. Temu sledi 'za določeno dobo stradanje, to alkohola in bela vina po 8% alkohola pod določila odredb kmetijskega in gozdarskega ministrstva in morajo torej niti teinu ministrstvu na razpolago . vsa vina, ki niso namenjena za domačo poralvo pridelovalcev in njihovih družin, spadajo poti nadzorstvo pristojnih uradov, ki imajo nalogo poskrbeti za pravilno razdelitev vina na civilno prebivalstvo, obenem pa tudi za pokritje potreb vojske. , Količine, ki se bodo smele dati na razpo-Ingo v mejah razpoložljivih skupnih količin v sleherni pokrajini, bo določilo kmetijsko ministrstvo. Združenja trgovcev z vini bodo v vsaki pokrajini ugotovila, koliko vina j« povsod preostalo za prodajo. Te podatke bodo potem pobrale pokrajinske vinogradniške oblasti, upoštevale pa količine, ki oodo potrebne za preskrbo raznih drugih' krajev v pokrajini. Tako bodo končno lahko določile tisto količino vina, ki jo 1» mogoče iz tiste pokrajine izvoziti v druge pokrajine. Vinogradnikom in pridelovalcem vina bo dovoljeno, da bodo vino neposredno prodajali potrošnikom, ki so doma iz iste pokrajine, če pa bodo vino hoteli izvoziti izven meja pokrajine, pa bodo morali dobiti posebno dovoljenje pri pokrajinskih razdeljevalnih uradih. Za pridelovalce je bilo določeno, da smejo za sebe in svoje družinske člane, ki žive v isti pokrajini ali izven nje, pridržati po 100 litrov vina za vsakega člana, seveda le tistega vina, ki so ga saini pridelali. Ker pa je do t. maja, ko so ta določila stopila v veljavo, preteklo že pol leta od zadnje trgatve, bodo smeli torej pridelovalci obdržati od doma pridelanega vina le po pol količile, to se pravi, le po 50 litrov za vsakega člana svoje družine, matere so doživele poplah povzročil joče krčevite napade dojefička. ko‘se pojavljajo krči na rokah in noguh, v tilniku in dihalnem mišičevju, pri čemer nastopa najbolj vidno strahotno zavijanje oči. Tak napad lahko nastopi naenkrat na navidezno zdravem otroku, pogosto pa ga sproži vročično stunie. Vzrok ie nepravilna porazdelitev soli, v prvi vrsti apnenih in zaradi tega spremljajoče spremembe v sestavini krvi. Navadno manjka urejevalec apnenih soli. vitamin D. Preprečevanje te bolezni, ki izhaja iz nepravilne hrane, obstaja v dovanjaniu vilami; nov kakor pri raliitidi. Ako_ pa nastopajo ti krčeviti napadi obenem z visoko vročino, ie treba poleg tega še polagati mrzle ovitke, v katere ie treba poviti celega otročička, za kokih 10 minut in isto po potrebi zaporedoma večkrat ponoviti, dokler visoka vročina ne popusti. 1 V zelo težkih primerih takih napadov se pojavljajo močni, da celo smrtno nevarni krči dihalnega in srčnega mišičevja. Tam je potreben zdravnik. 0 cepljenju Dejstvo, da nekatere bolezni zapuščajo imuniteto. ie vodilo zdravnike do tega, povzročiti na človeškem telesu delno, ne nevarno obolenje in tako doseči odpornost, oziroma nesprejemljivost z« določeno bolezen. V ta namen so pripravili cepiva, ki so povečini sestavljena iz oslabljenih bolezenskih kali, ki so na poseben način obdelane. Te oslabljene bolezenske kali imajo lastnost, da po cepitvi sprožijo dogodke, ki spravijo telo do tega, da slično kot pri pravilnem obolenju samo ustvarja protistrupe. Protistrupi pa imajo lastnost, da bolezenske kali uničijo, preden bi se bolezen mogla razviti. Novice iz Države Kraljica in Cesarica obiskala urad za poizvedovanja za ujetniki. Kraljica in Cesarica, ki ie ob vsaki priložnosti pokazala svoje zanimanje za skrbstvo, namenjeno vojnim ujetnikom in njihovim družinam, ie v ponedeljek obiskala v Rimu urad za poizvedovanja za vojnimi ujetniki. To pisarno vodi italijanski Rdeči križ. Visokega gosta je sprejel predsednik Rdečega križa senator Morinino z vsemi sodelavci. Kraljica si je ogledala do podrobnosti vse uradove prostore in se zanimala za delo. ki ga oddelek izvršuje. Posebno se ie zanimala za nnčin, kako se vzdržujejo redne zveze med uradom in ujetniki v vseh sovražnih državah. Papežev blaaoslov vsemu svetu. Na dan svojega 25.letnega škofovskega jubileja bo sv. Oče bral slovesno sveto mašo v baziliki sv. Petra. Pri tei službi božji bodo navzočni predstavniki tujih držav, dvora, vlade in vojske ter rimskega plemstva. Po službi božii bo papež odšel na balkon bazilike in od tam podelil svoj apostolski blagoslov vsemu svetu »urbi ct orbi«. Delovanje radijske družbe ElAR. Predsednik radijske družbe E1AR in glavni ravnatelj vodstva sta se zglasila pri Duceiu in mu prinesla obširno poročilo o obsegu in vsebini delovanja radijske družbe EIAR. Poročilo ie navajalo, da ie v sklopu družbe vsega 40 radijskih oddajnih postaj na srednje valove in devet na kratke. Razen tega ima družba poseben osrednji kontrolni zavod, ki zasleduje tehnično stran radijskih oddaj. V celoti so radijske postaje oddajale 8793 ur glasbeni in govorni program, vseh oddajnih ur vseh postai skupaj pa je bilo čez 100.000. Večina programa ie bilo prikrojenega duhu časa in potrebam domovine v vojni in zato se ie tudi zmerom poskrbelo, da so v krajih, ki so jih domovini priborile voj; ske, takoi obnovili delovanje radijskih posjaj v novem duhu. Takšnih novih postaj,'^ bilo vsega devet. Število radijskih naročnikov se je lani v starih mejah Italije dvignila na 2 milijona. Družba oddaja v vseh mogočih jezikih za skoraj vse narode sveta. Njeni oddajriilu sko; raj nepretrgoma delujejo noč in dan. V svoji službi ima 2828 uslužbencev, pri čemer pa niso všteti predavatelji, izvajalci glasbenih del in drugi sotrudniki. Duce je to poročilo vzel na znanje in vse vodstvo z delavci vred pohvalil, obenem pa podal navodila, v kakšnem okviru in slogu nai se oddaje v bodoče izboljšajo in pomnože. Kdo se sme voziti po železnici v drugem ali tretjem razredu. Vojno ministrstvo je doseglo, da Je bil za čas trajanja vojne ukinjen na železnicah prvi razred pri vlakih, tako da 6ta 06tala le drugi m tretji. Da bi 6e pa naredil potreben red, je bilo razglašeno, da 6e 6mejo v drugem razredu vlakov voziti le častniki in tisti državni uradniki, ki zavzemajo častnikom enakovredne položaje. V6i ostali potniki, pa naj bodo vojaki ali civilisti, 6e 6mejo voziti izključno le v tretjem razredu. Izjemo tvorijo ranjenci ali okrevanci, ki zanje sanitetna oblast določi, da bi bila vožnja v tretjem razredu pre-težavna in prenaporna. Pravilen porod po petih mesecih. Izreden prj-mer, ki 6e zanj medicinci zelo zanimajo, se je primeril gospej Mariji Rossi iz Gallarate. Zena je bila komaj pet mesecev noseča, ko so se začeli pojavljati znaki, da se bliža ura poroda. Zenska fe odšla v bolnišnico in tam rodila popolnoma zdravega in normalnega otroka, le da je bila njegova teža znašala samo poldrug kilogram. Zdrav, niki so otroku poevetili posebno pažnjo, zraven pa začeli preiskovati, kaj naj bi bil vzrok tako nenavadno zgodnjemu porodu, ko pa otrok ne nosi tistih znakov, kakor bi jih za petmesečni plod pričakovali. E VVallace RDEČI KROG ROMAN Skoraj v mraku je bil napisal ono spravno in istočasno svaril-io pismo in ga je, kot je domneval, varno oddal. Kaj če ga ne >1 našli? In spet se ga je za trenutek polotila bojazen. »Eh,« je dejal mr. Mari in je izključil to nevarno možnost. Njegov služabnik mu je tedaj prinesel čaj na pladnju in ,m ga postavil na majhno mizico, ki je stala poleg velike pisalne nize, za katero je sedel plečati mož. »Ali boste zdaj sprejeli tistega gospoda, sir?« »Kaj?« je dejal Mari in se obrnil. — »Katerega gospoda?« »Saj sem vam že prej povedal, da vas zunaj čaka neki mož, J bi vas rad videl in z vami govoril.« Zdaj pa se Je Mari spomnil, da Je slišal trkanje na vrata, to je rezal čevlje. »Kdo pa je ta gospod?« Je vprašal. »Njegovo posetnico sem položil na vašo mizo, gospod.« »Ali mu niste povedali, da sem zaposlen?« »Da. Toda odgovoril mi je, da vas bo počakal doli toliko •asa, da boste s svojim delom pri kraju.« , Potem je služabnik vzel posetnico z mize m jo podal Mariu. Db pogledu nanjo je ta odskočil ln v obraz je postal smrtno ded. , »Inšpektor Parr,« je dejal jecljajoče. — »Kaj peki hoče od mene?« 8 tresočo se roko se je prijel za ustnice. . Mari ni poznal Inšpektorja Parra niti s službene niti od kakšne druge strani Ob pogledu na malega moža se je Mari začutil spet nekam bolj varnega. Na rdečkastem detektivovem obrazu ni bilo nič takega, da bi se ga bilo treba bati. »Prosim, sedite, gospod inšpektor. Zal mi je, da vas nisem mogel sprejeti takoj, ko ste prišli. Zaposlen sem bil ta čas,« je dejal mr. Mari. , Kadar je bil Mari razburjen, Je bil njegov glas podoben ptičjemu čivkanju. Tako visok je postal. Parr sc je vsedel na rob najbližjega stola, prekrižal noge in vrtel med rokami svoj trdi klobuk. »Odločil sem se, da vas bom čakal toliko časa v predsobi, dokler ne boste svojega opravila končali, mr. Mari. Rad bi namreč govoril z vami nekaj besed o Beardrooreovem umoru.« Mr. Mari ni k temu pripomnil nič. Zelo si je prizadeval, da se mu ne bi začele ustnice tresti od rezbarjenja, in to se mu je tudi res posrečilo. »Kaj ne, da ste dobro poznali gospoda Beardmorea?« »Ne prav dobro,« je dejal Mari. — »Res pa je, da sem imel z njim trgovske stike.« »Ali ste gospoda Beardmorea že kdaj prej srečali?« Mari se je nekaj časa obotavljal in bilo'je videti, kakor da tehta odgovor. Bil je mož takega kova, da mu je laž prišla najprej čez usta in navado je imel da je povedal vedno točilo nasprotno od tega, kar Je bilo res. »Ne,« je dejal. — »Videl sem ga že pred nekaj leti, vsekakor pa je bilo to prej, preden si je pustil rasti brado.« »Kje pa je bil gospod Beardmore, ko ste prišli v hišo?« je vprašal Parr. »Bil je na terasi,« Je odvrnil Mari z nepotrebnim poudarkom. »In vi ste ga videli?« Mari je prikimal. »Pravili so ml, gospod Mari« je nadaljeval Parr, opazujoč pri tem 6voj klobuk, ki ga je imel na kolenih, »da ste bili zaradi nečesa prestrašeni Gospod Jack Beardmore pravi celo, da se mu je zdelo, da ste bili nekaj trenutkov takšni, kot če bi videli smrt pred seboj. Kaj Je bilo temu vzrok?« Mr. Mari je spomignil z rameni ln se prisfljpno nasmehnil. »Zdi se mi, da sem jim že pravil, da je bila moja takratna razburjenost poslediea srčne oslabelosti Veste, podvržen sem srčnim napadom,« je dejal. , Parr je med pogovorom obrnil svoj klobuk tako, da Je gledal v njegovo notranjost in ni dvignil oči niti tedaj, ko je vprašal: »Ali ste se morda razburili zaradi tega, ker ste zagledali gospoda Beardmorea?« »Nikakor ne,« Je Mari odločno zanikal. — »Zakaj pa bi se bal gospoda Beardmorea? Z njim sem si dosti dopisoval in poznal sem ga skoraj tako dobro kot —• .« »Toda, saj ste rekli, da ga niste srečali že več let.« »Videl ga nisem že več let,« je popravil Mari vznemirjeno. »In razburili ste se samo zaradi srčne napake, gospod Mari?« je vprašal inšpektor. Pri tem vprašanju je prvič pogledal kvišku in svoje oči zapičil v Marlove. »Da, samo zaradi tega!« To je povedal na vso moč prepričevalno. — »Pozabil sem že na svoje srčne napade, dokler ml jih niste spet vi omenili.« »Še o nečem bi rad dobil pojasnilo,« je dejal detektiv. Vso pozornost je spet obrnil na svoj klobuk, ki ga je kar tako vrtel med prsti. — »Ko ste prišli v Beardmoreovo hišo, ste imeli na nogah koničaste lakaste čevlje. Ali ne?« Mari se je pri tem zamislil. »Da sem imel lakaste čevlje? Veste, da se tega ne spominjam.« »Ali ste še kje drugje hodili po Bearmoreovem posestvu, razen po poti ki vodi od postaje pa do Beardmoreove hiše?« »Ne!« »Torej niste hodili okoli hiše, da bi občudovali - arhitekturo?« »Ne. Nisem. Ostal sem v hiši samo nekaj minut in potem sem se odpeljaL« Malo zgodovine o enem izmed najstarejših mestnih spomenikov Spomenik Matere božje na šentjakobskem trgu so trikrat postavili in dvakrat podrli . ... Ljubljana, v maju. Med najetarejše in v umetniškem pogledu najpomembnejše ljubljanske javne spomenike sp^da bronasti lik Matere božje na Sv. Jakoba trgu. Zgodovina tega spomenika sega daleč v drugo polovico 17. stol. Spomenik je bil trikrat po6tavljen in dvakrat so ga podrli Kranjska dežela je preživljala v tisti dobi, pred dobrimi 200 leti, burne in pretreslijiive do-, godke. L. 1621. je vznemiril Ljubljano hud potres; leta 1640. pa Škofjo Loko; na Dolenj-skem je divjala 1. 1625. divja morilna kuga in se je pojavila tudi pred ljubljanskimi vrati; kužno znamenje na Celovški cesti še danes hrani spomin na to bedno leto. Mnogo nevarnosti in škode so povzročale skoraj‘vsako leto poplave Ljubljanice. Skratka, nesreča se je vrstila za nesrečo. Najhujša nevarnost pa je pretila od vednih vpadov Turkov na naše ozemlje. L. 1665. so spet nenadoma vdrli na Hrvatsko in prebivalstvo je tedaj trumoma drlo v Ljubljano. V krvavi bitki pri Monoštru 1. 1664. pa je general Monte-cucooli Turke čisto pobil in sklenili z njimi 20 letni mir. V zahvalo Bogu in Materi božji za to sijajno zmago so se kranjski deželni stanovi zaobljubili, d milim nebom, tam, kjer so stranišča zanemarjena in umazana, 6eveda pa tudi tam, kjer 6e svinjaki in hlevi slabo zapirajo in malomarno snažijo, tam imajo polno muh, ki pomenijo največjo nevarnost za vso okolico. V nesnagi, 6meteh in odpadkih ter v gnoju 6e rede muhe ter ee razmnože v takih množinah, da ogrožajo zdravje ljudi in živali. Na človeških m živalskih odpadkih, pljunkih, gnojiščih in na mrhovini si muhe onesnažijo tanke dlačice na nožicah in trebuhu, prav tako pa tudi tipalke, sesalo in zlasti črevesje z raznimi bolezenskimi kali, ki jih je na razpadajočih snoveh ogrom-n°; Komaj muha z okuženega blata ali izmečka odlet!, ze spet 6ede na hrano, sede na kruh, maslo, 6ladkor ali 6adje ter z okuženim sesalom ee6a mle-i osebno pa mora biti 6nažna kuhinja, kjer nikdar ne smemo puščati ostankov in odpadkov hrane. Seveda se mora stranišče dati tesno zapreti, gnorne jame in gnojnice pa morajo biti poginoma pokrite. Okolica hiše, drvarnice in hlevi morajo biti poče-jeni in snažni. Okn^ v shrambah, straniščih in hlevih naj bodo zamrežena z gosto mrežo. 2ivila po. krivajmo z mrežico ali 6 steklenim pokrivalom, vsaj pa 6 prtom, da jih muhe ne morejo okužiti. V kupih gnoja lahko jajčeca in ličinke uničimo e premetavanjem, da spodnja plaet vročega gnoja pride na vrh. Zgornji sloj, kjer je zalega, pride tako v notranjost kupa, kjer se vročina f»go6to zviša na 50 do 60 stopinj C ter pokonča zalego. To pa tudi pokončamo, če posipamo gnoj z apnenim prahom ali prstjo. Za pokončavanje muh po stanovanjih imamo pa polno najraznovretnejših pripomočkov, vendar je pa najcenejie in najbolj učinkovito sredstvo zoper muhe — snaga. S prvimi toplimi dnevi 6e muhe začno razmnoževati, zalo je pa sedaj čas, da jim razmnoževanje čim najbolj preprečimo z najnatančnejšo 6nago. Koledar , Danes, četrtek, 7. maja: Stanislav. Petek; 8. maja: Prikaz, sv. Mihaela. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. Razdeljevanje riževih otrob«v za živinsko krmo. K razglasu pod tem naslovom eporoča Prehranjevalni zavod Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino, da 6e bodo razdeljevali riževi otrobi za živinsko krmo v prostorih Kmetijske zadruge v Majstrovi ulici št. 10 le vsak torek in četrtek. V ostalem velja glede razdeljevanja riževih otrobov razglas, priobčen v dnevnikih dne 3. oz. 4. maja. Komisije za sprejemanje radijskih aparatov bodo današnji četrtek 7. t. m. v drugem nadstropju stare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40 začele prevzemati aparate že ob 8 zjutraj ter bodo brez opoldanskega odmora poslovale do 20 zvečer. Tako bodo komisije poslovale vse delavnike, a zadnji dan za oddajo, v nedeljo 10. t« m., bodo prevzemale aparate 6amo od S do 14. Danes za Moste — Zeleno jamo, Jarše — Tomačevo in Bežigrad — Stožice, jutri pa za Barje in Štepanjo vas bodo zdravniki mestnega fizikata cepili otroke zoper koze po naslednjem razporedu: današnji četrtek 7. t. m. bo že ob 16 cepljenje v ljudski šoli na Smartinski cesti za okraj Jarše — Tomačevo, ob 17 se pa začne cephenje v bežigrajski šoli za okraj Bežigrad — Stožice, posebno pa opozarjamo starše, ker jih nismo včeraj opozorili, da je današnji četrtek 7. t. m. ob 17 cepljenje tudi v meščanski šoli v Mostah za otroke iz Most in Zelene jame. Jutrišnji petek 8. maja se pa že ob 16 začne cepljenje v barjanski ljudski šoli za Barje, ob 17 pa v salonu Kregarjeve gostilne za Stepanjo vas. Mestni fizikat je staršem sicer razposlal še posebna vabila, vendar se pa lahko pripeti, da ga ta ali oni ni dobil, toda to nikakor ne more biti opravičilo, da bi ne dal svojega otroka cepiti. Žato pa spet opozarjamo na lepake, nalepljene na občinskih oglasnih deskali, na cerkvenih vratih itd. Z lepakov so razvidne vse podrobnosti obveznega cepljenja, zlasti pa tudi posledice, če bi kdo neopravičeno ne dal svojega otroka cepiti. Razen tega je pa na lepakih tudi-objavljeno, katere dneve morajo starši sedaj cepljene otroke spet pripeljati na pregled, če so se koze prijele. Javno cepljcnje je brezplačno. Jutri se začno prireditve, ki jih je pripravila Glasbena Matica za 60 letni jubilej svoje glasbene šole. Prireditve se vršijo pod skupnim naslovom »Učite se glasbe«. Najprvo bo jutri ob 6 zvečer v mali filharmonični dvorani predavanje s skiop-tičnimi slikami: »60 let šole glasbene Matice«. Nato bodeta v ponedeljek in torek, 11. in 12 t. m. ob pol 6 produkciji gojencev šole Glasbene Matice, na praznik v četrtek, dne 14. t. m. bo ob pol 11 dopoldne v veliki filharmonični dvorani produkcija pri kateri bo nastopil Mladinski zbor, Šolski godalni ansambel in Šolski orkester. V petek, 15. t. m. zvečer ob Y,7 pa bo v veliki filharmonični dvorani, koncert bivših, najodličnejših gojencev šole Glasbene Matice. Na prireditve opozarjamo. Podrobni sporedi v knjigarni Glasbene Matice. \ L.jnhljan$ko gledališče Drama: Četrtek, 7. maja ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Red Četrtek. Petek. 8. maia: Zaprto. Sobota, 9. maja pij 17.30: »Voda« Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ooera: Četrtek, 7. maja ob 17: »Don Pasquale«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Petek, 8. maja ob 15: »Indija Koromandija«. Mladinska predstava. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. EIAR - Radio Liobliana Petek 8. maja. — *!.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Slovenska gla6ba. V odmoru (800) Napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Ter. cet 6e6ter Stritarjevih. — 12.40 Karakteristično italijansko skupino vodi dirigent Prat. — 13.00 Napoved ča6a. — Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Lej>e pesmi od včeraj in danes. — Orkester vodi dirigent Petralia. — 12.00 Poročila v italijanščini. —- 14.15 Operno gla6bo izvaja Radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanca. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Trio Emona. — 17.50 Pisana glasba. — 19.00 »Oovorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — Prenos iz občinskega gle. dališča v Bologni: K. Jachin: Giocondo in njegov kralj. — V odmorih — Predavanje v slovenščini. — Zanimivosti v slovenščini — jx> operi poročila v italijanščini * nase« S. t. von Din* KRIMINALNI ROMAN »Brez dvoma. Strajno je to, da se bo iztrebljanje Greenejevih še nadaljevalo, če ne posežemo vmes. Dvomim pa. da bi lahko pravočasno to preprečili.« Ko je Gurrie prišel po posodo, v kateri nam je bil prinesel čaj, je Vanče vstal. »No, Markham, si dobil kakšno sporočilo o Šibili?« »Nič pomembnega, še vedno je v Atlantic Cityju in namerava ostati tam, kakor kaže. Včeraj je telefonirala Sprootu in ga iprosila, naj ji pošlje obleko.« >Kaj, res? To mi zelo ugaja.« Vanče je odšel proti vratom. »Za trenutek stopim k Greenejevim. V eni uri bom že nazaj. Počakaj me tu, Markham, če 6i tako prijazen, kajti ne bi rad, da bi bil ta moj obisk uradnega značaja.« ^Vance mi je pomignil, naj grem z njim, in šp preden je Markham mogel kaj reči. «va bila že zunaj in odšla po stopnicah. Čez četrt ure sva se z avtotaksijem že ustavila pred Gree-aejevo hišo. Sprejel »aju j« Sproot, ki mu je Vanče potem dejal, naj gre z nama v salon. »Gospodična Šibila,« je začel kar naravnost brez kakšnega uvoda, »vam je včeraj telefonirala iz Atlantic Ci-tyja in vas prosila, da ji pošljete obleko.« »Da, gospod, že nocoj sem zavitek odiposlal.« »Kaj pa vam je rekla po telefonu?« »Oh, le nekaj besed, gospod. Slaba zveza je bila. Rekla je samo, da namerava ostati zdoma dalj časa in da potrebuje obleke-« »No, in na podlagi navodil, ki vam jih je dala, koliko časa mislite, da utegne ostati tam?« »Težko je točno povedati, toda, po mojem mnenju bo ostala tam mesec dni ali morda še dlje.« Vaneeju se je videlo, da je zelo zadovoljen. »Še .nekaj vas moram vprašati, Sproot, toda želim, da mi odgovorite točno, ker gre za izredno važno stvar, Ali so bila tedaj, ko ste stopili v soho gospodične Ade tisto noč, ko ie bila prvič aapadeaa, steklen* vrata, ki drže na zunanji balkon za toaletno mizico odprta ali zaprta?« Sproot je /grbančil čelo in si oei-vidno prizadeval, da bi si natančno priklical v spomin tisti prizor. »Odprta so bila, gosr>od, prav dobro se spominjam. Zaprl sem jih jaz sam, potem ko 6em e pomočjo gospoda Chestra položil Ado nazaj v posteljo. To sem storil zaradi tega, ker sem se bal, da bi je ne zeblo,« »Pa koliko 90 bila odprta?« je nadaljeval Vanče nepotrpežljivo. »Za nekaj centimetrov, se mi zdi!« »Hvala. Sproot. Zdaj vas nimam nič več viprašati. Ali hočete poklicati kuharico, če ste tako prijazni?« Kuharica je kar Drž prišla in Vanče ji je ponudil stol pri mizi. stal nekaj časa pri njej in se zagledal vanjo s strogim pogledom. »Frau Mannheim, prišel je trenutek, da poveste vse po pravici. Zastavil vam bom nekaj vprašanj, opozarjam pa vas, da vas bom izročil policiji, če l)i se izognili povedati resnico.« Kuharica je pogledala vstran, ker ni mogla prenesti Vancejevega pogleda. »Zadnjič ste mj povedali, da je vaš mož umrl pred trinajstimi leti v New Orleansu, ne? Je to točno?« Odgovorila je hitro, kakor da ji je odleglo. »Da, da' Pred trinajstimi leti.« »Kateri mesec je to bilo?« »Oktobra.« »Je bil dolgo čaea bolan?« »Približa« eno leto.« »Kakšno bolezen je imel?« V očeh se ji je bralo, da se je nečesa zbala. *>Tega ne vem... natančno. Zdravniki mi niso hoteli povedati.« »Je umri v bolninici?« »Da, da, v bolnišnici.« »Zdi se mi, da ste mi bili povedali tudi, da ste spoznali Tobija Greeneja eno leto pred smrtjo vašega moža. To se pravi, tedaj, ko je bil vaš mož prišel v bolnišnico, pred štirinajstimi leti.« Osuplo je pogledala ^ranceja in ni odgovorila. »In točno pred štirinajstimi leti je fospod Greene vzel malo Ado za svojo, lorda ni res tako,« 2enska je bila vedno bolj preplašena in je težko dihala. »In tako ste se ob smrti vašega moža,« je nadaljeval Vpce, »spomnili na gospoda Greeneja v trdnem prepričanju, da vas bo vzel v službo. Ze davno mi je prišlo na misel, gospa Mannheim,« je dejal in jo ljubeznivo potrepljal po rami, »da je Ada najbrž vaša hčerka. Imam prav?« Krčevito je zaihtela in zakrila obraz s predpasnikom. »Da, je tako... Dala sem gospodu Grecneju besedo, da tega ne bom nikomur povedala, niti Adi ne, če me pusti pri njej.« »In tudi res niste tega nikomur razodeli,« je dejal Vanče dobrotljivo. »Ni vaša krivda, če se mi je posrečilo to odkriti. Toda. kako da vas Ada ni svkdtir sjpoznala 1% svojo mater,; »Vedno ie bil daleč proč od mene, vse dotlej, ko je bila stara pet let.« Preden je kuharica odšla, se jo je Vaneeju posrečilo potolažiti in pomiriti. Potem je dal poklicati Ado. Dekle se nam je zdelo zelo vznemirjeno in zamišljeno Njena lica so bila silno bleda, pogled pa nemiren. »Ste kaj odkrili, gospod Vanče? Strašno je zame, da moram biti sama v tej veliki hiši, zlasti ponoči. Vsak šum . -..« »Nikar se ne vdajajte utvaram, Ada,« jo je miril Vanče. »Da, res smo zvedeli nove stvari, 111 up im, da v kratkem ne boste imeli nobenega vzroka več, da bi se bali. In prav zaradi nepričakovanih uspehov, ki sem jiih dosegel, sem danes prišel ?em. Potrebujem vas.« »Morda bi vam lahko pomagala! Premišljevala sem, toliko premišljevala.« »Nikar se preveč ne utrujajte z razmišljanjem, Ada,« 6e je nasmehnil Vanče. »Rad bj vas vprašal eno samo stvar, ki pa jc zelo važna: ali govori Šibila dobro nemško?« Ada ga je presenečeno pogledala. »Da, ker so tudi Julija, Chester in Rex znali nemško. Očka je zelo veliko dal na učenje tujih jezikov. Govoril je dobro nemško, pa tudi angleško. Glede Šibile moram reči. da sera jo mnogokrat slišela «. Voa Slonom govoriti nemško.' n- Žalost in veselje Risal Jože Beranek Besedilo priredil Milico Javornik Ko je Aleš prišel do vode, se je takoj potopil pod valove. Dolgo je plaval pod vodo in je prihajal na površino samo, da je zajel sape. Srečno je priplaval do brega in'potem začel bežati po suhem, da sam ni vedel kam. Tedaj je zaslišal za sabo korake. Preganjati ga je morala cela drhal. Bežal je, kar so ga nesle noge, toda preganjalci so mu prihajali vedno bliže. Mislil je že, da je izgubljen, kar je zapazil na bregu pred sabo kitajsko vas. Brž jo je ubral tja. 600. Preskočil je njen plot ter butnil ob prve duri, da so kar same odskočile. Kmalu mu je planilo nasproti krdelo ljudi s palicami, noži in stoli. Mislili so, da je on ropar. Dopovedoval jim je, da ga preganjajo razbojniki, pa niso nič razumeli. črne številke z vzhodnega bojišča Neverjetno veliki uspehi, ki jih je Nemcem prinesla v prvih treh mesecih obrambnega vojskovanja nova taktika Berlin, v začetku maja. Bilanca prvih treh | v najhujšem zimskem času. Obšežni ukrepi mesecev obrambnega nemškega vojskovanja na J nemškega vrhovnega poveljstva so se izkazali ruskem bojišču izkazuje 100.000 ujetnikov. Če I za najbolj učinkovite. Nemška obramba, pri ka-temu prištejemo še izredno visoko število J teri so se Nemci poslužili mrtvih, pogrešanih, ranjenih in bolnih, se celotne izgube sovjetske vojske lahko cenijo na nič manj ko milijon mož. 4,000.000 ujetnikov Od začetka vojne pa do konec letošnjega marca je bilo 3,916.993 sovjetskih ujetnikov. Celotne izgube sovjetskih oboroženih sil naj bi bile torej skoraj 20,000.000 mož. Kaj se to pravi, vidimo, če primerjamo število Rusov, ki so jih Nemci ujeli v vsej prejšnji svetovni vojni in ki jih je bilo 1,434.52?). V bodočih vojnih operacijah izgube dobrih in izurjenih čet niti ne morejo biti več občutne. Vojaških potrebščin, tankov, topov in letal so Rusi po teh berlinskih podatkih izgubili od začetka vojne med Nemčijoi in Rusijo pa do konec marca tudi od sile mnogo, kakor kažejo ■naslednje številke: 23.712 bojnih vozil, 34.700 Topov in 20.476 letal. Število topov je dvakrat tako visoko, kakor pa število tonov, ki so jih $#«ici leta 1918. imeli razpostavljene na vseh svojih bojnih črtah. Sovjetska vojna industrija, omejena kakor je, tako ogromnih izgub ne mo--e več nadomestiti. Spričo tega se lahko smatra, da je velika zimska bitka na vzhodnem bojišču končana Vojskovanje na velikem prostoru med Belim in Črnim morjem je po sodbi nemških vojnih tehnikov prešlo v vmesno razdobje, čigar glavna značilnost so ovire, zaradi katerih niso možni nobeni večji premiki, ovire zaradi tajanja snega, zaradi česar so poti postale neuporabne. To vmesno razdobje so izkoristili za boljšo razpostavitev in osredotočenje sil, ki bodo nastopile, ko nastopi suha doba. Tako z nemške kakor tudi z nasprotnikove strani se zdaj kažejo znaki, da se pripravljajo novi napadalni nastopi, ki jipi seveda odgovarjajo na drugi «trani obrambni. Na ruski fronti so očitno kažejo znaki utrujenosti čisto nove taktike, ki je primerna ob vseh izrednih okoliščinah na raznih delih bojišča, taktika, ki obstoji v zgraditvi nepretrgane vrste oporišč, je rodila svoje uspehe. Vprav tej izvirni taktiki se je treba v prvi vrsti zahvaliti, če so za odbitje napadov zadostovali razmeroma skromni oddelki, če je bilo izgub v primeri z nasprotnikovimi, presenetljivo malo, in če se nemški vojski ni samo posrečilo,, izviti se iz oklepa sovražnikovih sil, pač pa celo sovražnika samega obkoliti. Se bolj kot število ruskih ujetnikov, ki jih je bilo nad 100.000, pa se teža izgub kaže na — _ številu mrtvih, ki so obležali pred nemškimi Tako je bilo včerai dopoldne na trgu le nekaj postojankami. 1 veselja. Ukrajina in njene poljedelske ter industrijske naloge v korist Nemčije Mala Metka s harmoniko na trgu Ljubljana, 7. maja 1942. Včeraj malo po pol 11 je prišla na tržni prostor mala, komaj 9 letna Metka. Z njo je šla mamica ali stara mama, ki je nosila pod pazduho lepo, veliko, novo harmoniko. Ustavili sta se ob zgornjem koncu tržnega prostora. Pogledali sta naokrog, se oddahnili, potem pa je Metka začela ubirati lepe pesmi. Usedla se je na leseno stojalo in začela vleči meh. Seveda se je takoj nabralo precej liudi, ki so poslušali in občudovali drobčkano dekletce, ki je imenitno prebiralo tipke po svoji harmoniki, v katero je bilo očividno kar zaljubljeno. Ljudje so prihajali in odhajali, vedno pa jih je bilo dosti okrog nje. Pa ni igrala zaman. Nekatere gospe so ji dale kar po 10 lir, nekatere še po nekaj več, veliko preprostih poslušalcev pa ji je vrglo v pisani predpasnik po liro.ali dve. Seveda je bila Metka z mamo vred vesela drobiža, ki ga je nabrala. Vedno nove pesmice so se razlegale po trgu. Dobro uro je igrala, potem pa se je opravičila in dejala, da nima več časa, da jo doma čaka »še toliko dela«. po praznih in nesmiselnih prizadevanjih ogromnih sil v zimski vojni. Lahko pa rečemo, ne da# bi kaj pretiravali, da ni bil niti za trenutek nikjer na vsem bojišču nemški vojaški duh količkaj omajan. Precej drugačen pa je položaj nasprotnika. Ogromne množice vojaštva, ki so ---------------------------------------- jih Sovjeti pošiljali v boj, so pretrpele vedno in konzervnih tovarn, pivovarn m tovarn za de-težke izgube, še večje pa so bile njihove izgube I stilacijo alkohola. Te tovarne delajo zdaj izključ- Berlin, v maju. V poročilu neke propagandne čete, ki so ga objavile »National Zeitung« in drugi listi, je podčrtano, da je Ukrajina v pretekli zimi izpolnila nade, ki so jih polagali vanjo. Preskrbele je s hrano nemške in zavezniške čete, ki se bojujejo na južnem odseku vzhodnega bojišča, poleg tega pa je nudila živeža civilnemu prebivalstvu. V prihodnji zimi — nadaljuje do-'pis — pa naj bo tako huda kakor pretekla, ne bo več tistih težav, zakaj že zdaj so se lotili primernih ukrepov, da bodo uredili železniške zveze z najbolj oddaljenimi kraji. V Ukrajini posebno pričakujejo porast setve oljnatih rastlin in tobaka. To pridelovanje pa zahteva mnogo dela in številnih poljedelskih moči. Ukrajina torej ne bo svojega odvisnega poljedelskega prebivalstva pošiljala v Nemčijo, marveč bo delavce razmestila posebno po svojih južnih predelih. Prav tako bo gojenje tekstilnih rastlin, ki ga mislijo okrepiti, zahtevalo mnogo delavskih rok. Pripravne moči bodo vzeli iz nemških zasedbenih oddelkov, da bodo ukrajinskemu prebivalstvu pomagale pri živinoreji in v sadjarstvu. Industrijske naprave za razne izdelke so tudi že toliko popravili, da bodo lahko dobro delovale. Le majhne količine teh izdelkov bodo poslali v Nemčijo. Med drugim bodo letos izdatno izkoristili izdelovalno silo sladkornih no za potrebe oboroženih sil. Vse delo je pod nadzorstvom kmetijskih upravnikov, ki so ukrajinskemu prebivalstvu kljub hudi zimi in navzlic prvenstvenim potrebam vojaštva ter težavnemu prevozu prihranili bedo in pomanjkanje, ki ga je prebivalstvo trpelo še pod Sovjeti. Stockholm v eni uri švedska prestolnica Stockholm je v demografskem oziru pač precej veliko mesto, saj ima približno 600.000 prebivalcev. Zato res tudi ni čudno, če se v kratki dobi ene ure zgodi v tem mestu, čeprav je prestolnica nevojskujoče se države, marsikaj novega. Po statističnih podatkih iz leta 1941. so lansko leto v Stockholmu naredili raznih izdelkov za več ko milijardo švedskih kron. To se pravi, za 115.000 kron na uro. Nakupi v skladiščih, trgovinah in drugod so dosegli v eni sami uri številko 700.000 kron. Vsako uro se je lani vozilo s cestno železnico, z avtobusi ali drugimi prevoznimi sredstvi v mestu 28.000 ljudi, električnega toka pa so v istem kratkem času porabili 46.000 kw. Vsako uro so sprejeli in odposlali 500 brzojavk, telefonskih razgovorov pa je bilo 47.000 na uro ali nad milijon na dan oziroma približno 400 milijonov na leto. V štiri in dvajsetih urah se je lani v švedski prestolnici rodilo 13 otrok ali približno na vsaki dve uri eden. Za primerjavo naj povemo, kako je bilo v tem oziru lani v Rimu. Tam so se lani vsako uro rodili povprečno štirje otroci. V Stockholmu so vsakih 60 minut popili 13.000 kubičnih metrov vode, v druge namene pa so je porabili 6 milijonov litrov. 500 ljudi je bilo povprečno vsako uro na obisku v stockholmskih muzejih, vsako uro pa so zaprli vsaj enega človeka, ker je pregloboko pogledal v kozarec. Nova vrsta avtomobilskih pnevmatik v Nemčiji Nemškemu patentnemu uradu so po poročilu iz Berlina pred kratkim prijavili nov izum, ki je zlasti za sedanje čase zelo pomemben. Gre za novo vrsto avtomobilske pnevmatike. Ni to več gumijasta cev, kakršne imajo zdaj avtomobilska kolesa, pač pa gumijasti obroč, ki je iz celega. Njegova prednost je torej v tem, da mu nič ne škodi, če se med vožnjo prebode. Posebnost izuma pa je tudi v tem, da imefjo nove vrste pnevmatike tudi duhovito zamišlj^ no, a vseeno čisto enostavno pripravo za hlajenje, ali z drugimi besedami, poseben hladilnik. Izumitelj pnevmatike iz celega se pis‘d Alfred Spencker, upokojeni mornariški častnik, ki je po dolgih prizadevanjih in poskusih le našel odlično rešitev tega važnega vprašanja. Poskusi so pokazali, da se novi gumijasti obroči tem manj segrejejo, čim večja je hitrost, s katero avtomobil vozi. Spričo tega so z novim izumom odstranjene tudi neprijetnosti, ki so v zvezi s prehitrim ogretjem gumija, in ne samo nevšečnosti, ki se avtomobilistu primerijo, če mu med vožnjo pnevmatika poči. Nič manj važno pa ni, da se pri izdelovanju Spenckerjevih gumijastih obročev prihranijo znatne količine gumija. številke o cerkvenih redovih. Številke, ki jih je cerkvena oblast zbrala o 6tanju vseh svojih redov povedo, da obstaja vsega skupaj 61 družin prvotnih redov, ki imajo 109.656 članov. Tem slede družine ženskih redov, ki jih je 732 in štejejo 586.648 članic. Družin moških redov je 95 6 110.385 člani. Družine 6e dele po škofijah odnosno apostolskih upravah. Med redovi pa nosi prvenstvo jezuitski red, ki ima 26.303 člane v 1531 redovnih hišah. Minoriti imajo 1985 redovnih hiš in 24.118 članov, kapucinov je 13.500, benediktincev 10.055, dominikancev 6357, trapistov 3416, avguštincev pa 3090. Potem pa 6lede drugi manj poznani redovi, od katerih pa imajo nekateri več članov, kakor pa poprej navedeni dobro poznani samostanski redovi. Sl «t J. RENARD ROMAN GRDEGA OTROKA Gospod Le pic: »Poskusi jo zamoriti z vogalom žepne rute,« Korenček: »Kaj pa, če bi vlil v uho malo žganja, da se utopi? Ali mi dovoliš?« »Vlij, kar hočeš,« mu zakliče gospod Lepic. »Samo podvizaj se.c Korenček pritisne vrat steklenice na uho in spet potegne iz nje. Če bi se gospod Lepic le domislil, da hoče dobiti svoj del, bi se lahko izgovoril. In kmalu sleče Korenček ves vesel za očetom in vpije: »Veš, papa, ne slišim več muhe. Gotovo je mrtva. Samo vse je popila.« Prvi kljunač. »Sem se, postavi,« pravi gospod Lepic. »To je n &j bol j še mesto. Jaz .grem s psom malo po gozdu. Spodila bova kljunače in ko boš zaslišali: pit, pit, napni uho in odpri oči. Kljunači td bodo leteli nad glavo.* Korenček drži puško med rokami. Prvič bo ustrelil kljunača. ■ Ustrelil je že prepelico, posmukal jerebico in zgreSil zajca s puško gospoda Lepica. Prepelico je ustrelil na tleh, psu, ki jo je vzdignil, pred nosom. Najprej je gledal tisto malo okroglo kepo prstene barve, ne da bi jo videl. »Stopi nazaj,« je rekel gospod Lepic, »preblizu si.« Korenček pa je nagonsko stopil še korak bliže, pritisnil kopito k rami, stprožil, kamor je neslo, in zbil v tla sivo kepico. Preipelica je izginila, našel je samo nekaj perja in krvav kljun. Slavo mladega lovca pa potrdi le, če ustreli kljunača, in nocojšnji večer naj bo mejnik v Korenčkovem življenju. Somrak vara, kakor je znano. Nejasni obrisi predmetov trepečejo. Brnenje mušice te prav tako vznemiri kakor bližajoči | se grom. Tako je tudi Korenček vznemirjen in bi rad, da bi bilo že ipimo. _ _ .... . I Brinovke se vračajo s travnikov in naglo izginjajo med J lirastjem. Meri nanje, da si privadi oko. Z rokavom pobriše roso, ki se nabira na puškini cevi. Suhi listi pokljajo tu in tam. J Nazadnje se vzdigneta dva kljunača. Dolgi kljun ju oviraj pri letu. V ljubavni igri se lovita in krožita nad drgetajočim gozdom. . I Vpijeta: pit, pit, kakor je bil napovedal gospod Lepic, a tako šibko, da Korenček dvomi, če prihajata k njemu. Oči mu napeto krožijo. Vidi dve senci, ki letita nad njegovo glavo. Puškino kopito upre ob trebuh, in ustreli na slepo srečo v zrak. Eden izmed obeh kljunačev pade s kljunom naprej in odmev razlije mogočni pok na vse štiri strani gozda. Korenček pobere kljunača, ki ima strto krilo, ga zmagoslavno vihti po zraku in vdihava vonj ipo smodniku. Pyrame priteče pred gospodom Lepicom, ki ne stopa nič počasnejše in nič hitrejše kakor ponavadi. »Ne bo se mogel načuditi,« si misli Korenček in se pripravlja, na pohvalo. _ j A gospod Lepic razmakne veje, se prikaže in reče z mirnim glasom svojemu sinu, ki je še ovit v smonikov dim: »Kako pa, da nisi ustrelil obeli?« Trnek. Korenček ravno strga luske Z rib: s piškurjev, z belic in celo 6 klinov. Strga jih z nožem, jim prereže trebuh in vtika dvojne prosojne mehurje po peto, da počijo. Otrebke spravlja za mačko. Dela, hiti. Ves je zatopljen v svoj posel. Sklonjen je nad ve- drom, ki je belo od pene, ter pazi, da 6e ne zmoči. Gospa Lepicova pride in pogleda. »To pa, to,« pravi, »nalovil si nam danes obilno večerjo. Nisi neroden, kadar hočeš.« Poboža ga po vratu in po ramah, a ko odmakne roko, vzklikne od bolečine. Trnek se ji je zasadil v konec prsta. Ernestina priteče. Feliks ji sledi in kmalu pride še sam gospod Lepic. »Pokaži,« pravijo. Ona pa stisne prst v krilo, med kolena, in trnek 6e zasadi še globlje. Feliks in Ernestina jo podpirata, gospod Lepic pa jo prime za roko, jj jo dvigne kvišku in vsakdo lahko vidi prst. Trnek ga je predrl. Gospod Lepic ga poskuša izdreti. »Oh, ne tako!« zavrinee gospa Lepicova. Zares, trnek se je ustavil tako, da moli na eni strani iz kože konica z zazobkom, na drugi pa obroček. Gospod Lepic natakne svoj ščipalnik. »Vraga,« pravi, »treba bo zlomiti trnek!« Kako zlomiti! Gospa Lepicova poskoči in zatuli, č( njen mož, ki ni ravno spreten, le malo prime trnek. Ji trgajo srce iz života, ji gre za življenje? Sicer je trnek res iz dobro kaljenega jekla. »Torej,« pravi gospod Lepic, »bo treba prerezati prst.« Pritrdi svoj ščipalnik, potegne iz žepa svoj žepni nožič in začenja vleči po prstu s 6labo n&brušenim rezilom. Najprej vleče tako rahlo, da kože sploh ne načne. Pritisne močnejše. Znoj mu udari na dan. Prikaže se kri. »Ojej! O je j!« vpije gospa Lepicova in vse okoli nje se trese. »Hitreje, papa!« pravi Ernestina. * »Nikar se tako ne obešaj name!« pravi Feliks svoji materi. Gospoda Lepica mine potrpljenje. Nožič trga, reže na slepo srečo in gospa Le.picova šepeče: »Mesari Mesar!« pa nazadnje, hvala Bogu, omedli. Za Ljudsko tiskarno ? Ljubljani! Jože Kramarič - lidajatelj: Uii Sodja - Urednik, Mirko Javornik - Rokopisom ne vračamo - »Scenski dom« Uhaja « - Me. sečna naročnin« b lir. za inozemstvo 1) lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica t/IU — (Jpravat Kopitarjeva ulica 6. Ljubljana — Ielelon it«. 40-01 do 40-05 — Podrninlcat Novo mwto