12. Vestnikov izlet IO., 11. in 12 oktobra. Tokrat gremo v Novigrad, kjer nas bodo gostili v hotelu Maestral. Za vaše prijave je telefon 0463/514300-40 (Milka Kokot) že odprt! ZSO v hudih finančnih težavah. Vestnik ogrožen Otroški vrtec na Suhi brez slovensko govoreče vzgojiteljice ■ ZVRŠNI odbor Zveze sloven-I skih organizacij se je na svoji zadnji seji ukvarjal predvsem z izjemno težkim finančnim položajem, v katerem se trenutno nahaja. Ker iz Slovenije še vedno ni znano, kdaj in predvsem koliko denarja bo za letošnje tekoče leto na razpolago, banka pa seveda tudi ne more v nedogled izdatkov financirati vnaprej, je izvršni odbor sklenil počakati do sredine septembra. Po tem datumu naj bi nam iz Slovenije sporočili, kakšen proračun je bil sprejet in s kakšno vsoto lahko računamo. Ogroženo je predvsem izhajanje Slovenskega vestnika, saj (pri vsem varčevanju, ki smo ga uresničevali že nekaj let nazaj) niso zagotovljeni niti najosnovnejši izdatki. Ker je znano, da so v težavah tudi pri drugi strešni organizaciji, je bil sklep izvršnega odbora ZSO, povabiti predsedstvo NSKS, da bi se pogovorili o problemih. Odbor je tudi ugotovil, da nimamo učinkovitega instru- Kučan ima štiri protikandidate V Sloveniji se začenja predvolilni boj za položaj predsednika republike. Sedanji predsednik Milan Kučan in novi kandidat v tem trenutku še nima resnega protikandidata. Doslej so kandidaturo prijavili štirje iz precej nizke garniture v slovenski politiki, saj njihove stranke oz. zveze sploh niso zastopane v parlamentu. In kdo so tisti, ki bi radi Kučanu ogrozili predsedniško mesto? Prvi je Sašo Lap, bivši poslanec Slovenske nacionalne stranke, kateremu pa je bil lider Jelinčič premalo desen in nacionalen, zato je iz stranke izstopil in ustanovil svojo stranko Slovenske nacionalne desnice. Drugi je znani Adolf Štorman, podjetnik in gostilničar, stari znanec slovenskega pravosodja in milice oz. policije. Ta kandidira kot prvak Republikanske zveze. V ponedeljek seje pojavil tretji rival, Matjaž Gerlanc, prvak Nacional-no-socialne zveze, pred dvema dnevoma pa še Josip Jesih, kandidat nekakšne Lige za Slovenijo Stranke t. i. slovenske pomladi (SLS, SKD, SDS) doslej še niso imenovale svojega kandidata. J• R- mentarija za uveljavljanje zahtev. Iz Slovenije je čuti, čeprav neuradno, da bodo raje bolj podpirali Slovence po svetu, češ »da jih je več«. Vsekakor smo pred velikimi odločitvami, saj bi v primeru, da iz Slovenije ne bo zadostnega denarja, slej ko prej prisiljeni ukiniti časopis, s tem pa najvažnejšo nit do informacij za koroške Slovence. Poleg nem- škonacionalnih sil v Avstriji bi bile verjetno tega vesele tudi nekatere slovenskonacionalno-strankarske v Sloveniji. Izvršni odbor ZSO je poveril predsednika dr. Marjan Sturma z nalogo, da preveri vse možnosti, kako priti do dodatnih sredstev. V tem smislu bo potekal tudi pogovor s sekretarjem zveznega kanclerja dr. Klime L septembra na Dunaju. S. W. Prejšnji teden je občinski svet na Suhi pri Zvabeku s 5:10 sprejel sklep o nastavitvi vzgojiteljice za skupino v otroškem vrtcu. Že lani je sklenil, da bo ena skupina dvojezična, a ni bilo osebe, ki bi ustrezala nastavitvenim predpisom. Takrat je bila na voljo vzgojiteljica, avstrijska državljanka, ki je zaključila šolanje v Sloveniji, a njeno spričevalo ni nostrificirano. Vzgojiteljic/vzgojiteljev, ki so se izobraževali tudi v slovenščini oziroma ki dejansko obvladajo slovenski jezik, je veliko premalo za potrebe dvojezičnega varstva. Razpis za na- Pliberški sejem bo tudi letos največja prireditev na južnem Koroškem. Velikega pomena je za čezmejni blagovni promet, pa tudi za navezovanje poslovnih in kulturnih stikov. Foto: PREBLISK Celovec: Danes so se sestali predsedniki slovenskih narodnopolitičnih in kulturnih organizacij; za ZSO Nutej Tolma-jer, za NSKS Marjan Šturm, za SPZ Pepej Marketz in za KKZ Hanzi Weiss in se dogovorili za enotno ukinjanje organi- Poročevalska zmeda cij, preostanek pa kulturni organizaciji sklenili pobirati podpise za boljšo medijsko oskrbo koroških Slovencev. Lepo in prav, da osrednji nacionalni slovenski medij o tem poroča. Toda poročilo je bilo, milo rečeno, precej zmedeno, bodo v vodstvo ponudili dvojezičnemu kulturnemu društvu »Karavanke«. (Iz poročila Radia Ljubljana - kdaj in kako še ne vemo, lahko pa ie jutri ali pojutrišnjem.) Čemu ta zmedeni in zavajajoči uvod? Pretekli petek zvečer sem se iz Slovenije vračal preko Karavank in sem v poročilih ob desetih zvečer prisluhnil vesti iz Celovca, da sta obe osrednji kajti v podkrepitev podpisne akcije je bilo rečeno, da je v zadnjem času (po spominu!) »zelo ogroženo izhajanje Slovenskega vestnika, glasila Sveta koroških Slovencev«. Futuristična napoved ogroženosti SV je seveda na mestu, zagotovo pa je bil mišljen »nt«, glasilo NSKS. K naši medijski oskrbi sodi seveda tudi ustrezno poročanje v Sloveniji! SPD »EDINOST« PLIBERK vabi na prireditve v šotoru na Pliberškem sejmu v petek, 29. 8., ob 10.30 ■ 5. mednarodno srečanje upokojencev v soboto, 30. 8., ob 12. uri ■ koncert godbe na pihala; ■ ob 15. uri ples in prosta zabava v nedeljo, 31. 8., ob 11.30 ■ koncert Godbe na pihala Šmihel; ■ ob 17. uri ples in zabava v ponedeljek, 1. 9., ob 12. uri ■ ples in prosta zabava mestitev dvojezične vzgojiteljice na Suhi je temeljil izrecno na znanju slovenščine, zgodilo pa se je, da navsezadnje tega pogoja deset občinskih odbornikov ni upoštevalo, zato je sklep tudi s pravnega vidika več kot vprašljiv. Vzgojiteljica, katero so zdaj nastavili, slovenskemu jeziku gotovo ni nenaklonjena. Obiskovala je tečaj slovenščine pri Delavski univerzi (Volkshochschule), a jasno je, da se s tako pridobljenim in marginalnim znanjem ne da izvajati vzgojnega dela v slovenščini. Pravno-formalno sicer tudi slovensko govoreča oseba ni imela popolnoma izpolnjenih pogojev: manjkata ji dva izpita, da zaključi študij, ki ga opravlja eksterno. Vendar je njeno kandidaturo podprlo priporočilo direktorice šole za otroške vzgojitelje/ice, ki je njeno nastavitev občini priporočila. Manjkajočih dveh izpitov, namreč ni mogla še opraviti, ker še ni dobila termina zanju, na to pa sama ni imela vpliva. Nasprotno: njena izredna marljivost pri polaganju izpitov bi morala biti zagotovilo tudi najbolj skeptičnim, da bo to opravljeno ob prvem možnem roku. Tako pa je spet padla odločitev, ki gre seveda v škodo otrok. Sprašujemo se, ali je občina mnenja, da je izpolnila zahtevo po dvojezični skupini; odlok o ustanovitvi je bil sprejet že lani, vendar z otroki nihče ne bo govoril slovensko. Skupina, ki ima naziv dvojezična, pa to v resnici ni, je svojevrsten »kompromis« suške občine. V upanju, da bodo suški občinski odborniki vendarle še premislili paradoksnost nastalega pbložaja, sta odbornika EL vložila pritožbo zaradi eklatantnega zanemarjanja pogoja znanja slovenščine. S. W. Iz vsebine ZGODOVIMA Knjiga o italijanskih KZ Italijanska koncentracijska taborišča niso bila nič manj strahotna kot nemška. Stran 2 ŽIVINOREJA Ovčji dan v Ločah Pomen ovce za živinorejo je tudi danes velik; o njeni vsestranskosti na strani 4 LITERATURA Razstava o Handkeju V Grebinju je razstava o avtorju, ki je danes med najpomembnejšimi v Evropi. Stran 5 jk TE KATERI v Slo-1 m veniji, pa naj si bodo posvečeni z ljudsko voljo ob volitvah ali poslani od Boga, so prepričani, da slovensko ljudstvo ne more obstajati in se razvijati, če ni razdeljeno in skregano. Že pozabljena razprava in doseženo soglasje v letu 1991 ob sprejemanju ustave v samostojni državi o svobodnem odločanju žensk glede rojstva otrok, je ponovno izbruhnila na dan. Ljubljanski nadškof dr. Rode je na sam dan pomembnega katoliškega praznika Marijinega vnebovzetja obsodil 55. člen ustave republike Slovenije, ki uzakonja splav. Nadškof je v kratkem času, kar je nastopil odgovorno službo tudi v Cerkvi na Slovenskem, že večkrat razburil javnost. Pa ne z verskimi ali cerkvenimi zadevami, pač pa s povsem jasnim in odkritim vmešavanjem v državne zadeve. Tako politiki kot običajni ljudje smo navajeni javne izjave in stališča najvišjega predstavnika najmočnejše verske skupnosti v Sloveniji jemati z vso resnostjo in spoštovanjem. Res je, da jih gre z vso strpnostjo in razumevanjem tudi poslušati, vendar v sklopu demokratičnega dialoga in tam, kjer je za to mesto, ne pa na množičnem verskem srečanju ob obe-ležitvi praznika. Neprestano odpiranje že preseženih nesoglasij polagoma utruja. Kaže, da novo vodstvo rimskokatoliške cerkve z vsemi silami stiska in izkorišča krhko vladno koalicijo liberalnih demokratov (ateistov) in ljudske stranke (tradicionalnih katolikov). Vlada je pred dobrim mesecem pokleknila in namerava ugoditi Cerkvi z vračanjem veleposestev in gozdov. Odprlo se je vprašanje posebnega cerkvenega davka. Sedaj še pobuda za ukinitev svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Kaj še jutri, kdaj bo konec zahtev Cerkve? Na to Aleš Kardelj vprašanje ne zna odgovoriti nihče, kajti tega konca očitno še ne bo kmalu. Kar je res je res, vloga in položaj rimskokatoliške cerkve v Sloveniji se krepi. Zahteva po spremembi ustave ni versko ali moralno vprašanje, pač pa politično. Samo vprašanje o splavu, pa je kljub počitnicam razburilo prvake političnih strank. Večina je obsodila izjavo nadškofa in jo označila kot nesprejemljiv pritisk na državo in demokracijo. Ponovni poskusi prepovedi pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok postavlja Slovenijo tudi korak nazaj v primerjavi z večino razvitih civilizacij. Nataliteta v Sloveniji je v upadanju, vendar ukinitev pravice do splava tega vprašanja ne rešuje. Vztrajanje na preteklosti Zanimivo je, da je slovenska Cerkev to vprašanje sprožila istočasno kot so iz Vatikana pricurljale novice, da namerava sveti sedež ublažiti izjemno strogost predpisov, ki zadevajo duhovniški stan oz. možnost izstopa iz njega. Papež torej popušča pri celibatu, za kar je vzrokov več. Eden od njih je zagotovo tudi pogled na družino, posvetno življenje in novi pogledi ter izzivi, pred katerimi se je znašla Cerkev ob koncu tisočletja. Nadškofovo odpiranje vprašanja svobodnega odločanja o rojstvu ni bilo modro, saj je močno razburilo predvsem vernike. Jih razdvaja in celo odvrača od cerkvenih vrat. Ni čudno, da se je po prihodu novega metropolita letos spomladi že marsikdo vprašal, kaj je lani maja, ko je obiskal Slovenijo, papež mislil, ko je rekel, da nas ima rad... Zakaj nam je potem za novega nadškofa poslal dr. Rodeta? ■ IZJAVA ZA TISK Podpisna akcija za razširitev slovenskih oddaj pri ORF Zagotovitev medijske oskrbe narodne skupnosti je nujno potrebna! Pičla ura slovenskega radijskega sporeda dnevno, polurna slovenska televizijska oddaja tedensko - to je nezadovoljiv položaj narodne skupnosti na Koroškem na področju slovenskih medijev. Poleg tega vse kaže, da je tudi nadaljnji obstoj obeh slovenskih časopisov, ki ju izdajata osrednji organizaciji (tretji, »Nedelja«, je tedensko glasilo krške škofije), vedno bolj ogrožen. V družbi, v kateri imajo mediji čedalje večji vpliv, igra medijska oskrba narodnih skupnosti za njen obstoj, za jezikovno kompetenco in kulturni razvoj pomembno vlogo. Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza sta se zato odločili za skupno akcijo: s podpisno akcijo za uvedbo celodnevnega radijskega sporeda in razšititev slovenskih televizijskih oddaj hočeta podpreti zahtevo do avstrijske države, da uresniči svoje dolžnosti glede medijske oskrbe manjšin. Podpisani opozarjajo tudi na to, da so slovenski sporedi ORF postali nepogrešljiv del koroške identitete in dajejo pomembne impulze za konstruktivno sožitje na Koroškem. Podpisno akcijo podpira tudi Arbeitsgemeinschaft Kamten/Koroška, nadstrankarsko in nadkonfesionalno združenje koroških organizacij, ki se skupaj trudijo za mimo sožitje v deželi. Pripis Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza naprošata vse, da pomagajo pri zbiranju podpisov, tako da bi jih lahko čimveč predložili pristojnim državnim ustanovam. Podpisna akcija bo zaključena 20. septembra, podpišejo pa jo lahko vsi avstrijski državljani (slovensko in nemško govoreči), ki so stari najmanj 14 let. Podpisne pole so na razpolago pri posojilnicah, zadrugah, pri prosvetnih in kulturnih društvih ter pri posameznikih. Na voljo pa so seveda tudi pri SPZ in pri KKZ, pa tudi pri ARGE Kamten/Koroška. VRTEC V BOROVLJAH Vedno bliže cilju Boroveljski društveniki so bili veseli obiska vodje urada za manjšine pri zveznem kanclerju dr. Achleitnerjeve V bivšem poslopju Posojilnice-Bank v Borovljah so se že začela dela, ki so potrebna, da bo otroški vrtec po vseh predpisih, pa da bo tudi lepo in prijetno. Iniciativa privatnega dvojezičnega otroškega vrtca je naletela povečini na odobravanje, saj je edino možni izhod v sili, če nam občina dvojezično skupino v okviru občinskega vrtca preprečuje. Na politični ravni pa so seveda tekli intenzivni pogovori, saj je bilo treba zagotoviti sredstva za adaptacijo poslopja ter za izdatke, ki pač spremljajo začetno fazo pred odprtjem. S strani Urada zveznega kanclerja so že izjavili, da so pripravljeni nositi eno tretjino stroškov, pa tudi otroška vzgojiteljica bo (tako kot tudi drugje dvojezične otroške vzgojiteljice) plačana z Dunaja. Tudi z deželne vlade bo prišla tretjina denarja in pravzaprav je hvale vredno, da ni bilo bistvenih formalnih ovir. Politiki, posebno pa še namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausservvinkler, vedo, da ga je polomila občina in da je treba škodo popraviti vsaj za silo. Medtem je bodoči vrtec obiskala tudi vodja oddelka za manjšine pri Uradu zveznega kanclerja dr. Achleitnerjeva na pobudo predsednika ZSO in sosveta dr. Marjana Sturma. Slednji je iniciiral tudi pogovor z boroveljskim županom, ki je dr. Achleitnerjevi izjavil, da si »pod določenimi pogoji« lahko predstavlja, da bi tudi občina podprla vrtec. Časa ni več veliko, v drugi polovici septembra naj bi vrtec že začel z rednim poldnevnim delovanjem. Grenka kaplja pa so vendarle relativno visoki prispevki za starše, kajti privatni vrtec mora sam kriti veliko izdatkov, ki jih sicer krijejo druge instance. Ne samo, temveč tudi na primerih Borovelj in Suhe je še posebej očitno, kako je potrebna rešitev vprašanja, kdo je pristojen za izvajanje zakonov. Podajanje žogice iz ene instance v drugo se mora končati. S. W. Pozabljena italijanska koncentracijska taborišča za Slovence |kl E SAMO Nemčija in Solil vjetska Zveza, tudi Italija je imela med drugo svetovno vojno koncentracijska taborišča, za katera so uporabljali prav ta naziv. Za slovenske civiliste je bilo v letih 1942/43 namenjenih šest taborišč: Rab, Gonars, Padova, Treviso, Re-nicci in Visco. Daje o njihovem obstoju komajda kaj znano, ni naključje. Gradivo italijanskega vojnega ministrstva je še vedno nedostopno za raziskovalce, iz arhiva notranjega ministrstva pa so izločeni deli, ki se nanašajo na taborišča. Tako v enciklopedijah o drugi svetovni vojni niti niso omenjena. Božidar Jezernik je že leta 1983 izdal knjigo o teh tabo- riščih in ji zdaj dodal nove ustne in pisne vire. Iz teh je prvič mogoče natančneje določiti dejansko število slovenskih žrtev na otoku Rab. Rabsko taborišče, ki mu knjiga posveča posebno pozornost, je bilo po številu smrtnih žrtev (doslej 1252 znanih imen) na število internirancev v času polnega delovanja med najhujšimi na svetu. Drugače kot v nemških koncentracijskih taboriščih ljudje v italijanskih niso bili umorjeni, temveč so umirali od lakote in bolezni. Zaprti so bili iz političnih razlogov ali pa samo zato, ker so bili pripadniki »manjvrednega naroda«. Iz pričevanj je avtor rekonstruiral celovito podobo življenja internirancev, od taboriščnega reda do hrane in kulture. Mojca Drčar-Murko se v zelo zavzeti spremni besedi spoprijema z vprašanjem, kako da se je mogla Italija v nasprotju z Nemčijo in Japonsko tako dobro izvleči iz fašistične preteklosti in da ni bilo sojeno nobenemu italijanskemu vojnemu zločincu. Pri tem se ponekod giblje na meji med obračunavanjem z Italijo in opozarjanjem na pozabljena zgodovinska dejstva. Svojo ostro kritiko avtorica utemeljuje s prevladujočim italijanskim prikazom dogajanja med drugo svetovno vojno in tik po njej, v katerem je jugoslovanska vojska obtožena »genetične« nasilnosti in »kolektivne krivde« zaradi povojnega obračuna z Italijani. Zanj sta v tem primeru vlogi vzroka in posledice zamenjani. Dodatno pa opozarja na to, da so bili povratniki iz italijanskih taborišč - podobno kot preživeli iz nemških - tudi v povojni Jugoslaviji sumljive osebe. Knjiga obvešča evropsko javnost o dejstvih, ki so bila doslej prikrita. S tem posega ne samo v zgodovinsko podobo j ugoslovansko/slovensko-itali-janskih konfliktov, temveč tudi v aktualno evropsko politiko, saj še danes vojaški, vojni in politični dogodki med letoma 1918 in 1947 kalijo odnose med Slovenijo in sosednjo Italijo, kar se je nazadnje pokazalo v zvezi s prizadevanji Slovenije za vstop v EU. A. L. BOŽIDAR JEZERNIK: Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno. Borec - revija za zgodovino, literaturo in antropologijo. Ljubljana 1997,424 str. Pliberški sejem na travniku 29. avgust. - 1. september. 1997 Spored otvoritve V SOBOTO, 30. AVGUSTA 11.00 Velika povorka z vpregami in spremstvom 12.00 Postavitev sejemskega znamenja; tržni referent podžupan Stefan Visotschnig naznani začetek sejma 12.30 Odprtje sejma na travniku z načetjem sodčka piva; opravita namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausserwinkler in župan dež. poslanec mag. Raimund Grilc 13.00 Odprtje razstave malih živali iz pliberškega okraja 14.30 Oddaja voščil iz šotora »Schnitzelkönig« 18.00 Slovenska oddaja voščil iz šotora SPD »Edinost« m 21.00 »Hirter Bier« - Velik ognjemet Pliberški OLJi» jormak je pred vrati. Za Pod-junčane v dobesednem pomenu. Od 29. avgusta do 1. septembra bo letos potekala ta največja in najstarejša ljudska veselica na spodnjem Koroškem. Pa tudi mnogim drugim obiskovalcem iz širše regije pot v Pliberk ne bo predolga, saj pričakujejo - ob lepem vremenu - okoli 100.000 gostov. Sicer pa se nekdaj razvpite cekle na travniku tako ni več treba bati, odkar so glavne poti posute z gramozom. Jormak pa ima že od nekdaj velik gospodarski pomen. Tu se srečavajo politiki in gospodarstveniki predvsem iz Koroške in Slovenije, navezujejo se novi in obnavljajo se stari stiki, domača podjetja pa imajo priložnost, da se predstavijo široki publiki. Tudi letos prihaja večina razstavljal-cev iz Koroške. Spet je poskrbljeno za to, da vsi obiskovalci lahko udobno prispejo na travnik, saj je v Pliberku na razpolago okoli 30.000 parkirnih prostorov. Del parkirišč bo kot običajno čuvan do polnoči (cena znaša 20 šilingov). Poleg tega bo med Nončo vasjo in travnikom spet vozil mali vlak. Vse o Pliberškem sejmu na travniku lahko izveste med sejmom v posebni pisarni, ki bo nameščena tik ob vhodu na travnik. Pisarna bo odprta vse tri dni. Več o jormaku pa najdete na strani 7. K TEMI Andrej Leben Pliberški jormak '97 Ne le sejem, tudi zabaviščni park privabi veliko ljudi. Letos bosta na ogled in v zabavo dve novi napravi prvič na Koroškem. Foto:sv <-s| POSOJILNICA-BANK —*1 PLIBERK Vaša domača banka se priporoča za vse denarne posle, katere urejamo <ßr hitro b®3 kvalitetno b®’ tajno Podpira domača kulturna društva lmbh Maschinenbau u. Obiščite nas na naših r Handels- GmbH & Co.KG dyoh ra7stavjtfjhi L-JI-flJ^^VjLluLsLkA PFAFF šivalne in likalne str nje 1 (sT p.h|l|PPEN> razstavljamo v tekstilnem A-9141 Eberndorf, Karnten , J . . Tel. 04237/2246-0. Fax 2246-9 0DI710CJU JOHTIdlO Vsem obiskovalcem pliberškega jormaka želim mnogo zabave VAŠ ODVETNIK dr. Branko Perc 9150 Pliberk, 10,-Oktober-Platz 15 Telefon 04235/2645, Faks 04235/3108 ZA PLIBERŠKI JORMAK SE SREČAMO V Moška ali ženska VETROVKA REZILNE PLOŠČE 10 komadov 5 x 230 mm 5x115 mm m VIBRACIJSKA BRUSILKA 220 V „ ...a« VSE ŠTIRI DNI SPECIALITETE NA ŽARU , POKUŠNJE PIVA VSI NA HIŠNI JORMAK V ZADRUGO MARKET PLIBERK Otroške COPATE 24-35 4^ 100 KARTUŠE z MASTJO 6 komadov jh trn : J ril g jsl 11 100 l- y ZAGRABI v Polna pest varovalk m Čeprav jih je bilo le za vzorec, pa so bile v zasluženem središču pozornosti ovčjega dne Foto: sv OVČJI DAN V LOČAH Ovca si res zasluži vzpon ^JRELEP sobotni dan in ne-Wi kako idilični vrtič pri Pušniku, Jošku Wrolichu v Ločah je privabil kar precejšnjo množico obiskovalcev na 1. ovčji dan. Bilo je res živahno, Razstavljalci so pripravljali svoje »štante«, Goltnik je razprostrl ovčje prešite odeje in blazine, Longomajevci so stojnico odeli z runi od črne in rdeče ovce, v improviziranih stajah se je razkazovalo nekaj ovac, med njimi tudi jezerska oz. jezersko-solčavska pod ponesrečenim imenom Kärntner Brillenschaf, obdane pa so bile s stojnicami, na katerih je bilo vsega od njih: klobas, dimljenega mesa, sira in skute, volnenih izdelkov, predvsem pa je dišalo po ražnju. Peklo in kuhalo se je kotlete, klobase, čevapčiče in pleskavice in še marsikaj, Joško pa je postregel z okusno ovčjo juho. Tudi pokušnje so bile. Dragaschnig s Kostanj je predstavil svoj sir od vzhodnofrizijske, Jelinčič iz Soče pri Bovcu pa delikatese od bovške ovce. Mnogi obiskovalci sicer niso rejci, vendar pa jim okus jagnjetine in nasploh ovčjih proizvodov prija predvsem iz osveščenosti o zdravi prehrani, zato so izkoristili skoraj enkratno priložnost na tem koncu Koroške in prišli na delikatesno kosilo. Prireditev je pripravila Kmečka izobraževalna skupnost. Pohvalno da že dober mesec po svojem občnem zboru. Zanjo se je posebno zavzel njen poslovodja dr. Hans Madritsch, ki jo je tudi vodil. Če bi bila samo kramarska, seveda ne bi opravičila tolike pozornosti. Bila pa je strokovna v ideji, besedi in dejanju. In kako so bili ti ovče-rejci zainteresirani! Ko jih je Madritsch z ovčjim zvoncem pozval na strokovni seminar, se jih je v dvorani zbralo kar preko petdeset. Začel ga je poslovodja Koroške deželne ovčjerejske zve- ze inž. Heinz Jury. V svojem zelo zavzetem predavanju se ni omejil samo na napovedano temo »Kvalitetna jagnjetina«, temveč je predstavil širšo problematiko vzreje in prodaje, cenovno situacijo, razširjenost odkupovalcev in seveda vpliv avstrijske vključitve v EU na koroško ovčerejo. Njegovo predavanje je bil en sam poziv na kvaliteto in zniževanje stroškov reje v smislu trdih razmer v EU. Zelo zanimiv je’ bil poslovodja Tauernlammgenossen-schaft Salzburg Robert Zehet-ner. Tam se je leta 1979 združilo v zadrugo 15 ovčerejcev, razvilo svojo promocijo (ponudba na vseh mogočih prireditvah), zelo realistično razvijalo svojo dejavnost, zgradilo objekt za zakol in predelavo ovčjega mesa in razvilo sistem dostavljanja potrošnikom. Njegova vizija, da se moramo prilagajati potrošniku, nikakor pa odstopati od kvalitete in da agrarna izvozna politika Avstrije v okviru EU bolj škoduje kot koristi ovčereji, je naletela na spontano obravnavanje. V primerjalnih in dopolnje-valnih referatih sta se izkazala inženirja Jani Mlekuž iz kmečke svetovalne službe Tolmin z izčrpnim referatom o t. i. bovški ovci, posebnem primeru mlečne ovce, ki seje pod vplivom naravnih danosti in človekovega pričakovanja preko stoletij razvila v severozahodnem predelu Triglavskega nacionalnega parka, in Erenst Dragaschnig, ki je prav to bovško ovco znanstveno primerjal z vzhodnofrizijsko, ki jo sam goji na svoji kmetiji na Kostanjah. To je bil pravi primer kakovostnega in razumljivega predavanja. Oba predavatelja pa sta poskrbela tudi za pokušnjo. Pridelke in izdelke od bovške ovce je predstavil turistični kmet iz Soče pri Bovcu Jelinčič, Dragaschnig pa svoj posebni zelo okusni ovčji sir. Za zaključek je veterinar Erwin Pucher spregovoril še o zdravju v ovčjem hlevu, o parazitih in preventivi pred njimi in ovčji dan je bil sklenjen. Nadaljeval seje ob osebnih pogovorih in ob uživanju specialitet na prijetnem vrtiču, vmes pa je prizadevna dr. Herta Lausseg-ger prikazala še dokumentarni film o jezerski ovci »Biča, biča, su, su ... Jože Rovšek PRAZNIK V DVORU: Ö1, Gregej in rumeni metulji "9 E STARI Rimljani so vedeli 4h povedati, da so okusi različni. Posebej še to velja za glasbeno plat. Eni navijajo za klasiko, drugi za narodnozabavni rompompom in spet tretji za rock ali tehno, pa ne vem, kako se te zvrsti še imenujejo. Temu primerna je tudi ponudba avstrijskega radia, ki je poseben kanal odmeril klasični in resni glasbi in vsebinsko dobrim ter smiselnim oddajam. To je postaja Ö1, ki že trideset let bogati radijske valove. Ta postaja se sicer ne ponaša s kvotnimi rekordi, in tega tudi noče, ima pa izredno zvesto poslušalsko klientelo. Med nje sodi tudi Dvorjan Gregej Krištof, znani in priznani plesni učitelj. Ö1 mu je tako prirasel k srcu, da je že lani pripravil poseben praznik prav zanj, letos pa je ta podvig ponovil. Preteklo soboto, 23. avgusta, seje v Dvoru pri Šmihelu zbrala prijetna in pestra družba, med njimi so bili pisatelj Gustav Januš, slikar Rudi Benetik, občinski odbornik Pe-pej Potočnik, in skupno z Gregi-jem dvignila kozarec na zdravje Ö1. Gregej pa je pripravil globoke misli o staranju, starosti, pač o pojavu, ki ljudi ne dela mlajše, pač pa interesantnejše. Ker pa človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od besede in umetnosti, je Rudi Benetik v senci češplje in kopriv pripravil inštalacijo z metulji. Torej kontrast in sozvočje obenem, kakor je karakteristika Ö1. Foto: SV Gustav Januš in Rudi Benetik z zakoncema Krištof ter metuljno inštalacijo ŠENTJANŽ V ROŽU Informacije za kulturnega ministra Školča Skupinska slika z ministrom Školčem (v sredini) pred razstavno vitrino Foto: SV 12. LIBUŠKO ŽEGNANJE Pravi vaški praznik V soboto so The Caps iz Šmihela do zgodnjih jutranjih ur zabavali številne, predvsem mlajše obiskovalce. Dan navrh pa se je spet razvil v pravi vaški praznik, kjer so se otroci ob lepem poletnem vremenu igrali po travniku. Nekateri so najraje posedali zunaj pod sadnim drevjem, večina pa je seveda sledila pisanemu kulturnemu sporedu v šotoru MoPZ »Kralj Matjaž«. j^RETEKLO sredo, 20. avgu-■ sta, je slovenski minister za kulturo Jožef Školč prišel v občino Bistrico v Rožu, kjer se je srečal z udeleženci kulturne delavnice otrok iz treh dežel ( v prejšnji številki SV smo o tem dogodku obširno poročali), sestal pa se je tudi s predstavniki občine (župan Gradenegger, odbornik VS Villi Moschitz) in zastopniki slovenskih osrednjih organizacij. Minister sam je obiskal kobaridsko šolo, katere šolarji so bili sedaj v Šentjanžu. V k&k centru v Šentjanžu je ministra pozdravil tajnik SPZ Janko Malle ni ga seznanil s delovanjem te ustanove ter s kulturnim utripom koroških Slovencev nasploh. Naglasil je skrb za slovensko kulturo na Koroškem, kajti RS Slovenija je lani kar za 40 odstotkov znižala sredstva za kulturno delo narodne skupnosti, kar bo imelo seveda usodne posledice za kulturo manjšine in bo treba razmišljati o krčenju kulturne ponudbe. Tajnik Malle pa je omenil tudi, kako važno je navezovanje stikov z narodom sosedom, kajti ta pot se je izkazala kot pravilna pri reševanju problemov v bazi, pri odpravljanju predsodkov in za krepitev medsebojnih in odprtih vezi. S politično situacijo narodne skupnosti je ministra in njegovo spremstvo seznanil predsednik ZSO in sosveta za slovensko narodno skupnost Marjan Sturm. ■ 28. avgust 1997 5 GREBINJSKI SAMOSTAN Razstava o Petru Handkeju I ANI ustanovljeno nadstran-Lkarsko društvo »Kulturinitiative Stift Griffen« sije zastavilo dva visoka cilja. Prizadeva se za revitalizacijo in prenovo celotnega samostana, hkrati pa želi prav tam ustanoviti inštitut, ki naj bi bil posevečen predvsem delu Petra Handkeja. Med drugim pa naj bi nastal tudi kulturni in literarni center, ki bi bil posvečen zlasti književnosti v prostoru Alpe-Jadran. Peter Handke je na Grebinj-ski samostan posebno navezan. Tukaj je prebil marsikatero uro svojega otroštva, ki se jih še danes rad spominja. Vedno spet obišče staro farno cerkev, kjer je nekoč slišal slovenske molitve, in pokopališče, kjer so pokopani njegovi starši. Handke osebno podpira cilje društva in ustanovitev načrtovanega literarnega in kulturnega centra, ki naj bi bilo tudi po njem poimenovano. Da celotni projekt res lahko uspe, zato je treba samo še ustrezna finančna sredstva. Prvi korak k njegovi uresničitvi je razstava o leta 1942 v Grebinju rojenem pisatelju, ki so jo odprli pretekli petek. Kakor je naslov razstave preprost, tako nespektakularno, a vendar skrbno je tudi urejena. »Peter Handke - eine Ausstellung« prikazuje izbor raznih dokumentov iz življenja in dela avtorja. Pripravil jo je dr. Bernd Liepold-Mosser, hkrati poslovodja društva. Eksponati so razporejeni kronološko, od prvih objav v dijaškem listu s Plešivca do najnovejših del. Na ogled so foto- grafije, manu- in tiposkripti s popravki avtoja, prevodi, dnevniki, pisma in filmi, ob katerih opazovalec lahko sledi posameznim postajam Handkejeve pisateljski poti. Za razstavo so v prvem nadstropju posebej uredili hodnik in dva prostora, ki učinkujejo kot nekašken refugij, v skladu z nevsiljivo predstavitvijo. Omembe vredna je tudi harmonična arhitektonska urditev razstavnih prostorov, ki stajo ustvarila Markus Klaura in Dietmar Kaden. A. L. Peter Handke - eine Ausstellung. Grebinjski samostan. Do 26. okrobra 1997, od torka do nedelje, od 10. do 13. in 15. do 19. ure. sMttinp t«H kPwtiuiMW PfTER HANDKE »WCA >-©WTa*UUA INAiNTfA U3YtTU*U« „ ot UA » MITRI mciia - Peter Haixte 1.$ Vvt OlHK m Razstava o Petru Handkeju v Grebinjskem samostanu, na kraju, ki ga srečamo tudi v njegovi literaturi Foto: sv KOTLJE Znamenje Prežihove rojstne hiše % M PODGORI pod Uršljo goro w so 10. avgusta ob stočetrti obletnici rojstva Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, pisatelja in revolucionarja, »ki je svetu odkril Koroško«, postavili obcestno znamenje, ki ponazarja njegovo rojstno hišo. Prežihovi so se kar nekajkrat preselili kot podnajemniki veleposestnikov, dokler se niso, ko je oče bajto končno lahko odkupil, ustalili na Prežihovini. Korošci so svojemu rojaku pred leti na Prežihovini uredili spominski park, lesena bajta v Podgori pa je bila pozneje prenovljena. Sedaj so na pobudo Kotnikovih v Podgori Prežihovemu spominu dodali še znamenje s podobo te lesene bajte (slika). Ob odkritju znamenja so se zbrali predvsem Kotuljci, ki so Prežiha mnogi tudi poznali, simbolično odprtje je pripadlo pisateljevi mlajši hčerki Mojci, ki živi v Domžalah, župan občine Ravne- Prevalje Maks Večko pa je imel pozdravni govor. O Prežihovem Vorancu je govoril domačin Rok Gorenšek in dejal, da je od vsega začetka spoznaval trdo življenje bajtarjev in delavcev; od tod njegova odločitev za borbo za pravičnejšo družbo in neizčrpni viri literarnega ustvarjanja. Pisati in v tisku objavljati je Voranc začel s šestnajstimi leti, osemnajstleten pa se je že podal v svet. Njegova socialno-realistična dela so prevedena v številne jezike, v njih pa imajo velik delež domačini iz Kotelj. Ko je opisoval življenjske razmere »malih ljudi« v času Prežihove mladosti in jih primerjal z doseženim v času socialistične ureditve, je Gorenšek opozoril, da ne kaže omalovaževati in zanikati, kar je bilo ljudem v prejšnjem sistemu omogočeno. Postavitev znamenja, ki je delo domačega slikarja Alberta Hovnika, je organizirala ZKO Mežiške doline. Njen predsednik Stanko Arn-šek je med drugim povedal, da ima namen zgolj opozarjati popotnike na kraj rojstva velikega Korošca. S. Š. GALERIJA TINJE Umetnost kot hoja na robu Od 11. avgusta pa do 29. septembra je v tinjski galeriji na ogled razstava bratov Wolfganga in Haralda Meinl, dveh Štajercev, ki sta skupno razstavo slik in lesnih elementov postavila pod geslo »Umetnost kot hoja na robu«. Dela obeh so po eni strani precej nenavadna, po drugi pa v bistvu smiselno skomponirana, kar predvsem velja za objekte z lesom. In umetnika s svojo razstavo nista šla samo do roba likovnega vrtičkarstva, ampak sta segla preko njega in sta k sodelovanju povabila glasbenika ter besedno umetnico. Zahtevni glasbeni part sta prevzela pianist Bruno Petrišek in flavtist Roman Verdel, pesnica Cvetka Lipuš, Pesnica Cvetka Lipuš trenutno živeča v ZDA, pa je brala iz svojih del. Številni publiki je v obeh jezikih približala svoje besedno ustvarjanje, obenem pa je odstrla pogled na književnost koroških Slovence^. LITERARNO BRANJE Schöne v Mohorjevi knjigarni Kaj se zgodi, če je mamina zadnja želja, dajo pokopljejo na katoliškem pokopališču ob moževi strani po židovskem obredu? Temu vprašanju se je posvetil nemški pisatelj Lothar Schöne v svoji novi knjigi Das jüdische Begräbnis, iz katere je pretekli teden bral v Mohorjevi knjigarni. Zgodba je zasnovana na medkulturnem in verskem konfliktu, ob katerem se avtor iz neobičajnega zornega kota loteva problematike židovstva v sodob- ni nemški družbi, seveda pred ozadjem druge svetovne vojne. Tema je vsekakor pikantna in ni čuda, daje knjiga, ki je napisana v zelo jasnem, pregnantnem jeziku, naletela tako na pozitvne kakor na negativne odmeve. Lotharja Schöneja poznamo v Celovcu predvsem iz let 1993/94, ko je bil na povabilo občine mestni pisec. Svoje tedanje vtise je zajel v knjigi Ma-ximundus, ki jo je izdala Mo-horjava založba. ŠENTJANŽ Prvi nastop Giganta II Gigant II seje predstavil v k&k-centru v Šentjanžu. Z lastnimi skladbami in velikim občutkom za hitre ritme Foto: sv Stari pregovor pravi, da je doma najtežje, še težje pa se je uveljaviti pred domačo publiko. Kljub temu so si GIGANT II (beri: dva) s pevko Andrejo Gabriel iz Šentjanža za svoj prvi nastop izbrali prav tamkajšnji k & k-center. Tveganje se je izplačalo. Paul Kretschmann (kitara), Hannes Gröblacher (bobni), Gernot Koboltschnig (bas) in Andreja Gabriel so prepričali s svojimi lastnimi skladbami, ki se gibljejo nekje med rock and rollom, bluesom in hard- coreom. To pa čeprav se jim je pripetil ta ali oni spodrsljaj -nedvomno sad manjkajočih vaj - ali pa morda ravno zaradi tega. Kdor po ponesrečenem začetku tako sproščeno poskusi v drugo, ima publiko na svoji strani. Na odru se je pokazal eden najbolj simpatičnih ban-dov, ki da upati, da bo dolgočasna glasbena scena na Koroškem le še zaživela. Kdor ni prišel na koncert, ga je zamudil. Kje in kdaj bo naslednji nastop, pa še ni znano. A. L. 6 28. avgust 1997 PRIREDITVE PETEK, 29. 8. PLIBERK, v šotoru SPD Edinost na sejmišču 10.30 5. mednarodno srečanje upokojencev s plesom, humorjem in srečolovom. Igra duet »Evergreen« SOBOTA, 30. 8. PLIBERK, v šotoru SPD Edinost na sejmišču 12.00 Koncert godbe na pihala, igra godba iz Gorij pri Bledu 15.00 Ples z ansamblom »Kristali z Edvinom Fliserjem«; vmes oddaja voščil v živo z Danico Uršič in Francijem Sadolškom ŽELEZNA KAPLA, v telovadnici Ij. šole - Občina Železna Kapla 13.30 Svečana otvoritev razstave o narodnem ekološkem načrtu NEDELJA, 31. 8. PLIBERK, v šotoru SPD Edinost na sejmišču 11.30 Koncert godbe na pihala iz Šmihela 17.00 Ples z ansamblom »Alpe-Adria-Sekstet« PONEDELJEK, 1. 9. PLIBERK, v šotoru SPD Edinost na sejmišču 12.00 Ples z ansamblom »Podjunski muzikantje« TOREK, 2. 9. SVEČE, stara šola - SPD Kočna in KKZ 19.30 Otvoritev razstave v okviru koroške deželne razstave:. »Arhitektura in prostor« (prof. dr. Peter Fister) SOBOTA, 6. 9. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 20.00 Koncert klasične glasbe TOREK, 9. 9. TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 19.00 Novosti z delom na svilo - za garderobo in stanovanje. Voditeljica, mag: Evelin Sickl, Blatograd PETEK, 12. 9. SUHA, v telovadnici Ij. šole 19.30 Praznična podelitev evropske nagrade za ljudsko glasbeno umetnost 1997 »Oktetu Suha« sklada Alfreda Töpferja SOBOTA, 13. 9. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 16.00 Otroški popoldan z animatorjem Janijem Kovačičem ŠENTPRIMOŽ, v farni cerkvi - SPD Danica in fara Šentprimož 20.00 Konzert. Sodelujejo: Andrej Feinig - orgle; Franci Ogris -piccolo trobenta; Anton Feinig - bariton; Andrea Korenjak -prečna flavta; NEDELJA, 14. 9. RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše 10.30 Radiško žegnanje. Igra: Trio Pavlič BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 18.00 Gledališka predstava »Divji lovec«. Nastopa: Gledališka skupina SPD Borovlje TOREK, 16. 9. TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 19.30 Predavanje: V življenju se učiti umreti. Pred.: dr. M. Nemetschek SOBOTA, 20. 9. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 19.30 Koncert z Vladom Kreslinom PONEDELJEK, 22. 9. TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 18.00 Jezikovni tečaj italijanščine »Parliamo italiano«. SREDA, 24. 9. CELOVEC, pri kapucinih - Waaggasse - Katoliški dom Sodalitas 16.30 Slovenščina za napredujoče. Voditeljica: Nadja Volavšek TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 18.00 Ne bom več kadil!. Program za odvajanje kajenja TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 19.30 Predavanje: Živeti srečneje in zdravo PETEK, 26. 9. BOROVLJE, mestna cerkev Borovlje - SPD Borovlje 20.00 Koncert akademskega zbora »M. Glinka« iz S. Petersburga SOBOTA, 27. 9. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 19.30 Literarno branje: »Turrini liest Turrini« PONEDELJEK, 29. 9. TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 17.30 Slovenščina za začetnike I, II, III (pogovor o tečajih). Voditeljica: mag. Eva Verhnjak-Pikalo, Libuče CELOVEC, pri kapucinih - Waaggasse - Katoliški dom Sodalitas 18.00 Tečaj: Slovenščina za začetnike L Vodi: Nadja Volavšek Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora, krajevni odbor Železna Kapla in Slovenski prosvetni društvi »Zarja« v Železni Kapli in »Valentin Polanšek« na Obirskem vabijo na tradicionalni pohod »Po poteh Gašperja, Zupanca in Lenarta« Pričetek pohoda bo v nedeljo, 14. septembra, ob 8. uri pri Wölflnu (Prusnik) nad Železno Kaplo. Obiskali bomo številne domačije, pohod pa zaključili pri Peršmanu v Podpeci. Pridružite se nam! ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV vabi na odkritje spominske plošče za v izgnanstvu umrle izseljence v Frauenaurachu v soboto, 20., in nedeljo, 21. septembra. Cena 1300 šil. po osebi - dodatek za enoposteljno sobo 230 šil. V ceno so vključeni: prevoz s Sienčnikovim avtobusom, cestnine, prenočitev, večerja in zajtrk. Zaradi rezervacij prenočišč se prijavite čimprej na Zvezo slovenskih izseljencev, tel.: 0463/514300-40 (Milka Kokot). VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE ZAVODA ŠOLSKIH SESTER A-9184 Šentjakob. Šentpeter 25, tel. 04253/2750, faks 27 5015 Če želite omogočiti vašemu sinu ali vaši hčerki dvojezično izobrazbo tudi v devetem obveznem šolskem letu, imate za to najboljšo priložnost v enoletni gospodinjski šoli pri šolskih sestrah v Sentpetru. Če se hitro odločite, boste imeli zagotovljeno mesto v šoli in tudi v internatu. Fantom pomaga konvent pri iskanju privatnih kvartirjev. Starši šoloobveznih otrok, poslužite se te možnosti in pomagajte mladim izboljšati start na poti v poklicno življenje! JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA 24 9020 Celovec, Ebentalerstr. 24 sporoča, da je vpisovanje v šolsko leto 1997/98 v ponedeljek, 8. septembra 1997, ob 9. uri. Uradne ure: sreda, 3. 9., ter četrtek, 4. 9., vselej med 9. in 11. uro. Ravnateljstvo Slovensko prosvetno društvo Kočna vabi na 7 7. slikarski teden od 31. 8. do 6. 9. 1997 v Svečah Otvoritev 31. 8. pred galerijo Gorše; v torek, 2. 9., ob 19.30 otvoritev razstave »Arhitek-tura na južnem Koroškem« v stari šoli; v četrtek, 4. 9., ob 19.30 večer v spomin kiparja Franceta Gor-šeta (nastopa Kvartet bratov Smrtnik); v soboto, 6. 9., ob 19.30 zaključna prireditev in prezentacija slik pri Adamu. Med tednom slikarski tečaj ob popoldnevih za odrasle in otroke, vodita Rudi Benetik in Rudi Taupe. Zdravnik splošne prakse v Borovljah dr. Franc Wutti sporoča, da je njegova ordinacija od 1. do 7. septembra zaradi dopusta zaprta Dr. Štefan Jelen zdravnik splošne prakse v Železni Kapli sporoča, da bo na dopustu od 25. avgusta do 7. septembra. Marko Bučovnik iz Goselne vasi - 28. rojstni dan; Marina Kuchar iz Železne Kaple - rojstni dan; Mici Knafl iz Šentjakoba - 50. rojstni dan; Niko Smrečnik iz Čepič - 21. rojstni dan; Erika Hafner z Dobrove - rojstni dan; Roza Marolt s Pudaba - rojstni dan; Agnes Rutar iz Šentvida - rojstni dan; Franc Zirgoj s Proboja -rojstni dan; Rozi Hallegger iz Kovič pri Bilčovsu - rojstni dan in god; Frida Miklau, Ana Golavčnik in Ani Trau-dič iz okolice Šentlipša - rojstne dneve; Mihael Ressmann z PRAZNUJEJO Ledine - 25. rojstni dan; Angela Polanšek iz Železne Kaple -87. rojstni dan in god; Sabina Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan; Angela Fernčnik iz Večne vasi - visok življenjski jubilej; Marila Maloveršnik z Bele pri Železni Kapli - rojstni dan; Maks Piko iz Vidre vasi in Roza Kristan z Bistrice pri Pliberku - rojstna dneva; Mirko Šteharnik z Blata - 50. rojstni dan; Ema in dr. Štefan Jelen iz Železne Kaple - rojstna dneva; Mihi Krautzer iz Šent- petra - rojstni dan; Joži Stor-nik iz Leš - rojstni dan; Matilda Majer z Bistrice - rojstni dan; Alojzija Greibl z Zgornjih Gorič pri Rožeku - 85. rojstni dan; Jurci Pasterk iz Lobnika - 60. rojstni dan; Mihi Fugger iz Podrožce - 59. rojstni dan; dipl. inž. Gregi Mak iz Celovca - rojstni dan. Preteklo soboto sta si v Gorjanah na Zilji po starem ziljskem običaju nataknila poročna prstana in se podala na skupno življensko pot Sabina Zwitter in Rihard Grilc-Činke. Naj jima bo postlana s cvetjem! RADIO KOROŠKA SLOVEBISKE ODDAJE ČETRTEK, 28. 8. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 29. 8. 18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 30. 8. 18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca; v živo s Pliberškega jormaka NEDEUA, 31. 8. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (dr. J. Marketz) 18.00 »Za vesel konec tedna« PONEDELJEK, 1. 9. 18.10 Kratek stik TOREK, 2. 9. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 3. 9. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerna glasbena oddaja DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 31.8. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 1.9. 2.35 ORF 2 (Ponovitev) 15.55 TV SL01 (Ponovitev) I 604. pliberški »jormak« -sejem na travniku I 125 let »Posojilnice Šentjakob v Rožu« - najstarejša zadružna denarna ustanova te vrste v Avstriji I Gledališka ali lutkovna delavnica v Fiesi: mladi si osvajajo jezik in srca publike I Nova knjiga: »Jaz bom vaš bog in vi boste moje ljudstvo« I Dandanes je naravno zdravilstvo spet zelo popularno tudi v Sramsicah pri Bilčovsu I Arhitekturna kmečka posebnost: sušilnice SLOVENSKI Usmerjenost lista seštevek mnenp/dajalelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 • faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE...........Sonja Wakounig ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Mirko Štukelj (-32)...............šport, oglasi Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba Poslovodstvo...............Mirko Messner (-50) Tajništvo..................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba............Milka Kokot (-40) Prireditve..............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 --------------------VSI-------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenlurt/Celovec IMPULZI ZA GOPODARSTVO - ZABAVA ZA VSE Pliberški jormak vabi yAKO kot lani bo tudi letos I skoraj 400 razstavljalcev na približno 28.000 kvadratnih metrih zapolnilo travnik. Kramarski trg sam bo dolg čez 2.000 tekočih metrov. Eno izmed težišč z gospodarskega področja bo tokrat razstava kmetijskih strojev, ki jih je na drugih velikih sejmih na Koroškem vse redkeje videti. Spet bo na ogled tudi okrajna razstava malih živali. Dve posebni atrakciji pa bo nudil zabavni park: obiskovalce čakata dve novi napravi, ki bosta videti na Koroškem prvič. Letošnje zanimivosti Že v petek bo ob 10.30 v šotoru SPD Edinost priljubljeno mednarodno srečanje upokojencev, na katero vabi pliberško društvo. Slavnostno odprtje jormaka se bo začelo v soboto ob 11. uri s tradicionalno povorko z vpregami in s spremstvom. Povorke se bo udeležilo tudi 15 občin iz Slovenije. Po postavitvi sejemskega znamenja in naznanitvi začetka sejma sledi ob 12.30 uradno odprtje jormaka v »libuški uti«. Letos bosta to opravila namestnik deželnega glavarja Michael Ausserwink-ler in pliberški župan Raimund Grilc, ki bosta ob navzočnosti številnih domačih političnih predstavnikov in častnih gostov iz Avstrije in Slovenije tudi načela sodček piva. Druga viška letošnjega sporeda sta neposredni prenos slovenske oddaje voščil iz šotora SPD Edinost v soboto ob 18. in veliki ognjemet ob 21. uri. Alpe-jadranska perspektiva Lani so na jormaku našteli približno 15.000 obiskovalcev iz Slovenije, letos jih pričakujejo okoli 20.000. V ta namen delajo organizatorji reklamo na veliko tudi v Sloveniji. V Pliberku pa tudi že razmišljajo o tem, da bi jormak uveljavili kot sejem, ki povezuje dežele v prostoru Alpe-Jadran. Največja ovira pri tem je, da slovenska podjetja na travniku sicer lahko razstavljajo, da pa tukaj ne smejo prodajati svojih izdelkov. Tako na jormaku letos predvidoma ne bo zastopano nobeno podjetje iz Slovenije. Italija bi se sicer že zdaj lahko udeležila sejma, toda dokler Slovenija tukaj nima možnosti prodaje, bo ostalo še vse pri starem, kot nam je povedal tržni referent podžupan Stefan Visotschnig. Vsekakor pa bi sejem s tem lahko postal še pomembnejši. Kdor ima bojazen, da bi pliberški jormak lahko postal masovna prireditev, je kljub temu lahko pomirjen. Razstavne površine občina ne namerava znatno povečati. Kakovost je Pliberčanom važnejša kakor številčnost. A. L. Jormak 1996 v številkah: 360 razstavljalcev 216 iz Koroške 84 iz Pliberka 3.901 tekočih metrov 27.818m2 razstavne površine T TPOČITNIŠKEM času, ko w so imeli novinarji in novinarke oz. časopisi zaradi dopustov problem najti primerne teme, se je v ospredje spet pririnila diskusija o pravici do splava. Iniciatorji pa so bili tokrat pripadniki neke verske skupnosti, ki so na Dunaju dalj časa demonstrirali prav pred poslopjem, kjer zenske opravljajo splave. Ti nasprotniki splava so nagovarjali prizadete ženske, jim kazali plastične embrije, jih zmerjali ipd. O neokusnosti tega pristopa je bilo slišati kritične odmeve celo od pripadnic »Akcije za življenje«, ki se sicer borijo za nerojene otroke in njihove matere. V tej zvezi pa so izrazile mnenje, da takšne metode in pristopi stvari bolj škodujejo kot da bi prizadetim pomagali. Prepričana sem, da se nobena izmed prizadetih žensk ne odloči lahkomiselno IZ ŽENSKEGA VIDIKA Piše dr. Štefka Vavti za splav, kaj šele, da bi uporabljale »splav« za metodo kontracepcije. Zato se mi zdi nevarno, če deli naše družbe ravnajo s prizadetimi ženskami kot s krivci in kriminalci. Se bo spet pričela diskusija o splavu? Simptomatično pri tem je, da se nihče ne spotika nad tistimi moškimi, ki žene oz. prijateljice zapustijo, ko so zanosile ali pa ki delajo pritisk nanje, češ da se nočejo znajti (spet) v vlogi očeta ipd. O teh so kavalirsko molčali tudi demonstranti in demonstrantke na Dunaju, pred »kliniko za splave«. V Ameriki je nedavno tega izšel celo film na to temo. »Hiša nemih krikov/Haus der stummen Schreie« obravnava v treh delih življenje in živ-Ijensko situacijo treh žensk, ki so se odločile za splav. Simptomatično pa je bilo, da nobena izmed treh večjih televizijskih postaj v Ameriki ni bila pripravljena za sodelovanje pri projektu, čeprav so se inicia-torke filma prizadevale, da prikažejo problem splava s vseh strani. Navsezadnje pa le zagovarjajo pravico ženske do splava. Mislim, da prizadete ženske, ki so se odločile za ta korak, nosijo zanj tudi odgovornost. Za nobeno žensko odločitev ni lahka. V premislek v tej zvezi pa naj nam bo izjava ameriške feministke Glorije Steinern, ki je ogorčeno dejala nekako takole: »Če bi zanosili moški, bi bil splav najbrž zakrament!« Dejstvo je, da je za marsikateri splav krivo tudi neodgovorno ravnanje moških. ■ Rožeški sejem se je v letošnjem letu, preteklo soboto, nedeljo in ponedeljek, raztegnil kar na tri dni. Tako bi skoraj lahko ogrozil napovedani Pliberški jormak. Bil pa je predvsem kramarski sejem, na katerem je bilo mogoče kupiti prav vse. Pravi sejem je bil v soboto, v nedeljo je bilo žeg-nanje, v ponedeljek pa požeg-nanjski dan. Sejmarji in turistični obrati so poleg prodaje od odhajajočih turistov z veliko zabavnega rompompoma skušali potegniti iz žepov še zadnje šilinge in marke. RAVNE NA KOROŠKEM 0 slovenstvu in ravenskem železarstvu Škofiški vaški praznik ^JRED tradicionalnim deve-■ tim taborom Slovenske ljudske stranke, ki je bil na letališču pri Slovenj Gradcu, je v ravenski železarni potekala okrogla miza z naslovom: Slovenija in slovenstvo v začetku tretjega tisočletja s predstavitvijo pogleda stranke na razvoj železarstva na Ravnah. Na njej so sodelovali strankarski prvak in podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, vodja poslanske skupine dr. Franc Zagožen, minister za pravosodje Tomaž Marušič, poslanci iz vrst stranke, predstavniki podružnic iz raznih krajev države ter domačini, ki jih zanima, kaj bo z železarstvom. Najprej je bila predstavljena strankina vizija razvoja države ter izpostavljeni programski cilji: na sodobnih standardih temelječa pravna država, učinkovita in vredna zaupanja; preprečevanje monopolov, kriminala in korupcije v gospodarstvu in njegova razbremenitev z zaščito upnikov; skladen razvoj in poseljevanje podeželja; v celostno podobo Slovenije povezati rojake v zamejstvu in izseljence (poudarjen je bil problem razdvojenosti Slovencev na av- strijskem Koroškem); ohraniti slovenske gozdove, pospešiti denacionalizacijo, v kateri naj bi zemljo vračali tudi kmetom; preseganje razdvojenosti Slovencev s spravo; v šole vpeljati državljansko vzgojo in tudi sicer vzpodbujati pozitivne vrednote, ter na zunanjepolitičnem področju strokovno pretehtano vključevanje v mednarodne povezave. Kot stranka vladajoče koalicije vodi tri državnotvorna ministrstva: pravosodno, obrambno in za lokalno samoupravo, kar ji veliko pomeni. Kljub kratkemu obdobju sodelovanja v vladi so z doseženim zadovoljni, pričakujejo pa vključevanje kar največ človeških potencialov sicer malega naroda. Domačine je seveda zanimalo, kako bo potekala nadaljnja sanacija železarstva, saj dosedanja ni bila uspešna. Povedano je bilo, da je SLS podprla nadaljnjo sanacijo Slovenskih železarn tako zaradi števila zaposlenih kot zaradi tradicije in kvalitete, po kateri je slovela zlasti ravenska železarna. Nedavno sprejeti zakoni v parlamentu že omogočajo črpanje denarja, vendar bo odslej njegovo trošenje povezano z oseb- no odgovornostjo menedžmenta, saj bo zagotovljena preglednost, dosedanje poslovanje pa bo pregledano. Stranka SLS bo podprla model lastninjenja, zaokroženo po lokacijah družb, kar naj bi bilo tudi v skladu s pričakovanji domačinov. Na okrogli mizi so predstavniki SLS izražali optimizem za bodočnost svoje stranke, ki naj bi v prihodnjem tisočletju postala vladajoča, s tem pa naj bi pridobila potreben čas za uresničitev programa oz. vizije razvoja Slovenije. Samo Šavc Preteklo nedeljo je v Škofičah vse od cerkve pa do ljudske šole potekal krajevni praznik. Njegova posebnost je predvsem v možnosti, da se na njem predstavijo društva in s svojimi prodajnimi stojnicami ob znižanih davčnih prispevkih kaj prislužijo za svojo dejavnost. Svojo stojnico so postavili tudi prizadevni odbojkarji, ki z leta v leto dosegajo boljše uspehe. Na pomoč so jim prihiteli prosvetarji iz SPD »Edinost«, vsi skupaj pa so pri svoji stojnici našteli kar precej gostov, kar je nedvomno v korist njihovim blagajnam. Pismo bralca Koroška zgodovina in člen 7 Spoštovani gospod magister Kul-mež in mnogo drugih mladih in zagnanih pri Narodnem svetu! Glasbena šola na Koroškem - šolsko leto '97/98 Vpisovanje novih učencev za naslednje instrumente: klavir, pihala (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, bariton, tuba) kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, tolkala. Solopetje: avdicija sledi ■ Izobrazba glasu: (tudi za zborovske pevce) ■ Zborovodska šola: vabljeni aktivni zborovski pevci z delnim znanjem klavirja! ■ Balet: sprejemamo otroke od 4. do 10. leta (pouk bo samo v Mohorjevi ljudski šoli in v Bilčovsu) PODJUNA Ponedeljek, 8. 9. '97 ŠMIHEL, farna dvorana, ob 14. uri; ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom, ob 15.30 ROŽ Torek, 9. 9. '97 ŠENTJAKOB, društvena soba, ob 14. uri; BOROVLJE, pri Bundru, ob 14. uri CELOVEC Sreda, 10. 9. '97 MLADINSKI DOM, klavirska soba, ob 14. uri Veliko razmišljam o razvoju današnje narodne politike na Koroškem in o blatenju nekdanjih koroških partizanov, - kateri so postali borci proti fašizmu, ker je le-ta začel izseljevati zavedne koroške Slovence. Od vseh mladih magistrov in doktorjev bi si želel tudi, naj »po novem« razložijo mladini, kako je nastal člen 7, na katerega se danes tako opirajo. Ali po zaslugi prevzvišenega nadškofa Rožmana ali po zaslugi zavednih koroških Slovencev, ki so se borili po gozdovih kakor mi, ki smo bili v pregnanstvu in občutili vso bridkost hlapčevstva pod tujim jarmom. Gospod Kulmež, še naprej vse najboljše pri tolmačenju koroške zgodovine in člena 7! Florijan Sienčnik, Mokrije SLOVENSKI VESTNIK SPORT REGIONALNA LIGA-SAK Neodločeno v celovškem derbiju Igra je bila borbena, a manjkalo je golov. Navijačem pa gotovo ni bilo dolgčas. Foto: sv ATLETIKA Celovški maraton dobro uspel SAK - AUSTRIA VSV (1:1) Celovška Austria, ki se je poleti z beljaškim VSV združila v eno moštvo Austria/VSV, bo še naprej morala čakati in upati na prvo zmago nad SAK. V nedeljo, 24.avgusta, je sicer-le za las oz. za par sekund manjkalo, da ne bi odnesla treh točk iz Trnje vasi, a slovenski atletiki so dobesedno v zadnjih trenutkih borbene tekme velikemu favoritu prvenstva v sredinski regionalni ligi prekrižali apetite in si zasluženo priigrali eno točko. S tem imajo v neposrednih igrah z Austrio še naprej pozitivno bilanco s štirimi zmagami in tremi neodločenimi tekmami, poraza pa nobenega. S tem se je SAK proti vsem prerokovanjem celovških nogometnih strokovnjakov obdržal v prvi četrtini lestvice, saj je samo zaradi slabše bilance golov na tretjem mestu za Au-strio/VSV, ki je druga. Obe OLESARSKA dirka za poiskal Schuh-Schi, največjo nagrado avstrijskega kolesarskega športa, je preteklo nedeljo, 24. avgusta 1997, gostovala v Borovljah in Podjuni. Na startu je bila domala vsa domača polprofesionalna in profesionalna kolesarska smetana, med njimi kalibri kot Peter »Paco« Wrolich, Bernhard Gugganig, ki je vodeči v omenjenem pokalu, Harald Morscher in mladinski reprezentanti Rascher, Faltheiner in Kerschbaumer. Dirka je bila speljana iz Borovelj preko Apač »globoko« v Podjuno do Vidre vasi in nazaj preko Ži-tare vasi, Železne Kaple ter Sel v Borovlje. Kritična točka dirke je bila Šajda, kajti sedlo s svojimi nad tisoč metri nadmorske višine, nekaj gradbišči na cestišču in ozko ter strmo cesto je od dirkačev zahtevalo vse moči in največjo koncentracijo. moštvi imata po sedem točk, prvi na lestvici pa je Voitsberg z devetimi točkami. Kot že rečeno, je tekma bila borbena s težiščem v sredini igrišča. Proti vsem omenjenim strokovnim napovedim je bil SAK Austrii/VSV vselej kos in so mu na začetku tekme tudi nekajkrat uspele zelo dobre poteze. Ker pa vrag nikoli ne počiva in imajo majhne napake lahko usodne posledice, kar še posebej velja za šport, je zadostovala nepozornost obrambe, daje Gilgenreiner vil. minuti zatresel mrežo vratarja Mallega in je Austria/VSV povedla z 1:0. Odtlej se je igra docela zablokirala v sredini igrišča, moštvi si nista prizanesli ničesar, lepih in igrivih scen je bilo vse manj. V drugem polčasu sta moštvi svoje pozicije še bolj utrdili, kar je seveda stopnjevalo nervozo igralcev in med 60. ter Dobro vožnjo je opravil Ločan Peter »Paco« Wrolich, ki je dosegel'9. mesto, v pokalu pa zaseda 7. Že pred tekmo je potrdil svojo športno držo, ko je menil, da se sicer poteguje za zmago, a mu je uspeh njegove- 70. minuto je sodnik Krapinger pokazal tudi največ rumenih kartonov, trenerja pa sta v tem času izrabila kontingenta za zamenjavo. Vse do 87. minute so morali navijači SAK čakati, da so lahko dvignili huronsko vzklikanje, kajti takrat je mladi Koreimann z glavo poslal žogo, ki jo je za tekmo podaril namestnik deželnega glavarja Ausserwinkler, preko usodne črte vrat in tako izenačil. Sakovcem se je odvalil kamen s src, navijači Austrie/VSV pa so bili razumljivo »poklapani« in so kaj hitro zapustili igrišče v Trnji vasi. Nad tekmo pa je bil najbolj zadovoljen kasir SAK, kajti v Trnji vasi se je zbralo okoli 2000 gledalcev in navijalo za svoji moštvi. Torej, nogomet je lahko privlačen, če je zanimiv in napet. Prihodnjo tekmo igra SAK v gosteh pri štajerski Flavia Solva. ■ ga Tel-Wolle-moštva prav tako pri srcu. No, imel je prav, saj je zmagovalec Harald Morscher njegov klubski kolega. V skupnem seštevku za pokal Schuh-Schi pa še naprej vodi Korošec Bernhard Gugganig. ■ ^FANIMANJE za maratonske ^Lteke (proga je dolga 42,195 kilometra) vse bolj raste in temu primerna je tudi ponudba za vse tiste, ki bi radi izmerili zmogljivost svojega telesa in zdržljivost ter trdnost svoje volje. Ker menda ni lepšega kot v naročju navijačev in zijal tekati pod milim nebom in po trdem asfaltu, so tudi v Celovcu priredili mednarodni tek na maratonski progi. Nad tisoč tekačic in tekačev iz številnih držav se je preteklo soboto, 23. avgusta, ob pol osmih zvečer odpravilo iz zmajevega osenčja na pot, da bi opravili tistih »nekaj« dobrih 42 kilometrov in sebi ter svetu dokazali, da takšen tek sicer ni mačja solza, pa tudi nobena nepremostljiva ovira ne. No, na startu je bilo vreme še idealno, nekaj po deveti uri zvečer pa je začelo rositi, kmalu zatem pa pošteno liti in udeleženke ter udeležence pošteno prati, tako da se je slika na vrhu docela obrnila. Zmago jjri moških je naposled odnesel Čeh Pavel Kryska v času 2:21:42, pri ženskah pa je zmagala Etiopijka Bira Tadeleh z 2:50:12. Vse to je v bistvu pomembno samo za profesionalne tekače in njihov mednarodni »ranking«, po domače uvrstitev. Pretežna večina udeležencev pa je sodelovala po olimpijskem načelu, daje v bistvu pomembno sodelovanje, ne pa uvrstitev. Med tistimi neustrašenci, ki so v soboto zvečer za 42 kilometrov vzeli pot pod noge, te pa pod pazduho, so bili tudi slovenski vicekonzul v Celovcu Marko Vrevc, lesni trgovec Filip Čertov in poslovodja Gemgrossa Edwin Balakowski, izkušena dolgoprogaša Michael Mistelbauer in Peter Stern iz Nagelč oz. Rikarje vasi ter maratonca Stanko Mečina in Tone Boschitz, ki jih pa na žalost nismo mogli dobiti na sliko. Mistelbauer s časom 2:47:16 in Stem s časom 3:03:16 sta postala 15. oz. 43., Stanko Mečina je v 3:06:52 pritekel na 49. mesto, Filip Čertov je v času 3:13:29 zasedel 67. mesto, Tone Boschitz je s 3:16:15 postal 76., Balakowski je progo pretekel v 3:36:32 in postal 157., Marko Vrevc pa je kot 177. potreboval za klasično maratonsko daljavo 3:43:06. Sicer izmučeni, a srečni in zadovoljni so vsi tekači pritekli v cilj in se veselili, da so uspeli in zmogli ta težaven izziv. V tem trenutku na mačka, ki jih je dajal v nedeljo, seveda niti pomislili niso. Za veliki športni in osebni upeh jim iskreno čestitamo. ■ ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 86 Silvo Kovač Ulrich - Spengler / Berlin 1948 Z napadom na belo damo je črni posredno zagrozil z mati-ranjem na polju g2, saj bela dama nima dobrega umika. Toda beli, ki je na potezi, ima čudovit odgovor in v nadaljevanju črnega prisili, da ponav- abcde fgh lja poteze in partija se konča z remijem. Tudi tak razplet je na koncu ugoden za črnega, kije materialno slabši! Rešitev štev. 85 Na vezavo po d liniji in grožnjo Lf3 Euwe hrabro odgovarja s potezo l.Te7:! Lf3: Po l...Ke7: 2.La3+ Ke6 3. Del+ Se4 4.Tc7 je črni izgubljen. Tudi na 3...Le4 sledi 4. Tc4. Sledi poteza velike moči 2.La3!!, ki ovrže nadaljevanja črnega 2...Ld 1: zaradi 3.Te3+; na 2...Kg8 sledi 3.gf3. V partiji je bilo igrano 2...Da6 3.Tcc7 Da3: 4.Tf7:+ Ke8 5.Del+ in črni se je vdal! KOLESARSKA DIRKA ZA POKAL SCHUH-SCHI Odločitev ie padla na Saidi Peter »Paco« Wrolich: pred tekmo še okrepčilo Foto: sv Nasmejani obrazi pred tekom (in tudi po njem): Filip Čertov, Marko Vrevc in Edwin Balakowski Foto:sv