_ PUBLISHED AMD DIBTttlBtJTED UNDER PERMIT (No. 656) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6, 1817, OJf FILE AT THE POOT OfflCl OT MEW YORK, N. Y. By Order of the Pres't, A. B. Burleson, P. M. Gen. Največji slovenski dnevnik ^ TT A A^fl A ^^^^ A The largest Slovenian Daily VeUa *.00 (T| .AS ^ /i Ki VI 1/4 ^ ^ "" St" Za pol leta...............$3.00 * ^^ ^ JL ^ JL AJLwV/ M W 1 E Isslied every day except Sundays Za New York celo leto.... $7.00 - and legal Holidays. za inozemstvo celo leto... $7.oo jjgt slovenskih delavcev v Ameriki. 75'°°° Readers- ^ TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 127. — ŠTEV. 127. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 1, 1921. — SREDA, 1. JUNIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. K SEDANJEMU MEDNARODNEMU POLOŽAJU ČE SE NEMČUE IN RUSIJE NE BO PRIPUSTILO V LIGO, BOSTA S TVORILI SVOJO LASTNO PROTI LIGI. KI BO S TEM SKRČENA NA ZVEZO MED FRANCIJO IN ANGLIJO. — STRAN, KATERO BO PODPIRALA AMERIKA, BO NATO' MOČNEJŠA. Lt . .-i , i Guglielmo Fc TCro, slavni italijanski ;'«?odoviuar. Ali ho Lip;; narodov preživela, sedaj, ko so Združene države definitivno «»dlo0ile, da ne stopijo vanje? Ali bo nova Lij»a narodov poslovala malo dalj času kot njena prednica. Sveta alijanea iz leta — 1>1«j ter se nato razblinila v nič? Odgovor na to vprašanje je odvisen od dveh dogodkov, katerih ( pa ni inojfoee definitivno videti vnapiej. Prvi dogodek je. kaj bodo storile Združeno države v svetovnih! zadevali. Drugi je pa ee l>«» Liga narodov, sedaj sestavljena iz štiri-' desetih narodov. kmUu pripustila Rusijo in Xeuieijo k polnemu član-, htvu. V luei zgodovine je majhne važnoesti, če so Bolivija, Peru Per-| zija in eelo bogata Argentina pridružijo Ligi ali ostanejo izven nje. Piugi narodi bi labko vo je vali vojno glede katerihkoli teh dežel, a nobena teh bi sama n^ mogla pričeti z agresivno vojno, ki bi ogrožala mir sveta. Ce pa se pusti oba velika naroda, kot sta R.tsija in Nemčija, izven Lige. bosta brez dvoma v primernem času sklenila zvezo, ki bo' morda ogrožala Ligo samo. V takem slučaju p£ bi bila ona stran' močnejša, na katero bi se postavile Združene države. ' Akcija Združenih držav, ki so zavrnile Ligo. pa je^Tzpremenila <-ili položaj v Evropi in to iz naslednjega razloga: — Z Združenimi dižavaini v Lijri narodov bi se ji vsi drugi narodi radi priklopili. — Nemčija je pred enim letom resno skušala dobili vstop v Ligo. Rusija pa ni mogla prositi za pristop, ker je versaillska pogodba razdelila njeno ozemlje brez njenega dovoljenja. Sedaj, ko so Združene drŽave definitivno sklenil**, da nočejo imeti nobenega opravka z Ligo. je dvomljivo, če bo Nemčija obnovila svojo prošnjo za vstop v Ligo ali če bo Rusija hotela vložiti tako prošnjo. Cc ne bo storila kaj takega niti prva. niti druga, bo pretežna večina bogastva, sile in naravnih sirov izven Lige. Kolesa, mlina na veter, predstavljajočega Lipo narodov, se bodo potem lahko še nadaH" vrtela kot da dejanski obratujejo, a nobene moke ne bo prišla iz tega mlina. Svet« alijanea ali zveza, ki je bila slvorjen.i leta 1815, po zaključku Napoleonskih vojn, nI ustvarila v K v ropi miru, pač pa pomagala pri ustvarjenju notranjega nt d a v Evropi za dobo tri in tridesetih let Ta lupeli je bilo pripisovati deloma skrajnemu uboštvu v Evropi, ki je bilo posledica dolgotrajnih vojn. predvsem pa dejstvu, da so bile vse monarhije, velike in male, v Evropi v tej Ligi, rflo Francija sama, hoje revolucija je povzročila ustvarjenje te zveze. Anglija pa je stala na strani, čeprav ni Ijilu popolnoma izven lige in ko je prišla prva tesna napetost leta 1848 sla Francija in Pije-r.iout zapustila to zvezo in vojna Anglije na Krimu je napravila konce tej zvezi, vkolikor je prišla Rusija vpoštev. Na ta način se je v Evropi od leta 1848 naprej pričel boj za zveze ali ravnotežja sil, pri čemur je Anglija vedn» spravljala skupaj vse »labejse sile, da ziomi ali omeji silo močnejših. Itil je to sistem zvez in ra \ m »t ožja sil, ki je povzročil vse manjši vojne, ki so končno dovedle do velike svetovne vojne. Ni prenagljeno sklepati, da se bo zgodovina ponovilo v slučaju, u i bodo Rutija. Nemeija in Združen« države ostale izven lige. Rusija in Nemeija bosta sklenili zvezo, kakorhitro b«» v Rusiji na krmilu vlada, s katero bo mogla postopati zapadna sila. Zveza med Rusijo in Neun-ijo bo ena izmed neizogibnih posledic -vetov ue vojna, če se bo Liga narodov izjalovila. Peter Veliki, ki j? vladal v osemnajstem stoletju, je rekel, da bi vojiia med Nemčijo in Rusijo pomenila — uničenje Rusije. V devetnajstem stoletju pa j- rekel Bismarck, da bi bili vojna med Nemčijo in Rusijo pogin Nemčije. Nein&ja in Rusija sta bili v vojni in obe prerokovanji sta se izpolnili. Tako Nemčija kot Rusija sta minirani. Nemogoče je, «b. bi oba naroda ne izvedla logičnega sklepa iz te zgodovinske izkušnje. re bo ostala Evropa zavzemala še nadalje sovražno stališče napram obrtna. Razente^ra pa je tudi treb za obe deželi, da postaneta prijateljici in zaveznici v namenu, da se medsebojno rešita, prav kakor sta dru^a drugo pogubili. O vsled tega Nennija in Rusija ne bosta pripuščeni v Ligo narodov, bosta ust vi rili zvezo proti L"f i, ki bo s tem skrčena na zvezo med Francijo in Anglijo, skrito poti bolj visokodonečim imenom. Evropa bo zoptft razdeljena v dve veliki skupini in kdo more reči, katera teh dveh skupin bo razsodnik.' Na drugi strani Atlantika so Združene države. Obe skupini si bosta na ena*c način prizadevali zagotoviti si diplomatično, vojaško in finančno poinoč Amerike,« kot t.»j to že pričeli z ozirom na vprašanje vojne odškodnine. Združene države si lahko še tako žele ostali izven evropskih —. zmešnjav, a nihče tu nore pozitivno reci. da bi .e ne dalo zlomiti njihovega odpora j pomočjo intrig nasprotujočih si velesil. V politik! ne morejo pogosto najbolj mogočne države storiti tega, kar bi rade Morile. c bi se Evropa vrnila k politiki nasprotujočih si zvez ter tako-zvaneinu ravnotežju sil. bo pripadla naloga balanciranja obeh nasprotujočih si skupin narodov Združenim državam katero nalogo je d useda j izvrševala Auzlija. Anglija ne more še uada'je vršiti te nalog*, kajti zadnja vojna ju je tesno spojila h kontinentom iu posebno h Francijo. Zveza med Rusijo tu Nemčijo bi bila vsled It ga polom Lige ter prieetek nove politike nasprotujočih si zvez v Evropi, koje cilj bi bil namišljen ekrilibrij ali namišljeno ravnovesje. Ce pa se hoče preprečiti to zveso bed Rusijo in Nemčijo, moraj oZdružene države ali stopiti v Ligo narodov, tli pa. pri«Vti z incijativo. da se ustanovi dru-j?o ligo. ki bi mogla boljše zagotoviti Evropi inir kot pa ona. ki je Id« oživotvorjena v Versailles. Ce M5 bodo Združene države vzdržale vsake udeležbe, kot je se-«taj verjetno. pol«*» bo prišel kmalu dan. ko ne ho Nemčija več hotela stopiti r Ligo narodov, tndi ee bi izginil odpor od strani Anglije in r rane i je. To bi se zgodilo prav posebno v slučaju, da bi v Rusiji kmalu naatal red. C'e pa bi Združene države predstavljale del kombinacije splošnega značaja, bi se tako Nemčija kot Rusija pridružili tej skupini, če že ne i* dragega vzroka, že j-adi večje privlačnosti mase. 1'soda Lige narodov se nahaja vsled tega danes v rokah Združe-nih driav in od bodoče politike Zedinjenih driav je odvisen tek dogodkov v rekonstrukciji sveta. Če ne bodo Združene države stopile v sedanjo ligo ali kako drugo, ki bo stopil« na njeno mesto, ki jo bo TEŽKO OBDAČENJE NEMŠKIH POSESTEV _ i Nemška vladn bo naložila davek dvajsetih odstotkov na vredno« kot je obstajala pred vojno. Berlin, Nemčija. 31. maja. —. Nemčija namerava vprizoriti zaplenjen je d\ajsetili odstotkov vseh privatnih premoženj nem-jškili državljanov, da zadosti tem I potom reparocijskim rahtevam jzirveznikov. Jiržavni kancelar ur. |Wirtli bo jutri predložil tiržav-nemu zboru tozadevno predlogo, ki vsebuje posameznosti te prisilne odredbe. j Soglasno s sedanjimi naziranji določa nova predloga prisilno iz-! tirjanje doklad v višini ene peti-j ue vrednosti vseh zemljiških posestev v deželi. Ta davek bo naio~j žen posestvam v obliki hipoteke na. vrednost zemljišča Sol Je zna-j šala pred vojno ter bo služil ko: temelj za izdajanje denarja. Posestvo, k! je bilo vredno prea vojno 100,000 mark, bo sedaj cenjena na l.oOO.OOO m;:rk lil pr:-silna hipotekr, ua .to posestvo bo znašala 300,000 mark. Tukaj prevladuje splošno nazl-ranje, da ho«*r- ministrstvo dr. Wirtha v resnici zadostiti vsem zahtevam zaveznikov ter izpolniti dnne obljube, ker bi se drugače ne storilo tako radikalnih korakov. London, Anglija, 31. marca. — Angleška vlada je poslala berlinski vladi zelo ostro poslanico, v kateri se zahteva v teku enega meseca ileutcHlizaeijo nerednih nemških čet. ki se bore v Gornji Šleziji proti poljskim ustasem. Do tridesetega junija tekočega leta morajo biti vse te noredne sile razorožene ter odpuščene. JAPONSKI PRESTOLONASLEDNIK NAVDUŠENO POZDRAVLJEN V FRANCIJI. Havre, Francija, 30. maja. — V tukajšnje pristanišče je dospela japonska bojna ladja Kateri'\ na kateri se nahaja japonski kronprinc Hirohito. Prebivalstvo j»* mladeniča navdušeno pozdravilo. V torek »e bo podal v Pariz, kjer mu pripravljajo svečan sprejem. PRODAJA STAREGA ŽELEZA.1 - | London, Auglija. 31. maja. —; Angleška adniiraliteta je prodala' dobroznaui jeklarski tvrdki War«!, v Sheffield nit manj kot 113 bojnih ladij starejšega tipa. med ka-| terimi je pef drednotov. Te bojne j ladje bodo sedaj razbili na drobne kose. Med prodanimi bojnimi ladjami je Jes* križark. Sest lahkih križark, torpednih rušil cev. 13 torpednih Čolnov in osem monitorjev. Glasi se. da znaša cena Z2 stare ladje po 50 šilingov za tono in kot delno plačilo je dobila admiraiiteta 000.000 funtov. . NOVA ZELANDIJA IN MESO ZA AMERIKO. Wellington, Nova Zelandija, 31. ruaja. — Sir Francis Bell, poslujoči ministrski predsednik, je informiral ameriškega konzula, da ss ne bo dele) o nikakih težkoč Armour & Cc.. da eksportira v Ameriko, zrn ameriško porabo, meso, ki se qakfij? v tu kaj snih lede-nieah. To obvestilo je bilo posJano v pojasnilo vladnega stališča, ker iJ hotela vlada dati licenc za Izvoz mesa. Vlada Nove Zelandije pa bo zahtevala dobra jamstva, da se tega mesa ne bo nanovo eksporti-ralo Is Amerike v London. JUGOSLOVANI HOČEJO JUŽNO KOROŠKO i -— " i Jugoslavija una baje namen ovreči izid ljudskega glasovanja na Kcroškem ter zasesji deželo. Dunaj, Avstrija. 31. maja. — '•Jugoslavija i«ua baje namen zavreči izid ljudskega glasovanja, ki se je vršilo oktobra meseea pre-t(kleg:i leta v celovškem okraju Pit Koroškem Namen Jugoslovanov je baje premakniti meje s se- [ dar-je črte do Drave, fei teče približno deset milj severno od sedanje mejne črJ 1 j Jugoslovani .se pri tem opirajo na izid ljudskega glasovanja v j-'eziji ter izjavljajo, da je velik Cel prebivalstva v južnem deiu plebiscitnega ozemlja glasoval j proti Avstriji. Izjavljajo, da ho-| čejo vstrajati pri izpretnembi me-' jjje in sicer na temelju dejstva, da| se je v Gornji Šleziji določilo prI-( padnost različnih okrajev na te-melju izida glasovanja v različnih cbčinah. | \1ada avstrijske n-publike je ^ storila korake, da se bori proti ' tfrnu gibanju. Trdi se, da so izdati Jugoslovani velike svote denarji? v tozadevnem ozemlju in da : vrše tam obširno propagando. j ANGLEŠKI MilNERJI ! SE NOČEJO POKORITI -■ t * i Vse pretnje Lloyd Georga so ostale brez uspeha. — Odločno proti prisilnemu razsodišču. _ j London, Aug'ija, 31. maja. — Lloyd George se je bil zadnji čas poslužil obupnega sredstva, da spravi št raj kujoče premoga rj^. na-; za j na delo. i^apretil jim je. da sc. bodo morali podvreči prisilnemu, razsodišču. Delavski voditelj Frank Hod-ges je pa odvrnil, da bodo maj-r.erji odločno proti temiu VI cd a ni dosedaj stavila n?TJ enega predloga, ki \>; omogočil uravnavo. Štrajkarji uživajo pri vsem delavstvu splošno simpatijo. Najprej so jim priskočile na po-n-oe ruske delr.vske družbe s sto-tisoči dolarji. Njim so sledili nemški majuerji. ki so jim dali miljou | mark. , Berlin, Nemčija. 31. maja. — '"Taeglisehe Rundschau** je dobi-jla iz Giesena poročilo, da je zve-jZa nemških premogerjev dovolila i za podporo svojih angleških to-•varišev dva in pol miljona mark. | London, Anglija, 21. maja. — [Danes so železnice znova pričele prevažati importirani premog. i _ _ -- Ipeki v chicagu stavkajo. \ _ I Chicago, III. 31. maja. — Več sto unijskih pekov je včeraj za- ! stavkal o, potem ko jeo rganizaei-ja pekovskih mojstrov odklonila zopetno odobrenje starega dogovora glede plač pekovskih pomočnikov. Delodajalci izjavljajo, da so hoteli skrčitplače za dvajset odstotkov v namenu. ceni istega dne ko nun poslani denar dospe v roke. Kot generalni xastopniki "Jadranske Banko" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo vslike ko* .isti aa ene. ki se že ali se bodo posluževali naše banke. Denar nam js podati najbslj po Domaitte Money Order, ali pa po Hew Tork Bank Draft. ^ Fmk Saksar Stati 9uk hmmism, ntY«k CrLAS NARODA, 1. JFN. 1021 "G L AS NARODA" i . aUVIHtAN DAILY) B0VBD PUBT.TflHDfQ COUP AST TOANK IAKMIL PfllH LOUIS BEN (OIK. TrMaunr -—-—-1 ■ Cw«u0ajaja. Poaar mJ mm Maeovalt t*- ■Ltett po Moo«t Ordar. Prt spremembi kraja naročntkar groataaa. «a aa MM _tadl prUIUw fctralMBe wmammta. da Mtraja najdemo naaloTiiika. • LASNAftODA m Mann IfeMt Berwea at Mcdwtuii. New Vertu M. V. Talaafcowai CartfauM« W7I __ Bodočnost prohibieije. ft ' - Gonpodje Anderson, Wheeler in drugi. ki so odgovorni za osemnajsti amendment ter Volsteadovo postavo, so bivz dvoma preveč inteligentni, da hi se zavedali dejstva, da stoji proi.rbicija pred krizo. temelju t epa, kar se bo /godilo v najbližji bodočnosti, se bo najbrž odločilo, ee naj listom obstoja še naprej ali ee naj izgine potom razveljavljenja in splošnega neizvajanja postave. Ko se je vprizorilo veliki eksperiment, je bilo opaziti s strani občinstva, eelo onega dela ki je dvomil o uspehu odredbe, razpoloženju, da Ne nudi temu eksperimentu največjo priliko. Enforcement postave, kot so si jih želel: prijatelji prohibieije. se je sprejelo na zahtevo. Javni prostori za prodajo pijače so zaprli s\oja vrata. Krejev-r.e oblast i so storile toliko, kot je bilo v njih moči in kolikor se je tjuie lo pričakovati od njih, da izvedejo prohibicijo. V celem je bilo opaziti uvaževanje postave, kot so pristaši prohibieije z veseljem pričali. f»*f tiMfc Sedaj pa kažejo vsa znamenja, da se je zavrsilo stalno in redno naraščajoče gibanje na;.aj v prejšnje razmere ter proč od prohrbiei-je. Uspehi prohibieije niso bili nikakor taki kot se jih je napovedo-\alo vnaprej. Število zločincev se ni zmanjšalo. Bolnice imajo še — \edno polno alkoholikov. .Jetnišniee in kaznilniee niso zaprle svojih vrat. Število raz po rok se je pomnožilo, mesto skrčilo. Splošna trgovina ni postala boljša, ker je dobila kapital, ki je preje baje Sel za pijačo. Dejansko ni nič bolj zadovoljno kot je bilo preje in nikjer ni < paziti milenija. Na drugi strani pa je opaziti splošno nezadovoljstvo Veliko napako so storili prohibieijonisti v kongresu, ko niso hoteli dovoliti, da bi se pred uveljavljenjem nove postave razpečalo velike zaloge pijač, nahajajočih se v skladiščih. Te zaloge se je držalo koncentrirane v rokah par ljudi, interesiranih pri prodaji. S tem se je dovolilo, da je postalo tihotapstvo z žganjem narodna industrija ter faktor velike korupcije. S stališča praktične prohibieije je bila ta politika bedasta. Voditelji prohibieije so privatno priznali to dejstvo, a javno nočejo ničesar priznati. Kaj naj se stori v spričo sedanjega položaji.7 Dvomljivo je, da bi sprejem bolj drastičnih postav kaj koristil. Izveden je prohibieije se bo izjalovilo, ker nočejo porote oddati pravorekov glede krivde iti ker nočejo lokalne oblasti izvesti postave. Skušnje s štirinajstim amendmentom kažejo, da ustavna določba nc more izvesti samt sebe. Le malo je nadalje ljudi, ki bi trdili, ua je mogoče postaviti policiste v milijone domov. Največ, kar je mogoče pričakovati, je to, da se prepreči izdelovanje in razpečava-n je opojnih pijač na debelo. Vsled tega jih je dosti, ki se vračajo k prvotni ideji Anti-salon-ske lipe. da mora namreč biti edini eilj zatrl je salonov ter iz tega iz-\irajocega zla. Zakon o otroškem delu. Nedavno je U. S. Department of Labor potom svojega Children's Bureau izdal lestvico, ki predočuje načela postav, vzakonjenih od i azilih držav v zaščito cieee pred nevarnostmi preranega zaposlenja. V vseh državah, razuu v štirih, minimalna starost za delo — vsaj v tovarnah in čestokrat tudi v drugih obrtih. — ,:e postavljena na 14. leto; sedmero držav predpisuje minimalno starost 15 ali 16 let. V večini držav pa, veljajo tudi izjeme, ki se tičejo običajno dela otrok izven šolskih ur ali za časa počitnic. 20 držav priznava osemurni delavnik za deeo izpod 16. leta in prepoveduje, da smejo otroci delati čez osem ur v gotovih obrtih, čt stokrat v vseh obrtih sploh, izvzemši pa delo doma in na polju. Od ostalih držav približno polovica jih omejuje delavne ure v reguliranih obrtih na ."»4 ur na teden ali še manj. 11-urni delavnik obstoja še \ <1 vh državah z tedenskim maksimum od 60 ur. 41 držav določa gotove prepovedi glede nočnega dela za otroke pod 16. letom, in od teh držav 17 prepoveduje nočno delo sploh bj;cz izjeme, razun v nekaterih slučajih pled* dela na polju in dctmK, 18 držav, vštevši nekatere izmed poglavitnih industrijalnih držav. zahteva od otrok izpod 16. leta zdravniško spričevalo o fizični sposobnosti, predno dobijo dovoljenje za delo. in 10 drugih držav prepušča oblasti, ki izdaja taka dovoljenja, da sine zahtevati po svoji razsodinosti taka zdravniška spričevala. Glede dela v rudnikih je na sploh minimalna starost 16. leto. ali deset držav Se vedno dovoljuje zaposlenje otrok ki so vsaj 14 let stari, d oči m šest držav sploh ne določuje nikake minimalne starosti za to drlo. Ta lestvica je sestavljena lia podlagi zakonov, kakršni so bili v Aeljavi dne 1. januarja 1921. Dopisi Ralphtcm, Pa, Ker že davno nisem videl dopisa iz na'se naselbine, se želim jaz ni&lo oglasiti. Delamo toliko, da skoraj ne moremo p* »kriva t i svojih stroškov, O del«v»kih razmerah ne boui veliko pisal, ker smo ravno sedaj že dva dni r preeejfcnji praski glede izboljšanja interesov. Vedno imamo za hrbtom vuafa»vrstne podrepni-ke, ampak Slovenca ui nobeuega. Žalib ^g imamo Hrvate m Srbe. ki »e žele prodati za eden cent. Ako pride Mr. Zimmerman od knmpa-nije, se mn odkrWajo kakor bivšemu nemškemu cesarju Viljemu. Dragi mi Slovenci okoli teh naselbin, nikdar se ne $>odajmo takim priliznje»cwm! Ka'kor sera omenil. Imeli smo .precejšnjo prasko glede našega izboljšanja interesov. Bilo je udlno vse kakor eden. Samo par Hrvatov in en Srb bi "bili radi proti temu. Upam, da mi to vse uredimo mirno, da ne, bodo ti naši škodljivci nikdar niči dosegli. Naš premogovovni super-] intendent je rekel, da vse se lahko ( uredi z večino ljudstva. Kakor sem do daws videl. Je n'HiienO. j Nadalje želim tudi «sp<»roeiti* da se je dne 21. maja poročil naš ro-' jak in sob rat Frank Kttak c gdč. Ano Stalar, ki je prišla pred kratkim iz Jugoslavije. Doma je1 iz-Cerkuice. Tukaj ima dve sestri m enega brata, ki je bil v ameri-kanski armadi. Umrl je leta 1918 za pljučnico, ko je prišel doniov ua počrtnice, Novoporočencema čestitam. Obenem sem bil -tudi jaz povabljen na njihovo svatbo, ki se je vršila pri rojaku Martinu Abram na Aeosta, Pa. Ker se pa nisem mogel vdeležiti prvega večera, vdel ežfl sem se drugega dne 22. maja. Ko sem prišel popoldne na Acosto, me je pozdravila množica ljudstva, kakor da bi prišel ravno novodošlec t/. Jugoslavije. Že davno nisem v Penusvlvamiji okusil tako izvrstnega piva, kakor ravno na U j svatb«. Naj zaenkrat zadostuje, prihodnjič zopet nekaj. Poročevalec. Dunlo, Pa. V l'liiladelphia bolnišniei «e je jMidvrgel operaeiji rojak Anton lirzjak. ki pa ni se posrečila in je za vedno zatisnil oči 21. maja. Truplo so prepeljali na dom v iieaverdale. Pokopan je bil 24. maja na jM>kopališču v Dunlo. Sprevod je bil prav lep. Lepa ' hvala društvu Simon Gregorčič št. 60 za krasen venec, kakor tudi društvu Zavedni Slovenec št. 4. Rajnkemu pa bodi lahka zemlji-ea. v miru naj počiva. A. Oshaben.- Muskegon Heights, Mich.' Ker ravno pošiljam naročnino za list Glas Naroda, katerega ja-ko vestno prebiram, hočem tudi omeniti tukajšnje delavske razmere. < Tovarne, med katerimi je največ livarn (foundries), prav slabo obratujejo, in tudi zaslužek je slab. Kar plačajo na uro. je največ do 40«1, zraven tega pa še dela! ni za dobiti, če bi ga prav rad, človek kupil. Kakor berem po časopisih, je povsod slabo za delav-jee. Kar mora pa delavec kupiti. J mora tudi tukaj vsako stvar drago plačati- tako da ne vemo, kdaj se bo kaj bolje obrnilo za nas delavce. Slovencev nas je tukaj bolj malo, najvCč je Madžarov in Ce-hoslovakov. Koncem dopisa pozdravim vse Slovence široni Amerike. Anton Pavtkn. Iz Slovenije. Samomor dijaka. V Hilšerjevi ulici v Ljubljani se je obesil učenec IV. realke, 16-letni Stanko Prijatelj, rodom iz št. Janža na Dolenjskem. Fant je bil, ko je izvršil samomor, sam doma. Ko je prišla služkinja Jo-sipina Tomaži« domov, je našla stanovanje zaprto iu je dala vrata odpreti. V dijakovi sobi je našla na mizi odprte knjige in .zvezek za preparagije. Slutila je nekaj sumljivega in je šla pled at v stranišče. kjer ga je našla obešenega. Kakor je koustatiral policijski zdravnik dr. Lisjak, je smrt precej nastopila. Samomorilca so odpeljali v mrtvašnico. Najdeno truplo umorjenega dekleta. Ko je 27. aprila delal posestnikov sin Miha Garbajs v gozdu in rahljal zemljo, je zagledal moleti :z zemlje človeško nogo. Kopal je dalje in izkopal plitko zakopano žensko truplo. Svojo žalostno najdbo je precej naznanil orožnikom, kateri so ugotovili, da je najdeno truplo Marije Smrekar iz Sv. Pavla pri Malem Lipoglavu, katero pogrešajo že od oktobra 1. 1019. Dekle je moralo biti umorjeno; morilec je skopal dekletu plitev grob, "pokril truplo z zemljo. z listjem in z vejami. Državno pravdništvo v Ljubljani je vse potrebno ukrenilo, da se izsledi morilec nesrečne Smrekarjeve. Uboj v Spodnjem Berniku. Ko je prišel 2. aprila k družbi fantov v Spodnjem Berniku Blaž Jenko, pa je udaril Andrej Stare z vilami od zadaj po glavi in inu prebil lobanjo. Vsled .poškodbe je Jenko :{. aprila umrl. Orožniki so Andreja Stare zaprli. Stari grehi. Po razsula avstrijske armade se je dogovorila družba petih Viča-nov in Glinčaitov. da so pod ipre-tvez.o, da so vojaška ipartrulja, ki rekvirira živino za častniško obed-nico v belgijski vojašuici, izvabili stražniku Francu Japlju 4 vole in 2 kravi. Rnkvirirano živino pa so pnnlali ter izkupiček večinoma popili po gostilna h. Cela zadeva se je vlekla. Koiu-no je obsodilo deželno sodišee Franca Ronieza na S tednov. Antona Oblaka na 7 ta-dnov, Ivana Oblaka na 4 tedne, Antona Selana na 4 tedne in Janeza Avbelja na ^ tednov ječe. Sam je šel ▼ kletko. Obmejno orožništvo je že dalj časa zasledovalo mladega tihotapca, 1 »letnega Franca škrabla, ki je pobegnil v Avstrijo. Ker se mu pa tam ni posebno dobro godilo, se je vrnil iu se skrival pred orožniki. V tem času je ukradel nekemu kosestniku kozo, in ker sta ga mož in žena obdolžila tatvine, ju je šel k rat kom al o tožit. Toda na sodniji se je mlad tiček ujel. Toženca sta prinesla namreč poročilo omžniške postaje, da je Fran S k rabi tihotapec in nevaren tat, ki ga zasledujejo. Sodnik dr. Kramer je izročil nato fauta jelniške- 'inu pa/torku. Zdaj je na varnem. * ' Hainovi 6mm w vračajo. ' Dabr«pnlj<&i orožniki so brez j vsakomnega ukaza vdrli v hlio podžupana Pogorelca v Stnigah in uni napravili 4unio hišno preiskavo, mu odvzeli razne iustru-niente. zdravila in obveze ter ga z nasajenimi bajoneti gnaLi z zboroval išča na njegov dom. Orožni-ška brigada v Ljubljani je zadevo preiskala in poroča, da je ilo |K>-stopanje dobropol,tskega orožni-štva po zakonu utemeljeno, češ. ker je imel Pogorele med raznimi zdravili za prvo ponroč ipri živinski bolezni brez oblastnega dovoljenja tudi strupe, da pa so mu druge zaplenjene reči vrnili. Okradena gledališka blagajna. Pred kratkim je bilo blagajni-čarki ljubljanske opere ukradenih 80.000 kron gledališkega denarja. Policijskemu komisarju Ha,betu -o je posrečilo izslediti tatu in si-cer v osebi Alojzija Aviblja, brata i blaga jničarke. Avbelj je nevaren i vlomilec in je bil pred kratkim i obsojen na 5 let ječe. Posrečilo se mu je pobegniti iz zaporov in je okradel lastno sestro. Pri njem so našli samo še 1100 lir. Ves ostali denar je zapravil v družbi malopridnih žensk v Trstu, kamor se je po izvršeni tatvini odpeljal na zabavno »potovannje. Smrtna nesreča, Ambrož Škrjane je vozil svate v Križe pri Tržiču. Zvečer se je s kolesi jem vračal proti domu v Senrčno. Koleselj se je pred vasjo prevrnil v obcestni jarek. Šker-janc je vsled zadobljenih notranjih poškodb drugi dan umrl. Otroci zažgali kočo. j Kočo Mat. Zaplotnika na Tutin-cu pri Kranju je uničil požar. Zažgali so baje otroci. Smrtna kosa. V Novem mestu je umrl po kratki bolezni v visoki starosti 80 let kanonik Janez Ev. Virant. Služboval je kot kaplan v Trnovem na Notranjskem in v Šmihe-ju pri Novem mestu, kot župnik v Podgrradu in v Mokronogu, zadnjih 14 let pa kot kanonik v Novem mestu. Zaradi ljubeznivega -značaja je bil povsod priljubljen in spoštovan. t'mrla je v Ljubljani Marija Sedej v 74. k-tu starosti. Bila je zelo priljubljena ženica. V Ljubljani je umrl dr. Alojzij Franko, odve&iik v Gorici. Smrt med invalidi. Xa deželnem zdravilišču -za bolele na pljučih — Golniku — so v jliratkih presledkih umrli sledeči invalidi: Ivan Kragoljnik, doma iz Celja; Anton Kome, iz Device Maiije v Polju: Anton Turk, iz Polhovega gradca. in Boris Ku-kar, stud. jur. iz Ljubljane. Obesil se je v Pek rab pri Mariboru 291etni posestnikov sin Leopold Vehovar. Papežev dar. Papež Benedikt XV. je podaril za revne vpokojenee južne železnice v ljubljanski škofiji 50,000 lir. Aretacija komunistov. V Mariboru so aretiraH tvivšega' j jugoslovanskega nadporočnika in prejšnjega urednika socialwtione Peter Zgaga Nekdo me je vprašal, kaj pomeni beseda šmokavzar. . Šmokavzarji so tisti čikaški časnikarji, ki prikrivajo resnico in se izbegujejo odgovoru s tem. da odgovarjajo na vse nekaj drugega kot pa na stavljeno vprašanje. * » • Ce jih vprašate, kaj je z denarjem JRZ, vam odgovore, da to letos v Jugoslaviji Se precej dobra letina, in če jih vprašate, zakaj mečejo članstvu pesek v očim, vam pravijo, da se po Ameriki vedno slabše dela. * • • V»i ti šmokavzarji bi hipoma pustili svoje službe, če bi se jim nudila prilika postati "kuli*' pri Glasu Naroda. » * • Na spominski dan se je vršila v New Yorku velika slavuost. "Pokopali so z vseuii svečanosti ^ne-,znanega vojaka". To se pravi: za-Igrebli so kosti človeka, kateremu ne vedo niti imena niti pokolenja. Govoril je predsednik Harming, razni kongresmani in senatorji. Cela prireditev je stala na tisoče in tisoče dolarjev. . • * # Človek! nehote pomisli: če izkazujejo take časti neznancu, kak-] šnc šele morajo izkazovati znanim in zasluzuim! # * * Le vprašajte na ulici invalida svetovne vojne, ki je brez nojre ali roke, pa vam bo povedal, kakšne ! * * * Junaštvo ni ničesar drugega kot obupen strah pred smrtjo. • * * Ljubezen je kakor politika: prvim malim koncesijam slede na-daljne in večje. * "I5iovolite mi, da vam povem resnico", slišite vsak dan. Nikdar pa še niste slišali človeka reči; "Dovolite mi, da se vam zlažem". * * * Vzgledu !aškega D'Annunzia, poljskega Korfantyja bodo sledili (tudi Jugoslovani in zasedli Koro-i ško do Drave. Kot znano, se je vršilo lansko jesen na Spodnjem Koroškem ' ljudsko glasovanje, in ogromna večina prebivalstva se je izrekla za Avstrijo. To se je zgodilo vslei-tega. ker večina tamošnjega ljudstva avstrijsko čuti in ne jugoslovansko in ker v Avstriji ni prisilne vojaške službe. • • • Jugoslovanski državniki, ki tako silno bobnajo na samodločeva-nje narodov in na izraze ljudske volje, nočejo te samoodločitve in trga izraza ljudske duše na Koroškem priznati. * * « In v slučaju, da zavojujejo Koroško, kaj bo potem? K sedanjim nezadovoljnežem v Jugoslaviji se bodo pridružili na-daljui tisočeri. Ideja bratstva se bo še bolj omajala, slabotni temelj se bo začel še bolj zibati. # . * Za ponemčene Korošce se bri-pajo v Belgradu, Kako silno pa skoparijo s sočutjem in pomočjo, ko gre za pristne primorske Slovence! # . • "Moj roman je najboljši, kar jih je kdaj izšlo v slovenskem jeziku. Jaz sam sem ga spisal. No-j ten Slovenec ne piše krasnejšega jezika kot ga pišem jaz. »Jaz sem j sploh najboljši pisatelj. Moj slog i je kristalno čist' 4 * • Ali si lporete misliti večjo samohvalo f Spočel, rodii in natiskati jo Je dal v svoj "list" Zvonko Novak. "Enakosti" ter sedanjega tajnika komunistov Toneta Gmajnerja. Razen omenjenega je bil aretiran še nek črkostavec. Baje sta bil« v zvezi i komunističnimi agenti, ki so bili aretirani v Marenbergu in ki so prinašali preko meje komunistične letake. Vtlik delavski shod * LjaUjaai Dne 22. aprila zvečer ae je vršil v Ljudskem domu velik delavski shod tobačnega delavstva in vpo-kojeneev. Sholda se je vdeiečilo USOOddratva. Govoriti so* An a' ■ . U ■ ... ' . .;v, ... ,-j. ... .-. imjofllmmftska ^^^ Katul. S^mtfa Ustanovljena 1. 1898 Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. (Ural aAmfld: Predsednik: RUDOLF PEBDAN, 883 E. 185tb St. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BAtANT, Box 100, tesrl Arense, Lorsln. O. Tajnik: JOSEPH PISHLExt, Ely, Mlniv Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blacajn'k wAspimOrnXh enrt&Sa: JOHK MOVERN, 624 N. 2nd W. Dcloth. Mhw». Dr. JOS. K ORAHKK. 843 E, OWo^SlTn* 1L. PittsbariM, Ps. ____Wnuwcl «Aer: MAX KKBStSNIK, Bat 872, Bock Isprlnss. Wto. MOHCR MLADIC, 2903 So. lAWOdste Ave, Chksco, HL FBA14K Skbabec, 4822 WsshlDgtoa Bt« Denrer, Goto. Psrsixd s»sr: LBONABD SLABODNIK, Box 480. Ely. Htsa. GREGOR J. PORENTA, Box 176, BIsck Diamond, Wash. FRANK ZORTCH, 6217 St, Cl»ir A ve.f Cleveland, O. Zdrnievafnl sdbw: VALENTIN P IRC, 819 Meadow Ave., Rocicdale, JoUet, HL PAULINE ERMENC, 639 — 3rd Street, La Salle, IU. JOSIP STERLE, 404 EL Mess Avenue, Pneblo. CJolo. ANTON CELARC. 706 Market Street, Waok**an. I1L —- Jednotlno nradno glasilo: ,'GLAS NARODA", i j i i j i Vse »trsri, tikajoče se nrsdnlb rade* kater tudi denarne poSUJs-tro naj se poHlJato na javnega tajnika. Vse prtto*be naj se polllje na predsednika porotnega odbora. ProSnJe ca fprejem dotUsQuot In bolulfika aprlCevala naj se pofili;* na vrbovnega sdravnlka. Jngoelcvsnska Katoliška Jod nota »e priporoča vsem Jugoslovanom M obilen pristop. Kdor Želi postati Clsn to orgtnlx-elje, naj se cglsrd tsjntkn bljtlnegs drnttvs J. S. K. J. Za ostale rltev novih dmfltev ss ps obrnite na gL tajnika. Novo drnfitvo se lsbko vstanovl ■ 8. Qsnl ali OanlcsmL Siiuoneieeva. Krentžar, Komlance/ Kogoj in Cvikelj. SIkkI je prutc-.stiral preti nameravanenm prikrajšanju pokojnine tobačnega delavstva, proti uvedbi -lOletnega službovanja, proti ukinjenju 8ur-uega delavmka po tualili obr4ib ter zii to, da ^e t<»baeuo delavstvo uvrsti v kategorijo državnih nastavi jencer. t-ia ,v i- . ii. 40 let delovanja v enem podjetju. Dne 22 aprila je v Ljubljani praznoval naddelo vodja strojnih tovarn Fran Windisch svojo štiri-desetletnieo. Vstopil jo leta 1881. v prejšnjo Tomriesovo tovarno za vtroje, kjer deluje nepi-euehoma. Stavka v stavbeni stroki. Stavka zidarjev se je jela krha-e poroea, se je miir;go delavcev že javilo na delo. Delodajalci doslej odklanjajo vsako kakršnokoli koncesijo. Dobrovska cesta , od Viča do Horjula je v skrajno j zanemarjenem stanju, f-lovek. ki yse vozi njej, je naravnost v smrtni nevarnosti. Ob kraju cela vrsta napeljanih, a ne razpelj/uiih gramoznih kupov, |>reraščenph od plevelu, na sredi pa globnke vdr-tiue in luknje, v katerih zastaja cestna mlakuža. Lepe razmere! Nered v opernem gledališču v Ljubljani. "Slovenec'' piše: Kritika je zadnje ea.se ostro in upravičeno prijemala nezdrave razmere v naši operi. Kovačev nelepi nnstop je povzročil velike demonstracije in ogorčenwt akademikov. Jkled j tem se je pa zgodil dni}? dogodek, i ki ue predstavlja gledališke upra-|ve v najvzornejši luči. Blagajni-earka opere gospodična Albina Avbelj je shranjevala inka.sarani denar doma in 2(5. aj>rila zvečer, ko ni bilo nje in njenih starišov 'doma, je bilo vlomljeno v stano-t vanje in odnesenih 80r000 kron. 11Tpravno ravnateljstvo opere je [izjavilo, da je škoda pokrita, in ;govori se, da je pokril upravni •ravnatelj iz svojega 80.000k rt mi ski | primanjkljaj. Polieija dela s p;»l-jUim parom, da izgledi viomilea (so j^a že prijeli, je brat blagajniČar- jke), toda vprašanje nastane, za-I kaj ni upravno ravnateljstvo j dnevno obračunalo z blagajn iear-' ko in zakaj jo je s tem postopanjem prisililo, da je morala nositi denar domov, ko imajo vendar v gledališki pisarni varno blagajno za shrambo denarja. Škandalom v "Samopomoči" je sledil zdaj upravni nered v kr. operi. Zanimivo je, da se najnovejšega opernega škandala najbolj veselo tietfi mogočni krogi, kateri delajo na to. da bi prešli ljubljanski gledališči v upravo koriizorcija znanih ljubljanskih barpkirjfn'. • ; V Ljnbljani aretirana mednarodna tatova. Policijski nadzornik Cfruden in detektiv Kramer sta v hotelu Triglav aretirala Dunajeana artist a Josipa Pleiseberja m kljneai-ni-čarja Otona Ilolla. Ker je biio v 'kovecgtf gledališke oW^kft v vred- 'v uosti najmajij 10(),0tni list. Tudi Holl j«* povedal, da jr nameraval v Trst potovati. K«; je na policijskem ravnatelja vu Fleischerja in Holla okrajni nadzornik Toplikar izpra-seval. ( dikod imata toliko gledališki* garderobe, je pa naznanil kainitan v Novem Sadu dr. Alilu-tinovič. «la sta v Ljubljani zaprta Dunajčana ukradla garderobo igialeu Jovaim Janijsu iji 'pobegnila proti Ljubljani, kjer so ju ^ pa medtem že djali na varno. Medved na • Jezerskem ustreljen. i Dne 23. aprila so se zbrali pod vodstvom oskrbnika Primožiča jezerski lovci, da ulove medveda, ki je napravil lansko leto jezerskim in dolskim |w>»e«?tnikom veliko škodo, ker je raztrgal čez 30 ovac in :{ goveda. Deževalo je. ko so se sešli h.vci. a prepričani so bili. da ga to pot gotovo dobe v pest. Ob 10. so ga izsledili v gostem grmičevju in kmalu je bil od vseh štirih strani obkoljen. Vodja ekspe-dieije j<* izpustil svojega psa Tre-t'a na sled ki je bil takoj mre i« i za petami. Kmalu sta se medved in per pri valila po grmovju do lovca Carmana. Trije streli na tri korake in medved je obležal na mestu mrtev s prestreljenim vratom. l'il je zelo velik in je tehtal !)3 kg. Meso je bilo jako okusno, kajti medved bil zelo debel in je imel čez 2 kg same masti, kar je za ta čas nekaj izrednega. i , Čuden doktor kemije. ' V Mariboru živi neki dr. Boe-clier, pristojen v Nemčijo, ki ima svojo pekarno pod imenom Šmid. Ta gowpod io^doktor kemije, obenem pa se s prodajo kru-ha t/, pokvarjen«* moke. nakar se je izvršila preiskava ter zaklenila moka v pekami in pri trgorcu Zieglerju, ki jo je kupil od neko zagrebške tvrdke. Pri +em so prišli na s'ed. da je pravi lastnik pekarne dr. Boeeher, k>i bil skupno s trgovcem Zieglerjem obsojen na ) kron globe. Na njuno 7>ri-tožbo je maribor-ki kazenski senat potrdit prvo raai^octho. i • Arstiran vedeževalec. Oiv-žništvf» v Ivušiih je aretiralo ' ra/.van.iskega vedeževaleanekega starega čevljarja, h kateremu je zadajala tudi k*telige«ca iz Maribora. ——- " i1 ■ 1' » i ■ ' 1 ' r ' Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovin« za Vašo ; iružino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in druga potrebna navodila na najatarajia In skušano slovensko bančno podjetje: FRANK SUfcSER STATE BANK (potniški oddelek) Rt/fcVtlftMf* ti. M-m Vfmk, M r.f- BEBflBEf B3S HSSfiBSBB GLAS NARODA. 1. JUX. 1921 Romanca dveh hladnokrvnih pariških morilcev, Madam Bcuutbo, ki je priznala, da je stlačila. truplo svojega u-niorjenegm mate v kovčeg ter ga poslala proč, ter Landru, ki je obtočen, da je umoril in sežgal dvanajst žensk, sta sc sestala v ječi ter se zaljubila drug v drugega. Policija v Parizu je pričela oči vidno obupovati o tein. da bi mofrla izposlovati obsodbo dveh najbolj predrznih. prebrisanih. — hladnokrvnih in iznajdljivih morilcev, kar jih je v zadnjem času ua-Mopilo v francoskem ^lavneiu mestu. Paniki detektivi niso niti nialu v dvomu, »is je llemi Landru moderen "Blut-beard ' in da je umoril gotovo dvanajst. mogoče I a eelo trideset ali več svojih žena. Policijski prefekt in njegovi detektivi so i'totako prepričani, da je odlična pesnik in jr. madama Bessarabo, uiuorila svojega moža. stlačila njegovo trupi«/ v kovčeg ter slednjega odposlala. Po polnem priznanju je preklicala to priznanje ter pozvala policijo, naj dokaže to, kar je sama priznala i:i o čemur so skoro vsi prepričani, da je — 4'ejstvo. • Lend m, morilec številnih žensk, je imel previdno navado, da je sežgal ostanke svojih žrtev v veliki peči. katero je iinel v k'eti svoje hiie. Madama Bessarabo pa je bila toliko previdna ter gledala na to, da ni nihče ničesar videl ali slišal, kar bi jo spravljalo v stik z zločinom. Kljub neumornim naporom pariškega detektivskega urada ter d'/avnega pravdniatva so potekli meseci in mest t i izza aretacije teh dveh oseb in še vedno ni gotovo, če bo eden ali drugi plačal kazen za svoje zločine, izvršene na tako hladokrven način. Nasprotno pa sta sc ta dva morilca, katerr.-.ia policija ne more popolnoma do živega sestala v ječi, se zaljubila ter računata sedaj s teui, da bosta poročilu, kakorhitro bosta izpuščena na svobodo. Posameznosti zločinov v vsakem slučaju so tako izvanredne, da pred stavlja cela zadeva presenečenje za francosko javnost. Neki francoski list je celo predlagal, naj se oba izpusti in da bo Landru nato kinalu spravil s poti svojo najnovejšo ženo. nakar ga bo mogoče spoznati krivim ter spraviti s sveta. Bi\ je Landru. ki je prvi v tej dvojici obrni' nase javno pozornost. Pred skoro dveini leti je postala francoski policija pozorna nanj in na njegove zločine. Henri Landru je inženir po poklicu, iznajditelj ter zelo izobražen človek. Čeprav je grde zunanjosti, plešast in bra.dat, mu je lasten dar prikupnega govora in ima še druge lastnosti, ki ugajajo žen skam. Kljub temu. da je star petdeset let, se mu je posrečilo zavesti — najmanj dvanajst žensk, katere je omamil z ob'jubami. ki so se tikale poroke, lepih oblek avtomobilov ter krasnih poletnih bivališč. i^erija domnevanih zločinov, ki je vzbudila sum pariške policije, se je pričela v poletju leta 1915 ter je šla naprej do leta 1919. Te zločine je Landru izvršil > neki vili v samotni \asi Gambais, na robu zgodovinskega Rambouilctt gozda, nekako trideset milj od Pariza. Pozornost po!iei)e je bila najprvo obrnjena na Ltndruja vsled nekega pisma, ki je bilo naslovljeno na župana v Gambais in v katerem sC je povpraševalo po neki madami Buissoti ki je izginila. — Povpraševanje med vaščani je pokazalo, da je bilo opaziti brezkončno procesijo žensk, ki so prihajale v vilo, čud: r. ropot ponoči. gc*t dim iz dimnika ter druge skrivnostne stvari. Policija je aretirala Landruja ter našla med njegovimi listinami tudi seznam žensk, ki so izginile, o katerih pa se domneva, da so predstavljale le del žensk., ki so postale njegoAc žrtve. S|. |. __ V avgustu 1915, je odšla madama Ooucbet. dobro izgle-dajoča vdora, s tvojim sinom Andre v hišo Laudruja ter vzela s seboj obveznice in vrednostne papirje v znesku $-"0-000. št. 2. — Madama Guillin. hišnica, izginila »- oktobru 1015. Št. 3. — Madama l^eon iz Ilavra. stara skoro šestdeset let. lzg:-nila leta 1915. št. 4. — Madama Buisson, ki je odšla avgustu 1917. Znano je. da je odšla v Gambais v septembru 1917 s $3.000 v gotovini. št. 5. — Madama A. Oolomb. bančna uradnica, ki je živela v Parizu ter izginila v decembru 1916. Dne 26. decembra 1916 jc odšla v Gambais s +1"»00 v cotovini. Št. 6. — Andree Babelav, lepa deklica romunskega izvora, ki je bila zaposlena pri neki vedeževalki v Parizu. Št. 7. — Lujiza Janine, vdova, ki je izginila v septembru 1917. Št. 8. — A. Pascal, ki je odšla iz Pariza v Gambais v aprilu 1918 s seboj mačko. Ko je prič-la policija preisko-viti pretek los1 Landruja. je spravila na dan presenetljive povesti o njegovi skoro demonski oblasti katero je inn i nad ženskami. — med katerimi iili je bilo dosti, ki so le slučajno ušle njegovim krvoločnim krampi jem. Tako je naorimer našla policija neko gospodično Deschamps. ki jej izjavila, da je ravno hotela pod-leči vplivu tega človeka, ko je bil aretiran. Njena povest je bila naslednja; — Prepričana sein. da ima ta človek sile demona. Sestala sem se ž- njim v kari podulične železnice in na srečo je bilo najino znanstvo le kratko. Č^eprav kratko je izvajalo vendar name mo-1 počen vpliv. — Sedel jc nasproti mene v vlaku. Se nikdar preje ga nisem videla, a njegotr obraz me je zanimal. Nisem mopla obrniti pogleda od njega. — Napravil je neko vsakdanjo in brezpomembno pripombo. Nežno se je ozrl ume in ta pogled me* je navdal z zaupanjem, katerega si nisem mogla, razlagati. Prvi pri pombi je sledila druga, in ženske, ki so se nahajale v istem vozu. so me očividno zavidale. Vi si e-nostavno ne morete predstavljati privlačne sile tega človeka. , --P redno rvi se ločila, sem rati morala obljubiti, da se zopet sestanem ž rj»m. Dal mi je vizitko, ki je nocoa ime: — Lueien Guilett ter neki pariški naslov. Rekel je, da me bo vzel ven z avtomobilom in da mi bo pokazal vilo na deželi, pravcat paradiž sre-' di drevja. — Ko se in prišla zopet k pameti, sem spoznal«, da ne bom mogla držati svoje obljube. Pisala nem mu. (To pismo je prest re-gla policija). * a — V» kale. da je (bil aretiran' pod ure po najinem sestanku in v flifri -Iti je Iwtf j^aledniega dne. objavljena v !KtihF sem spoznala svojega očarljivega znanca. Landru ima več -otrok s svojo zakonito ženo. a je že del j časa 'živel ločen od nje. Last o v al je neke tfJtrazo. k:»tero vodi njegov sin star triindvajset let. Sin je rekel, da je bil nj« >»or oče vedno zelo dostojanstven, strog. a pravičen, j Landru je pieživel dosti svojega časa v nekem pariškem stano-venju. Vila v Gamais je bila le vada, s katero je privabil k sebi ženske, in pait, iz katere se niso več vrnile. Na njegovem pariškem stanovanju je našla policija žensko obleko. pisma in slike njegovih — znank. 1 Landruja so prevedli v Gambais ter preiskali vilo v njegovi navzočnosti. Po kotih sob so našli kupe. ženskega perila. Na uiizi v kuhinji je bil modroc. na katerem je bilo opaziti krvne madeže. — Patrone različnih kalibrov so ležale naokrog, a pdino orožje je obstojalo v stari puški. • Madama Ocuehet. dobro izgle-dajoča vdova, ki je bila njegova prva bolj odi i'-na žrtev, je bila lastnica neke trgovine s perilom v Parizu. Živela je zelo udobno, i-mela prihranke 5*20.000 ter lepo opremljeno vi!o v bližini Chantil- \i. Landru jo j® snubil ter se ože-'r.il ž njo. Rekel je. da je bogat človek in g'a Ms v njeno vilo. kjer sta živela neka j časa. V juliju 1915 je vzel Landru v najem neko vilo v Vernouilett, v bližini Moutes in pohištvo madame Oouc-het so privedli tjakaj iz Pariza. • Vaščani so le redkokdaj videli madamo aJi njenega sina. ki jo je spremljal, a malo pred tem. ko jc bila vila zaprta, so zapazili prihajati iz dimnika goste oblake j dima, čeprav je bilo zunaj zelo • vroče. ' Madama GuiHin. ki se prikazu-1 je kot naslednja na seznamu, je bila živahna vdova srednje staro- , ■ - ■■ u, ■ ■ __J WASHINGTONOVA ZASTAVA PODARJENA MESTU*"NEW YORKtJ. Te dni je bila podarjena mestu New Ycrku zastava, katero so uporabljali pri inavgnraciji Georga Washingtona. Zastavo je izročil županu Hylar.u gene-alni poročnik H. M. Bankh'id. sti. Bila je hišnica pri nekem inže nirju, ki ji jc zapustil sMOOO ter najel dragocenega pohištva. — V pričetku leta 191.1 je dala v liste oglas, da iščolži se «ra u-mora. a ni mogoče najti nobenega zadostnega dokaza, tikajočega se smrti ene izmed njegovih domnevanih žrtev. T'soda teh domneva-1 nih žrtev je vsled tega le temelječa na ugibanj;* ter ne more biti vsled tega pi^-dmet zakonitega — pravoreka. postavne oblasti opo-i zarjajo na tfžkoče dokazan ja u-mora v zadovoljstvo francoskega sodišča, ko nihče v resnici ne ve. če po "Tesane osebe še žive ali če so že mrtve. Vznemirljivo dejstvo je nadalje, da je od leta 1915 edi-nole v Parizu izginilo na nepoja-snen način 3000 žensk, j Landru je priznal da je bil precej velik bab jek in Don Jtian ter pravi, da je enostavno spodil ljubico. kadar se je naveličal njene ljubezni, hodnik, ki ga je zasliše-. val. je rekel: \ — Vi ste imeli številne zaročen-! ke ter je čudne naključje, da so' [vse izginile. — Tudi vi ste imeli morda ljubice, — je odvrnil jetnik nesram no, — in prišli bi x veliko zadre-^ go. če bi moiaii povedati nat.inč-no. kaj je postalo iz njih. — Dol že kic umora prijateljic, katerih slike so našli. — je rekel. — a zakaj bi ji V; jaz umori) ' Nekatere so mogoče izginile, a dosti jih je. ki še vedno žive in lahko jih najdete brez vsake težkoče. Čeprav je na razpolago dosti okoliščnih dokazov, ne bo francoska justice preje zadovoljna, dok-re! se ne dobi materijalnega dokaza, da je L«indru dejanski izvršil vsaj enega izmed umorov, katerih se ga do!ž.. Natančno so preiskali vilo v Gambais ter našli tam človeška ostanke, a kdo more identificirati te ostanke kot o-ne te ali one osetv ? Preiskalo se je tudi dvoje velikih jezer v b'ižini Gambais. ' Ena priča ji? izjavila, da je zapazila močan duh po sežiranem mesu. ki je prihajal iz vil Landruja. Majhen avtomobil j stal pred vratmi vile in nekolike pozneje je videl bratlatega moža kako se je pripeljal k jezeru tei vrgel v vodo \e':ik zavoj. Nadaljne priče so izpovedale, da se je našlo v mlakah in rekah okraja dele človeških teles, vključno ženske noge ter kose smradljivega mesa. Obe omenjeni jezeri vsebujeta velike množine velikih ščuk ter sc izjavlja, da l>i te ščuke lahko v najkrajšem času uaičiie sleherno sled zločina, če je Landru deloma sežgal trupla, deloma jih pometal v vodo. ' Pozornost vaščanov je bila o-brnjena tudi na velike množine premoga, katere se je spravilo v vilo ob času. ko je bit premog v Franciji zelo redka in dragocena stvar. Nekate'c žen>ke so same prinesle premog s seboj. Policija domneva, da je Landru s« žgal večino svojih žrtev v mogočni peči v Jvoji kleti. Težavna stvar je izneolti se celega človeškega telesa. Njemu s«> je posrečilo scžgHti trupla nekaterih žrtev popolnoma ter vpepeliti vse »Male ti.ko. da je hila vsaka identifikacija nemogoča. Nekatere večje kose, katerih :se ni mogel izuebiti. je pometal v jezera in reke in nekatere je niojroče zakopal. Delal je z veliko pr®mišljeiiostjo ter tudi brez najmanjšega sledu kakega čustva. Njegova sedma žrtev, madama Jaume. je zapustila pismo, v katerem pravi, da je opazila, da je preživel njen mož večino časa tekom medenih tednov s tem. da je nabiral liste, katere je našel krog peči. i * a • Sedaj pa p'ide slučaj madame liessarabo, ki jr prav tako značilen kot oni Landruja. Njeno zadevo ima v rok-:h isti sodnik kot o-' no Landruja, — namreč sodnik Bonin. Usoda obeli teh je bila na er.den način spojena m vsi znaki kažejo, da obstojajo enake težko-,če pri poskusu, da se dokaže njih j krivdo. I Madama Bessarabo. bogata, lepa in družabno visoko stoječa že-' na. ki je bila tudi pisateljica ler voditeljica sufragetk. je obtožena da je umorila svojega moža na — čudno hladnokrven način. Čudno je. da je inadama Bessarabo priznala policiji svoj zločin. a poznej? svoje priznanje u-makuila. Kljub vsem naporom ni bilo mogoče dobiti prepričevalnih dokazov njen? krivde. Pokazala je izvanredno drznost in prebrisanost tekom zasliševanj. Policij^ je "udi pronašla. da je umrl prvi mož madame Bessarabo vspričo skrivnost nib okolŠein. ' —najbrž vsled zastrupi jen ja. V jutru dne 2 avgusta preteklega leta, je obi*ka4 neki šofer gospoda Thi?rry. polieijskega komisarja v Montmartre okraju ter i mu povedal, da se že dva dni po- |greša njegovega delodajalca, gos-1 poda Bessarabo. i — Zelo slabo se je razumel s svojo ženo. -- je rekel šofer. —j • Vedno sta se kregala. NJfcgova neobičajna odsotnost me vznemirjaj ter mislim, da se mu je pripetilo nekaj zlega. Monsieur Thierry je razen policijskega komisarja tudi dobro — znan pesnik *ei uživa sloves Sher-! lock Holmesa pri pariški policijski prefekt uri. Pričel se je zanima ti za slučaj pronašel. ela ima i žena pogrešanega moža za seboj zelo pestre in* dvomljivo zgodovino. Madama Bessarabo je bila vdova, ko se je gospod Bessarabo sestal ž njo, kejti preje je bila poročena z nekim Francozom po i-menu Jacques, s katerim je odšla j v Mehiko, kjer je postal on bogat trgovec. rPv: mož je umrl vspričo zelo čudnih okolščin ter pustil mlado hčerko, po Imenu — Pavlo, ki nastopa sedaj s svojo materjo. Slednja je podedovala po možu veliko premoženje, katero jc lukoj pričel« razsipati. Pavla se jc pogosto pritožila nad načinom, kako je njen oče postopal ž njo. Govoril je ž njo o dvomljivih stvareh ter stavil pred 1« ge. ki so bdi vse preje kot očetovski. Gospo* 1 Bessarabo je zapravljal denar z ženskami dvomljivega značaja in njegova žena iu njena hčerka nista imeli vsled tega sredstev, da bi vzdržali visoko družabno stališče, po katerem sta stremeli. Najbolj važna informacija, katero je dobil lomisar Thierry, pa je prišla od vratarja hiše. v kateri je živela družina Bessarabo. — Preteklo soboto, — je rekel vratar. — me je poklicala mada-rea Bessarabo. ki je bila videti precej razburjena, v svoje stanovanje ter me prosila, naj ji poinH-gam spraviti navzdol kovčeg. katerega je ho;ela -vzeti s seboj v svoje poletno bivališče. Imeli smo ti žk«M*e spravMi kovčeg po stopnicah. Bil je zelo težak in vpraševal sem se. kaj neki mora biti notri. Komisar je dal poklicati madamo Bessarabo 1* sebi ter jo vprašal. kaj je bilo v kovčegu, katere-gč je preti par tlnevi vzela s seboj. Madama je prebledela. a sc hitro obvladala ter odgovorila na popolnoma hladen način: j — Čeprav >em vznemirjena in žalostna radi tega. ker je izginil moj ljubljeni mož. moram vendar priznati, da j*1 bilo v njegovem življenju dosti stvari, katerih jaz kot poštena »n odkrita ženska ni-' sem mogla odr bra vati. V kolikor mi je znano o njegovih delovanjih ' je precej gotevo. da je bil tekoin I .vojne spijon. Kljub temu sumu. ki je bil precej utemeljen, pa se nisem mogla odločiti, da bi ga de-j mineirala. Ker je bil rojen na Ru-munskem od ruskih starsev, mu ni'bilo mogoče imeti pristnega — francoskega enstva. j -— Pronašla sem. da se nahaja' [v posesti zelo važnih dokumentov in te sem mn odvzela s pomočjo ^ strategije. Spravila sem liste v — kovčeg ter jih poslala v Nanev. Komisar je sledil tej sledi ter pronašel. da madama Bessara-' bo poklicala usodepolnega dne taksi ter se odpeljala s svojo lieer |ko na postajo vzhodne železniee.l Poklicala je :iato nekega porter-j;t. kateremu je izročila vozni H-' stek za prvi razred, mu dala petdeset frankov ^er rekla-. . j — Registrirajte ta kovee^ za-' n?e ter mi priilVsite nazaj ček. Ko se je porter vrnil, je bil presenečen, ko ni mogel najti nobenega sledu o ženski. Vsled tega je izročil tiket s čekom vred policiji ter povedal cele povest. (Konce prihodnjie>. K83SSH3 BES IS3 OS v Ko je bila država Kansas Quivera. < Malo znana dolm ameriške prvotne zgodovine je bila obujena v [Spomin vsled objave iz Concordia. Kansas, da bo zgrajen spomenik |frančiškanskemu patru -Tunini d. Padilla. o katerem se domneva, da |;e bil krščanski mučenik v ozemlju, ki predstavlja sedaj Združene jdržave. Ta spomenik bo stal na istem mestu, o katerem se domneva, ca je bil ta slavni misionar ubit od Indijancev pred skoro štiristo liti. — Fra de Padijla (Padilja) je bil eden onih navdušenih duhovnikov in misijonarjev, ki so p riši i v Ar*eriko s prvimi koukistadorji. tspeli njegovega evangelskega dela v bližini mehiškega glavnega mesta ga je napotil, da je prodrl nadalje v notranjost dežele. Odpovedal se je prijorstvu nad samo^anom, katerega je bil ustanovil 011 v nameni, da spremlja Fran Marcos de Xiza na raziskovalni ekspe-u;ciji ptoti s ve err. Razkrila sta ozemlje, ki obsega sedaj New Mexico in Arizono ter sta bila p»-va dva bela Človekc, ki stn se sestala s fiikozv.-.nimi Pueblo Indijanci New Mcxice t"i slopna z njimi v pogajanj; glede ustanovijerja prijateljskih odnešajev. Mesto da bi se vrnil s Fra de Niza v Mehiko, se je pridružil de Padilla ekspedieiji Frančiška Vasipiez de Ooronado. Namen te ck-spedieije je bil najti bajna sedma mesta Quiver« L'elo potem, ko je ta zmožni poveljnik opustil shojo namero ter se napotil proti domu, je Fra de Padilla nadaljeval s svojim delom med Indijanci. On in mala tolpa njegovih sledilcev ji- bila napadena od sovražnih Indi-jjuncev v ozemlju, o katerem se slošno domneva, da je bilo sedanji ljužno-zapadni Kansas in vsi so bili pomorjeni. Spor glede datuma I ter mesta njegove smrti je dal povod za številne legende, med kate-'rimi je ena, v kateri se glasi, da so prijateljski Indijanci našli nje-j gov o truplo ter ga pr nesli nazaj v Isleta ter ga pokopali v cerkvi. Legendi? pravi nadalje, da vstane od časa do časa Padilla iz groba ter gre preko svetišča. Sele v zadnjih letih se je pričelo ceniti polno vrednost prvotnih ■ raziskavanj Coronada. Iz New Mexico je odšel na svoji ekspedieiji ,v aprilu ieta -1541, potem ko je čul številne povesti o velikih zakladih zlata, ki se,baje nahajajo v posesti nekega indijanskega plemena, po imenu Quivera. ki je baje živelo v sedmih mestih 11a iztočnih planjavah. Njegovo pot se je jasno zasledilo v teku zadnjih dveh let, ker se je našlo španske preostanke ter tudi na i?melju njegovih zapiskov. Pot je vedla -preko centralnega dela države do Missouri črte in nazaj ob južni meji Nebraske. Z Indijanci je milo postopal in njegova poročila kažejo, da je mirno in skrbno raziskoval indijanska plemena ter deželo, skozi katero ga je vodiia pot. Pri poučevanju prvotnega zemljepisja in narodopisja tega dela naše dežele so Lila njegova poročila največje koristi in njegovo okspedicijo se smatra sedaj za eno najbolj važnih raziskovanih ekšpedicij, kar sc jih jc vprizorilo v Ameriki v sredini šestnajstega stoletja. i Država Kansas -roji globoko spoštovanje do spomina na svoje gr> prvega duhovnikn-mučenika. Tudi Ooronado je bil deležen šele v novejši dobi časti, lei mu gre po pravici. Po r.iem se je imenovalo .mesto istega imena in neke višine v McPherson okraju, raz katerih 'je^baje vprizoril Comnado svoja raziskovanja. >e je proglasilo za državni park ter jim dalo ime Ooronado Heights. Država Kansas ni pozabila, da je stavil Ooronado državo na . zemljevid, ko jc bil iztočni del dežele še terra incognita za razivko- ■ I valeč. I , I j Demokratska država. [ Veliki centralist dr Žarko Mladiuovič jo v neki seji ustavodajnega odbora izjavil, d;* ne živimo v policajski drž;.vi. ozirom na to opozarja "Hrvat" na neko zadevo, ki jo rrzkriva centralist Oirvsi-rič v svojem listu. Upravna oblast je rekvirirala trgovino Blajrojevi-č;; v Belgradu za dvorno žandrrmerijo. Blago je vb"* se je pritožil na sodišče, ki je razsodilo da je rekvizicija bila protizakonita in da se ima trgovina Blagojeviču vrnitj. Notranje minisJrstvo pa je izvršbo preprečilo, sklicujoč se na neko naredbo. Zdaj pa je državni svet razsodil, da je sodniiski odlok stvar konenoveljavno rešil, vsled čc--ar notranje ministrstvo nima nobene piv vice spuščati se znova v razmotrivanje sporne zadeve. i Nato je notranje ministrstvo klj'il) najvišji razsodbi trgovino prisodilo dvorski žandarmeriji. V čem torej obstoji pravna sigurnost državljana, ako je najvišje sodišče ne more za jamči t iIsto velja glede uradniških imenovanj, ko sta se nedavno dva hrvatska uradnika, ki sta l«ila od prejšnjega (ministrstva pomaknjena v TV. činovni razred, o i naslednjega ministrstva zopet z drugim odlokom degradiran?. Nicer pa smo na Slovenskem doživeli to, da niti podpis samega regen1«i uc jamči za pravno veljavnost kakega zakona, kaj še ministrske » dretibe! Ko je zloglasni Ouvaj hotel razveljaviti imenovanje nekega uradnika, ki je bil samo v IV. činovnem razredu. 11111 je Weekerie odgovoril, da je Sto nemogoče, ker je b'lo imenovanje že razglašeno v uradnem listu, dasi dotičnega uradnika niti 111 imenoval kralj, j.mpak samo minister. _ 4* Slovenec". J j Brezobzirno kihanje. Mieiganska sodišča so preeTkratkim uveljavila odločitev, ki bo b-ez dvoma odločilno vplivala na vse one brezobzirne in brezskrbne ljudi, ki imajo navado kihati, kot da bi eksplodiiale bombe. Neki zdravnik v Michiganu je bil poklican k bolniku, ki je bil zbolel na influenci. Bolnik je kihnil in zdravnik je tudi dobil bolezen ter umrl za njo. Imel je zavarovalno polico proti nezgodi in njegova vdova je šla 11a sodišče, da kolektira zavarovalnino in sicer 11a ttemelju trditve, da je zdravnik nalezel bolezen vsled nezgode, — namreč vsled kihanja dotičnega bolnika. Porota je izdala pravorek, ki je izpadel ugodno za vdovo, j To je prvi slučaj, v kolikor nam je znano, da. se je kihanje postavno priznalo kot vzrok smrti. V slučaju, da bo ta precedent obveljal. ni preveč reči. da bo mogoče človeku tožiti za odškodnino radi (bolezni, katero si je ne.kopal vsled malomarnega kihanja drugega človeka. Čeprav nc bo mogoče dotični obsojen na plač^nje odškodnine. bo od onega časa naprej gotovo bolj pazljiv in obziren pri kihanju. I Zdravstvena služba Združenih držav, v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi organizacijami, je še dolgo časa vejevala boj proti — j brezskrbnemu kihanju Znanost je že davno dokazala, da je kihanje karah. gledališčih in drugih javnih prostorih katerekoli vrste, kjer % {se z hiraj o velike množice ljudi, edeu glavnih vzrokov razširjcvanjfc bolezenskih kali. Naučiti ljudi, kako se lahko kihue na primeren nn čin, ne da bi se s tem škodovalo svojemu bližnjemu, bi moral biti e-den izmed prvih naukov v tej dobi, v kateri velja v vsakem oziru --rek: Safety first! Madama Ourie, slavna iziiajditelji^a radija, je soglasno s poro-Čilir listov zbolela.-. To ni prav nič čudnega pr človeku, ki je bil tolikokrat imenovan častnim doktorjem kot jc bila ona. * GLAS NAHODA. 1. JtTN. 1921 1 Francija je bila prati Jugoslaviji. t ■ ■ (Avtentični podatki o proti jugoslovanski politiki Francije.) Znani francoski novinar in diplomat, delegat francoske vlade in ('lemenceaujeva de«; roka na pariški mirovni konferenci, Andrej Tardieu je izdal knjigo pod naslovom "La Paix", v kateri opisuje delovanje mirovne konference v Parizu. Knjigi j* napisal predgovor tuiw Clemenceau. j Ta knjiga je za nas »Jugoslovane velike važnosti. Marsikaj, kar( jc obelodanil Tardieu v tej knjigi ne bo všeč temu ali onemu, toda dejstva »o dejstva in nihče jih ne more utajiti Tarideu — za časa mirovne konference se je pisalo v našem časopisju, da je celo naš. prijatelj — je storil slabo uslugo gotovim našim krogom ter brez-, dvomno ni računal z našo — hvaležnostjo, in vendar mu moramo1 biti hvaležni /.a to njegovo knjigo. Naša hvaležnost mu sicer ne bo posebno ljubo, toda toliko ljulma so nam njegova razkritja. 1 Ure namreč z« našo zapadno mejo, za naše neodrešene brate.' Tardieu je posvetil v svoji knjigi posebno poglavje Italiji. Iz te-' ga poglavja naj sledijo tu brez opazk najvažnejša izvajanja. Preti vsem pravi Tardieu, da sta izjavila Clemenceau in Llovd George ilaljaiiskim delegatom; — Če zahtevate izvedbo londonske l»ogodbe, j« bomo izvršili kljub Združenim dceaYam in ne glede na eventualne posledice Ker pa je Italija vsled sklenjeuga premirja zasedla tpoiiio zejnlj * je > tem to vprašanje rešeno. Ce pa zahtevate lieko in s tem levizijo londonske pogodbe, je treba skleniti nov dogovor z oiw)je»traftskimi koncesijami. Tudi v tem slučaju morete računati ua našo prijateljsko pomoč. Po tej izjavi, ki je ostala pozabljena, ni Francija pozabila uik-' tiar na Italijo. t, Nato opisuje Tardieu dogodke, ki so povzročili odhod italjan-' ike deleganje, in pravi, da je Clemenceau ost a! zvest svojemu na-čela glede londonske pogodbe. Po vrnitvi italjanskih delegatov v/ Parit je Tardieu po izrecnem naročilu ministrskega predsednika de-,1 Uvsl z vsemi močmi v prilog Italije. 27. maja 1919 je pričel svoje d plomatii-no delo proti Jugoslaviji. Zvečer ob 10. je izročil v hote-j lu Edvard Vli. oj znani nečrt za rešitev jadranskega vprašanja. i re*pijti, s katerim j" rarpravljal do treh zjutraj. Orlando ni bil' navzoč, toda t "rc-pi j» šel k njemu štirikrat po instrnkcije. Ob pol 2 • ' tjulraj je izjavil Orlando, tla vsebuje Tardieujev načrt zelo resno.' podlago in da se more pričeti s pogajanji z Jugoslavijo. Zjutraj ob ir. je < Icmetueau privolil v pogajanja. Ob 10. dopoldne je privolil LJovd lieorge. ojtoldiir pe je llotise telefoniral, je Wilson obljubil, tla bo vplival na Jugoslo-', vane. Vprašanje se ie zdelo rešeno. Takoj drugi dan pa so prišle no-'« \e ovire. Orlando z novimi zahtevami. Wilson, ki se je bal. tla je šel' .... * ) I retlale. . in Jugoslovani, ki bi se bili udali splošnemu sporazumu,jI k- so |ta vsled iiesoglrisja med zavezniki vstrajaii na svojem stališču. Tardieu siin« obžaluje, da *e tii že takrat reši i o jadransko vpraša- 1 nje v škodo Jugoslavije. V avgustu so prišle zopet nove ovire; l)*An-^ rmnzio in WiUonova bolezen. Tardieu pravi, da (.menja te dogodke zato. ker je njegov načrt j od 27. maja 191«! ujroturili Italiji one prednosti, ki jih je dobila j Italija š. le p«, dvajsetih meweih. 12. novembra v rapallski po-' goditi. Njegov na< rt tla je nudil Italiji še več. n.-go rapallska pogotl- , ba Njegov načrt jc priznaval Jugoslovanom Dalmacijo, Italiji pa , samo mesto Zcder, toda skupno z otokom rglijanom. ki je pripadel 1 I>o rapallski pogodbi Jugoslovanom. Njegov načrt je priznaval It a- i hjt tudi v-e v • misln londonske pogodbe, dueim so po rapallski i j < >t?in llij jsaui.t štirje <>i«,ki italjenski. Z ozirom na reško državo pri-J znava Taridieu prednost rapalUki po*rodbi. ki je zasij^nrala Italiji j železniško kII/.išče Si. Peter in neposredno teritorijalno zvezo z He-| ko. Končno Je njegov m črt prizaval Italiji mandat v Albaniji, o ka- 1 tereni ni v rapallski pogodbi niti črke. ] Poleg vseh teh izvajanj pa še vprašuje Tardieu, ali ni vse to 1 j*sen dokaz, da je pariška mirovna konferenca pod Clemenceau je- : \im vodstvom storila vse. da se reši jadranske vprašanje ugodno z-i Italijo. I Tardjru končuje -*voje poglavje o Italiji; Franeija ni samo šči-'] tila potrebne intimnosti med dvema latinskima narodoma, ampak je', tudi aktivno delovala za rešitev, ki l»i služila itaijanskim interesom,'^ ne da hi jih kompromitiral:, ako bi se bila sprejela ta rešitev pred . e tim letom. Vojna, ki je dala Italiji mejo na A'pah, Trideut, Trst,'« /.ader in nekaj jadranskih otokov, je bila plodnuosiia in pravična. J1 Iz teh zaključnih besed *e jasno kaže francu.-ka politika napram i] Jugoslaviji Clemeneeauje v duh živi še vedno in bo živel, dokler ne11 zadene franeo^kega mperi jaliztna usoda predvojne Nemčije. Fran-'j coska politika je ravno tako sovražna Slovanom, kakor je bila nem-ij ška. Prijideljsko razmerje med F ran ei j o in Čehi slovaško je le plodi vojnih rezultalov Da ni meti Franeijo in f eLc*Iovaško SO milijo-nov Neme« v. o katerih pravi Nitti, da imajo čudovito življenskoj, moč, bi bili odimšaji mi d obema republikama n. pr. taki, kakor so v < najboljšem slučaju med Londonom in Prago. Francosko razmerje ] do Poljske pa je še bolj oportunistično. Tu gre za veliko slovansko.] Ifnsijo. brez kateie skuša Francija uveljaviti svoje zmagovalske pra- 1 viee. Se v-da moramo pri vsem tem pomagati tudi mi. ubogi slovan-j1 -ki Benjamini, ker tako hoče Pariz, in kar hoče Pariz, se mora po] volji naših frankofilskih diplomatov izvršiti. Take se godi danes in!1 tako se je godilo tudi pri rešitvi jadranskega vprašanja. Gotovi na-1 št državljani pozabljajo tla ima tudi hvaležnost svoje meje Ni vsak dob rotnik, ki i/kazuje dobrote! ]. Tardieujeva "razkritja" so nam v bistvu Meer znana, toda tu j' gre za avtentične do k t ze, ki jih ne smemo prezreti. Dokler bodo i ugledni in vplivni francoski politiki izdajali take knjige, je zname-j: nje, da nas Franeja pnzira in omalovažuje in tla ne računa z našo.. bodtH Mosljo. Francosko prijateljstvo je le krinka za egoistočuo izkoriščanje naših duševnih in materijaluih zakladov. To potrjuje najbrž nehote* tudi Tardieu, ker bi drugače kot pri- 1 znan diplomat, ki je že pred svetovno vojno zamislil zvezo zapadnih držav in konferenco v Algeeiras. ne riskiral eventualnih bodočih franetrnkih kllrev proti slovanskemu Balkanu, kamor spadajo tudi naši bratje onkraj meje. ki jo je postavila po njegovem sodelovanju ! * plodonosna in pravična*' vojna. Notus v 14Slov. Narodu." Polti Rim . Florenca - Klba. \t Rima so 2$. aprila ponori poleteli Amerikanei in tehniki letalskega zavoda v Floreneo in EIbo ter nazaj v devetih urah. Pot je dolga nad 1000 kilometrov. Ognjenik žrelo Halemanman na gori Kilama (Havaj) je začel delovati z veliko silo. Jezero ^jve pod g?ro »e je v osmih orali pove-ejitlo za &Ct korakov. Ooreč* laxHi Wekerle prihaja sopet na površja. Horty gji je imenoval za predsednika deželnega finančnega sveti* -r- Krščanski vladi na Ogrskem prede presneto huda, da si pemaga že s takimi ljudmi, ki so dokazali že dovolj svojo nesposob nost, recimo ket bivfr avstrijski ministrski predsedniki. BOJAKttodAn u Sanje, ki so se vresmcile, Resnična povesi. — Spiaal V. K. BUT. Nekega lepega jutra, proti kon-' cu meeca apriia leta 1914, sem za užival svoj zajutrek .v neki gostilni v vasi Fort Peek, ki pa je pozneje dobila ime Poplar, v Mon-[tanl. Ta kraj se nahajaj ozemlju (v katerem so stanovali v onem časi večinoma Indijanei ter le par belih ljudi, ki pa je bilo pred nekako dvemi leti otvorjeno za na-seljenje. } Govoril sem ravno a lastnikom gostilne, ko so se odprla vrata ter je stopil notev neki velik, neotesano izgledajoč človek, katerega sem videl že preje in o katerem sem vedel, da je skvater ali home-|steader.ki je prebival nekako trideset milj proti jngu. Ko je zaprl vrata za seboj, je buaknil v glasken krohot. Ko ga je lastnik, restavracije vprašal za vzrok njegove veselosti. nama je povedal, da ga je neka stara ženska. 44 ki je • pretakala krokodilove solze — (ravnokar ustavila na cesti ter ga I vprašala, če je videl njenega sina. ,Ob istem času mu je pokazala tu-|di njegovo sliko. Potem ko si je ogledal sliko, jo je vrnil ženski ter j: pripomnil v sarkastičnem tonu, I da je bolje, če ga najde, odvede domov ter priveze na trak svojega' 'predpasnika, če ne zna dečko skr-. j beti sam zase. Koncem tega pripovedovanja.' .kot prevzet od svoje brihtnosti.l se je pričel mož krohotati še gla-' •sneje kot preje. ■ I Ko sem čul to povest, sem takoj slutil nekaj skrivnostnega ter zato sklenil, dn zadevo preiščem.1 i Potem ko sem pošteno ozmerjal jskvaterja radi pomanjkanja dostojnosti napram ubogi stari enski v zadregi, sem plačal svoj račun | ter odšel iz restavracije v namenu :da najdem ženske ter ji skušam pomagati. Precej časa pa je trajalo. preduo sem jo našel, kajti med item je obiskala več prostorov ter povpraševala po svojem sinu, a brez uspeha. j Ko sem zagledal žensko, sem še! iproti njej in ko sem zapazil žalo-j stni izraz na njenem obrazu, sem takoj vedel, da mora biti ona ma-i ti mladeniča, ki je izginil. Vprašal sem jo, če bi ji laliko pomagal in ona je odrnila * — Da, mogoče mi lahko pomagate. ' Nato mi je pričela pojasnjevati da išče svojemu sina, mladega , moža, katerega hočemo imenovati 'Evan Russela, ker sem žalibog pozabil njegovo pravo ime. Rekla je. da je star okoii dvajset let ter mi .izročila njegovo sliko z vprašan-I jem, če sera ga mogoče že kdaj vi-jdeL Povedala mi je tudi, da jej .srečala velikega, neotesanega člo-( ,veka pred eno uro in kako grdo i je postopal ž njo. Rekla je nada^fe ; 'da je vesela sestati se s človekom,! j ki ji je pokazal nekaj simpatij, .kajti drugi, -s katerim je govorila' lin kateremu jc povedala o sanjah, i i ki jih je imela na avojem domu v] 'Seattle, se je obnašal, kot da jo j smatra za umobolno. Kjot sem izvedel, je zapustil njen sin svoj doni v Seattle terj j odšel v ta del Montane z namenom da najde kos zemlje, ki bi bil primeren za živinorejo in kjer bi napravil dom zase in za svojo ma-[ter, ki je bila vdova. Sin ji je red-! ;no pisal po dvakrat na teden, al | naenkrat so njegova pisma izosta-^ |la in nato, ravno po sprejemu —t i njegovega zadnejga pisma, je i-, mela presenetljive sanje. j L Predno pa je pojasnila te sanje j je rekla ženica, da upa, da ne bom j paz tak kot so bili drugi, s kate-. rimi je govorila onega jutra in ki so prili do prepričanja, da se ji, je zmešalo v gtavi. 1 Zagotovil sem ji ravno nasprot-' no in ker me je stvar zanimala.' sem ji rekel, naj pove, | Rekla je. da je videla v sanjah svojega sina, .spečega v samotni koči v bližini gričevja z nekim drugim možk:m sivkastih las ter srednje postave. Videla je, kako. je ta mož vstal s svojega ležišča,] prižgal luč, prijel sekiro ter šel proti mestu, kjer je mladi mož j trdno spal. Dvignil je sekiro ter zadal mlademu človeku strašen u-j daree na zadnji del glava, ki ga je^ moral ubit! na mestu. Nato je vi-Jdela, kako je dotieni človek zavil ( truplo v staro odejo, ga odnesel do ( neke točke nekako »to jardov iz-( točno od koče ter ga oložil v plitev grob, katerega jo najbrž pri-f .pravil preje tekom večera. j | Sanje so bfle tako,žive, da se je zbudila s prepričanjem, da se je* moralo nekaj pripetiti njenemu sinu. Vsled tega je tudi odpotovala t Montane, da ga pofife. I 1 Poveat stare-ieaiee in njena o-* 'čividna odkritosrčnost sta napravila name globok vtis in potem, ko sem natančnejše premotril sliko, sem se mahoma spomnil, da sem se a fantom nekoč sestal. — Pred štirimi ali j, J "jii tedni me je prosil za dovoljenje, da me sme spremljati, na ježi, da pregleda deželo-in v ta namen sem mu posodil enega izmed svojih jezdnih konj, Mladenič mi je bij. zelo hvaležen in ko mi je povedal o svojih načrtih, da najde prostor za rončo, kjer bo živel s svojo materjo, sem sklenil, pomagati mu pri njegovem iskauju. Pokazal sem mu kos zemlje, ki je bil ravno primeren za njegove potrebe in videti je bilo, da je zelo zadovoljen ž njim. Tekom povratne ježe v mesto, ki je bilo oddaljeno nekako dvajset milj, sem posvaril mladeniča, naj se izogiba takozvanih določevalce^ zemljišč, katerih je bilo precej v mestu. Njih posel je bil odvesti bodoče naseljence ven izl mesta, jim pokazati kos zemlje. I pohiteti nazaj v mesto teT potem' kolektirati " prist ojbino", — ki! 'je bila različna, soglasno z obsegom. mošnje bodočega naseljenca, j Hotel sem namreč mladeniča ob- • varovati pred tem, da bi ga osku-j bili njegovega denarja, katerega je imel precej pri sebL J Ker sem bil naslednjega dne zelo zaposlen na svoji renči, sem j videl mladega moža šele en teden pozneje. Prišel sem slučajno v mali kraj, imenovan Scobev ter našel tam mladeniča v spremstvu nekega dvomljivo izgledajočega človeka srednje postave ter čudne barve v obrazu. J Pozdravil si m mladeniča ter ga vprašal, kaj da dela tam. Povedal mi je, da žj1*1- s -svojim spremljevalcem nekako petdeset milj proti zapadu in da bo ostal na houie-steadu slednjega. Dotični človek mu je obljubil, da mu bo pokazal zelo dobro nieMo v bližini njegovega lastnega bivališča, j To je bilo zadnjikrat, da sem videl mladeniča. j Izvedel sem pozneje, da se je dotieni človek, po imenu George L. Christler, ki je bil preje brivec ;po poklicu, f-esta! z mladeničem I v Fort Peck na večer dneva, ko sva jaz in on odjahala ven, da si ogledava zemljišča. Ta Človek, ki je spoznal, dr. ima fant denar, je rekel mlademu človeku, da naj se varuje mene, ker sem cowboy. — Vsi eowboyi, je povedal mladeniču, so roparji in zli ljudje in svetoval mu je, naj nima nobenega opravka z menoj. Ubogi dečke mu je očividno verjel, kajti zdelo se mi je, kot da se me izogiba na dan, ko sem se festal ž njim v Scobev. I Ko je prišel Christler do svoje koče, je pregovoril mladeniča, — J naj kupi par konj in voz in s tem sta se vozila okoli ter obiskovala sosedne renče. Pozneje so videli Christlerja ob različnih prilikah, kako se je vozil naokrog saftn in ko so ga vpraaali, kaj je postalo I i7. njegovega mladega prijatelja, jim je odgovoril, da mu je prodal konja in voz ter odšel neznano-kam. To pojasnilo je zadostovalo radovednim renčarjem, ki niso ■ več mislili na celo zadevo. J Vse to sem pojasnil materi mla-Jdeniča in ko sem omenil človeka ,s pepelnatimi lasmi, je takoj vzkli .knila: j — Da, to ie bil človek, ki je umoril mojesr i sina. j Bila je tako trdno uverjena o stem, da sem jo od vedel v urad pomožnega šerifa, kjer je še enkrat povedala svojo povest. Šerif, po i imenu Abe Dale, je poslušal njeno povest ter izjavil, da se je morala domnevana žaloigTa završiti (izven njegovega ozemlja. Vsled tega je vzel ženico v svojo karo ter se odpeljal ž njo v sosedni o-kraj. imenovan Glasgow. Tam se je takoj oglasil pri šeri-.fu, kateremu je ženiea zopet po-j ved al a svojo povest. Ta uradnik jc takoj vzel svojo karo ter odšel j z ženico ter drugim šerifom v .smeri proti .severu, j Dežela, preko katere so potovali, je zelo divjal in zapuščena, kar sem vedel na temelju številnih potovanj preko tega oeemlja. Ker ni tvedel natančno za položaj koče iChristlerja, je vprašal Serif nekega reneerja in ta ga je informiral (da leži dotična koča štiri ali pet I milj severo-zapadno ter mu dal navodila, kako prati do nje. Nobene teikoče niso imeli pa poti in ko so priHi v bližino koče, je postala ženiea strašno vznemir-ijeML * --—To je koča, katero sem-vido- jla v svojih sanjah, — je zakričal jla. — Tukaj je bil moj sin umor-|jen! ! Vrata koče so bila zaprta in prostor je bil videti zapuščen. — Serif je nato vdrl v kočo, katero je našel prazno, a natančna preiskava je pronašla velike madeže krvi na tleh in na postelji, i Uboga mati je postala sedaj naravnost histerična in oba uradni-' ka sta jo le s težavo pomirila. — Ko so prišli vsš ven, jih je ženica I spomnila na oni del svojih sanj,1 v kafterem je videla moža s pepelnatimi lasmi odnesti truplo njenega sina nji neko mesto približno sto jardov vzhodno od koče ter ga pokopati t im. Šerifa sta takoj odBa na omenjeno razdaljo ter I pričela iskati znamenja kakega groba. j Dolgo časa je bilo iskanje brezuspešno in že sta hotela oba nehati, ko je eden izmed obeh odšel v neko novo smer ter naenkrat stopil nt kos zemlje, ki je bil očividno zrahljan v novejšem času. Zelo razburjen je pričel šerif ko-pati ter zadel v globini osmih palcev na truplo nesrečnega mlade* niča. j Preiskava je pokazala, da je bil | zavrataio umorjen s strašnim u-jdarcem na zadnji del glave. Ženica, čeprav skrajno raziburjena, jt mogla identificirati truplo kot o-no njenega sina.in to vsled dejstva ker je imel na sebi nočno srajco, katero mu je napravila, preduo je odšel iz Seattla. Ob onem času se je že pričelo! mra^iti. Oba šerifa sta položila truplo v avtomobil in vsi trije so se odpeljali nazaj v Glasgow, na razdaljo nekako 48 milj. Bilo je to potovanje, ki bo vedno ostalo v spominu vseh vdeleženih. kajti nesrečna mati ni niti za trenutek izpustila trupla iz oči. Ko so dospeli v mesto, so izročili truplo nekemu pogrebniku teir ga poslali po zovršenih sodnijskih formalnostih v Seattle, kjer je bilo pokopano. Ker je bil umor mladeniča dokazana stvar, je bila naslednja naloga oblasti najti prejšnjega tovariša nesrečnega fanta. Brez dvo ma je zapustil deželo ter najbrž j šel preko kanadske meje, ki leži1 le par milj proti severu. Opis mo-l ža ter posameznosti zločina se je brzojavni mpotoui sporočilo najbližji postaji kanadske severo -zapadne poliejje na konjih ter jo prosilo, naj išče takega človeka. Kanadske oblasti so storile to na tako uspešen način, da se je nahajal Christler ?e 24 ur po sprejemu še rifovega poročila v Regina jet-( nišniei, kjer je ostal, dokler ni iJ prišel ameriški šerif iz lasgowa I ponj. j .Šerif je takoj odšel na kanad-.; sko stran, dobi* svojega moža ter! se vrnil ž njim v Glasgow, kjer so]1 ga zaprli v okrajni jetnišnici. — i Jetnik je ostal precej časa v ječi, predno se je \ ršila obravnava pro ti njemu in tekom tega časa jej vprizoril tri neuspešne poskuse. • da pobegne iz ječe. j Obravnava se je končno vršila' in v sodni dverani je prišlo do 1 skrajno dramatičnega nastopa. — Mati umorjeuega mladeniča je bila uavzoča, kajti vrnila, se je iz \ Seattla, da vidi, kako bo zločinec ' sprejel zasluzeno kazen. Ob neki točki postopanja je stopila ženica tedaj že zopet odločna in polna srda, proti jetniku ter ga vpraša-1' la: — Zakaj si umoril mojega sina ? Nikdar ti ni skrivil lasu na glavi i in vem, da je izdal zate dosti denarja! Zločinec je povesil svojo glava 1 ter molčal. Mati mladeniča je sto- 1 rila obupen poskus, da naskoči < morilca, a šerif jo je potegnil na-J" zaj. .i Dokazi proti ChrLstlerju, čeprav.« izključno obstoječi iz okolščin, so -bili dosti močni, in obsojen je bil na ječo od dvajsetih let do živ-' ljenja v državni jetnišnici v Deer { Lodge, Montana, kjer s»e nahaja še dane?. Mati, ki je bila zadovoljna, da mdra morilec njenega sina plačati za svoj zločin, je odpotovala na- 1 slednjega dne nazaj v Seattle, — kjer živi še danes. Bazkoi v komunistični straž ki Kemike Avstrije. je nastal pod vtis! razkola ned komunisti Nemčije. Glavni nred-' nik "Rothe Pahne" Strasser in' žnjim ostali uredniki tega listaj so se izjavili solidarna a manjšino' nemške komunistične strank?, kil j<* vodijo Levi, Daeumig in. £et-| kinova, in so izstopili iz uffedni-1 št vs. Z manj&po. nemških komunistov sogUša tudi član nneeUtva avstrijska komuBiattAae stranke Friedrieh Gruber. _ < ".iffi ..*>2 ■ t -■-*' ■ -mbrnS f^t-. | .!' c; i? Unicom — najboj čudna med živahni. Sveto Pismo opisuje na več me-stah to žival in tudi srednjeveški zdravniki so vrjeli vanjo, a moderna znanost ne more najti no-I benega sledu o njej. i Kaj je poslalo iz najbolj čudne med vsemi živclmi. katere se omenja v Svetem pismu, takozvanim enorogom ali unicoruom? Kje je Živela ta žival in kako je prišlo do tega, da ;e izginila? Sveto pismo omenja enoroga na osmih mestih v starem zakonu. Tako se glasi naprimer na enem mestu: — Bog jih je privedel iz Egipta. On ima moč kot ona enoroga. V psalmili je pisiino: — A moj rog boš poveličevat kot rog enoroga. Znanost je čitala z velikim zanimanjem ne le omenitev te Čudne živali v Bibliji, temveč tudi o-mpnitve te živali pri starodavnih pisateljih, ki so jo opisali na popi oben način. Zdravniki preteklih stoletij so imeli neomejeno vero v zdravilne lastnosti roka enoroga in velikaši tega sveta so plačevali v prejšnih stoletjih nevrjetno vi. t soke svote za majhne množine praška, o katerem so domnevali, da obstaja iz. zdrobljenega rojra enoroga. Znanost pa ne more najti nobenega sledu o tem enorogu in tudi nobenega človeka, ki bi ga' kedaj videl. V Ameriškem naravoslovskem muzeju v New Yorku je najti ze-' lo zanimivo stvar, katero si je nabavil muzej pred krat klin ?asom. Domneva se, da je to rog skrivnostnega enoicga. Ta rog je poli-ran ter opremljen z napisi. Ko je ležal papež Gregor XIV. težko bolan, leta 3o90, so mu poslali menihi iz samostana Svete Marije Ouadelupeske na Španskem ta rog. Zdravniki so odrezali en kos. «ra zdrobili ter dali papežu, ki pa je kljub temu umrl. Ta rog je pred kratkim kupil neki Ameri-kanee ter ga podaril muzeju. Dr. Frederick A. Lucas, ravnatelj Ameriškega naravoslovnega muzeja„ se je zelo zanimal za to najnovejšo pridobitev muzeja ter pisal o tem predmetu naslednje: I — Enorog, — piše Plinij, — ima glavo jelena, noge slona, rog divjega prašiča, dočim je ostalo telo kot ono konja. Na glavi ima en sam črn rog. Glasi se. da ni mogoče te živali ujeti žive. — č'lovek bi domneval, da je podal ta podrobni opis živali človek, ki jo je dejanski videl. V rcsnici pa je opis brez vsake podlage ter plod. živahne domišljije pisca. — Stari naravoslovci so bili v resnici oblagodarjeni z živahno domišljijo, čeprav so v tem oziru še daleč zaostajali za ono nekaterih modernih piseev. Tako se je raprimer splošno domnevalo, da' je mogoče rekonštruirati celo žival na temelju ene same kosti in to domnevanje živi še danes, čeprav je jasno, da kaj takega nf mogoče. — V številnih opisih enoroga je opaziti tendenco, da se ga zamenjava z rinor-ero^om. čeprav delajo nekateri pisatelji tudi v tem oziru razliko, ker pravijo, da ima rinoceros svoj rog na koncu gobca, dočim ima enorog svoj rog na vrhu glave. — Mi imamo navado čuditi se prazno vernost i srednjeveških ljudi, ki so vrjeli najbolj čudne stvari, ki so jih slišali, a v tem oziru nismo mi modemi ljudje skoro. prav nič boljši, ker imamo tudi mi svoje muhe teh verujemo da-j nes v kislo mleko kot vir veene, mladosti m jutri v kaj drugega. Prah iz zdrobljenega roga enoroga se je smatralo za čudovito zdravilo, ki vedno pomaga, a kadarkoli se je to zdravilo uporabile, ni delovale. V takem slučaju |se je. izjavljalo, da je bilo dano zdravilo ali prepozno, kot v slučaju Gregorja. XIV. ali pa v premajhni množini. — Tega prahu se ni v Srednjem peku splošno uporabljalo, ker je |bil predrag in ker ga je bilo. Ie težko ..dobiti. To ni bilo zdravilo s« navadne** ubogega mola. Be. j servirmno je bilo za prince in:j>o-| tentate• »li kapitalističnega časa,' f. "i ! i«! (Mlf "J •«»«•"> * j-M » «1.1 Nekaj dejstev glede medvedov. "i Poroča Francis Dickie. Da je resnica bolj čudna kot pa izmišljotina je sedaj vsakdanja fraza, ki pa je postala ?e oguljena vsled neprestanega navajanja, a povesti, katere pripovedujejo veliki lovci o medvedih, so v splošnem še bolj čudne kot pa resnica. Povesti o medvedih predstavljajo namreč razred zase. Pisec tega članka je Imel dosti opravka tako z medvedi kot s povestmi glede medvedov. Pred kratkim je z nekim tovarišem dosegel svetovni rekord s tem, da je ubil štiri grizli-medvede v teku tridesetih sekund. Medvedi so se pasli na nekem gorskem obronku pozno spomladi, kjer so se pokazale prve zelene stvari. Približala sva se medvedom po ovinku in vsi štirje so padli v razdalji par čevljev drug od drugega. Najlažji je tehtal nad 400 funtov. Vspričo tega rekorda in dejstva. da sem potoval po skoro vseh krajih, kjer ž:.ve medve<3Je in kjer sem Čul številne povesti od ljudi, ki so istotako "lovili medvede, govorim lahko z avtoriteto ter poročam o stvareh, katere sem doživel sam ali jih pa čul pripovedovati od zanesljivih ljudi. Neka povest, katero sem čni pred kratkim v Jukonu, pripoveduje o velikeifl grizli-ju, ki je na-. padel velikega bull-moose jelena. [V splošnem se glasi, da medved ne napade ponavadi take velike živali, a v tem slučaj Je to v resnici zgodilo. Medveda, ki je bil dolg dvanajst čevljev, je ustrelil neki lovce iz Chicsga. S svojim indijanskim vodnikom je zadel na truplo velikega nio&se-jelena, Ki je bilo komaj načeto. Jasno je, da je bir jelen poti rt šele pred Kratkim in vsled tega jc lovec počakal, da pri< h<»lki za nirt« april 1921.: 2172.67 Preostanek za menee april: 907.17 I>ne 81. marca v blajpajni: 30633.93 ^ / * _ fckupaj tln« 30. Aprili: ______ ^ _ ^^ $3J441J^ PREMEMBE MED DRUŠTVI IN Z. B Z. ZA MESEC APRIL. K šiv. 1. pristopil John Kueler, roj. 1887. za $1000. in $1.00 bol. podpor«, eert. 2379. — Suspendirani: Steve Smidt. cert. (t); Frank Tanko (?) in John Drotar (?). K it v. 8. pristopili: Gasper Knafele, roj. 1895, za $1000. in $1.00 bol. podpore, eert. 2359.; Filip Nuncija, cert. 2360. za $1000. in 81-00 bok podpor*. Mary Mikieh. roj. 1873. za $250. in $1.00 bol. podpore, cert. '2361: Je**ie Zupaneich, roj. 1904 za $500. in $1.00 bol. podpore, cert. 2362. Od itv. 6. suspendirani: Jacob Berko, cert. 2220 in Steve Tek- lwrh, cert. 212«. ^ K šiv. 11. pristopili: Frank Strnbel. roj. 1900. za $1000. in $2.00 bal. podpore, eert. 3363; Alex Ocvh-k, roj. 1893 za #1000. in $2.00 bol. podpore, cert. 2364; Anton Skufca. roj. 1904. za $500. ux $2.00 bol. podpore, cert. 2365r; MoUie Oevirk, roj. 1901, za $1000. in $2.00 bol. pobita. vendar se ni čutila razpoloženo k počitku. Hotela in morala je 1 premišljevati o vseh nocojšnjih prig-odkili. Ni pa vedela, na kaj oi najbolj mislila. Rojilo ji je po glav i, kako je blaznico našla in kake občutke in slutnje je poleg nje občutila. Potem je milila na nenadejano svidenje s profesorjem in na pogovor ž njim in naposled *e na neizogkbljivi dvoboj Samuelov s profesorjem. Slonela je celo noč v naslonjači. Njena domišljija si je predstavljala najtemnejše podofce. Hodila je v mislHi po teimii kleti in čula divje vpitje blazne ženske; med vpitjem pa, kakor glas potrtega zvona, iz?o ver jati je prvih črk svojega imena. Videla je profesorja s prestreljenimi prsi mi, kako ji kliče z umirajočim glasom: Z Bogom! A nazadnje se je vi-dpla kot soprogo na Samuelovi strani. Slednja slika ji je bila najbolj strahovita Zdaj šele je čutila., ne samo. da ga ne ljufbi. temveč tudi. da ji je čez we zo-pern. In vrhu tfga naj bi še postala soproga morilcu ?! Saj je dobro vedela, da je Samuel samo zato pozval profesorja na dvoboj,| (la bi ga usmrtil. — Pri tej misli | so ji lica zagorela, kakor da bi plamen švignil po njih. a na čelu je začutila mrzel znoj. Zdaj je čutila, da se ta poroka ne sme nikdar izvršiti, ako noče se*be du-ševno uničiti. Ravno preimšijuje. kaj u*»j stori, da se častno reft Samuelu dane besede, ko nekdo za-poredoma rahlo na njena vrata1 potrka. j Na njen odziv vsttijn vrtuariea Koza. i Gospodična *reče ona vsa vznemirjena, "blazniea umira! V smrtnih blodnjah pa zahteva vas' k sebi." . j "Mene?" začudi se Ara bela z obledelimi ustnami in upadlim li-cern. "Pa da umira, pravite?** ' "I)u. umira", potrdi vrtuariea in si s predpasnikom otira oči. — "Prinesla sem ji zarana kakor po( navadi mleka in našla sem jo v nezavesti ter i/premenjeno v licu. liolehala je 2e dolgo, vendar nisem mislila, da bo tako kmalu preminula. Snoči, ko sem bila pri nji. nisem še nič posebnega opazila na nji. nekoliko ur potem pa kakšna neverjetna izpreinemba! ! Ko pridem tedaj pred pol ure k nji, ni že mene več poznala in tudi ni. kakor sem se prepričala, cula več mojih besed. Z zagrlje-j ni m slabotnim glasom je venomer klicala: Ara— A rabe— Arabel—! Zat o sem takoj uganila; da želi še enkrat videti vas, dasi ne veni,1 kako in kdaj bi bila pozvedela za vaše ime. Oobrotni liog se je pač J revice enkrat usmilil in jo rešil' dolgoletnega trpljenja. — Toda1 pridite brž", nadaljuje ona z ne-j ko h lastnostjo, "ako jo hočete najti še živo. Vaše gospe tete se1 pa več ne lx>jim. Naj me izpodi od hiše, ako hoče, zato ker sem prišla po vas; Bog bo že zame in mojo rodbino skrbel. A vest mi ni pripuščala da bi odrekala umirajočemu človeku zadnjo željo." 4'Že pridem", odvrne Arabela zamolklo in se pr»{>ravi na odhod. Šesta ura v jutro je bila že odbila, vendar je -polmrak še odeval zemlje, ko sta takoj potem obidve sli čez dvorišče v klet. Tiha, z najbridkejsimi občutki v srcu. je stopala Araibela poleg yruiarice ter se spominjala, kako je še pred nekoliko urami v«*de-ga: lahkega srca hodila todi, želeČ si blaznico videti. In da bi ona se-!daj že umirala? — *;Kaj zna^i ta moj nemir, ki mi pri tej misli dušo pretresuje?" ( Pot se ji je zdel predolg, tako' se je bala. da bi blaznice ne našla i reč žive. Z druge strasti pa je želela, da bi ne čula več njenega glasu, ki jo je 1*1 snoei tako straš-jno ganil; da ne bi več zrla v nje-, j ne steklene oči. ki so tako groz-jne čute vzbujale v nji. Nekoliko korakov od blazniči-'nega ležišča se vstavi Arabela. Ni mogla več naprej. Kakor priklenjena je stala m se niti ganila z mesta, da, skoro si ni upala dihati. Z ttepopisLjivo tesnobo, ki jo je bila nenadoma vm) prevzela, je i čakala na to, kaj ji bo vrtuariea j povedala o bolnici. Kajti ta se je {bila po prstih »približala postelji .in je nekaj trenotkov opazovala bol n ia o in jo po ti pa vala. Potem se obrne k Ara'beli m reče celo brez-^ važno, kaikor je to lastno nizkemu stanu c i "Končala je trpeti! Bog ji ne odrekaj večne luči! Xa tem metu ni kak nič dobrega imela." Nato pregrne prt čez mrtvo, utrne luč, da (bi bolje gorela, dn potem nadaljuje proti Araibeli, ki se še vedno ni ganila z mesta: : " Pojdi va ! M id ve n imava nič •več opraviti tukaj; Prišli svq pre-! pozno. Tudi moram gospe Karpe I lesovki takoj naznaniti njeno smrt, kakor mi je vedno naročala. Pojdiva!" ponovila je še enrkrat in čudeč se gledala Arabelino nerazumljivo obnašanje. "Pustite me še en trenolek tu-j kaj; pridem takoj za vami", reče, Arabela z votlim glasom in pri I tem se počasi obrne na »>no stran. , kjer je ležala mrtva žena. j "Kakor želite, g'ospbdiena. I*u-, stila pa vam 'bom na onem koncu I to leščerbo, da boste našla vračajoča se pot iz kleti." Po teh be-(sedali ,-e oddalji vrtmu-iea. Arabela je jedva pričakala, da (je bila Roza odšla. Ako smo žalostni 111 nam dltša kipi otožnih I občutkov, smo radi sami. Ne vidimo radi pri sebi prič svojega trpljenja. Enako se je godilo Ara-beli. , Roza je bila prej deklico vzdra-mila iz bolestnega, več ur trajajočega otrpnenja in jo pozvala k i umira ječi blaznici. Misel na tuje •bolečine, da namreč blazna ženska trpi in umira, je zadušila za en trenotek lastno trpljenje v njej. Ko je pa zvedela, da je blaz-nica že preminula in ji ona tedaj ne more biti več na pomoč, ponovilo se je v njej vse prejšnje gorje. | Slovesna mrtvaška tišina okoli nje, brleča lučica, ki je tako strašljivo napol razsvetljevala oni podzemski prostor: ves ta žalostni prizor je bil kakor stvarjen. ^razdražiti še bolj njeno burno no-1 jtranjost. Zato se zdaj tu. kjer je j ni videlo nobeno oko. niti čulo I nobeno uho, z vso dušo vda tudi I in žalosti. Ko za plače, čuti se o-I lajša no. Ona obupna bridkost, ki jo je že več ur težila, izpremeuila (se je polagoma v globoko otož-nost. j Ko se nekoliko umiri, pogleda l"a prt, izpod katerega so se videli I znak i nesrečne pokojnice. 4Tboga žena", šepeta Arabela ginjena. "Tudi .ti nisi bila v življenju srečna, kakor mi vse kaže. j Najini usodi sta si nekoliko podobni: sama. brez ljubeče roke, ki bi te naj bila čuvala v tvoji ne-I sreči, živela si zapuščena kdo ve .koliko let pod tujo streho, zaprta i kakor hudodelnica! Kje je neki #250. in #1.00 bol. podpore, cert. 2368. Umrla: Mary Pograje, cert. 1680. vzrok smrti prehlad. Od štv. 17 odstopil Anton Mohar, eert 2143 Od štv. 19" suspendiran John Kluti, cert. 1370. Od štv. 21 suspendirani Mana Pušelj, cert. 1678; John Mo-horcich. cert. 1920 in Matt Gorshe, cert. 1859. K štv. 22. pristopil Josephine Rebolj, roj. 1885, za #1000. in $1.00 bol. podpore. * K štv. 23 pristopili Frank J. Kern, roj. 1887, za #500. in #1.00 bol. podpore, cert. 2370; Rudolpk Bukovec, roj. 1900. za #500. in #2. bol. podpore, cert. 2871. Prestopil k *tv. 26. Anton Mihelich, cert. 1944. K fcv. 24 pristopil Joseph Fe*r. roj. 1904. za #1000. in #1.00 bol. podpore, eert. 2372, K ftv. 25 pristopil Frank Ocepek, roj. 1880, za #500. in #2.00 bol. podpore. * i K štv. 36 pristopili Anton Stražiear, r*j, 1885, za #1000. ih #2.00 bol. podpore, eert. 3874; Anna Penrko. roj. 1885, za #500. in #1.00 bol. podpore, cert. 2Š75; Ivank« Straiicar, roj. 1896, za #1000. in #2.00 bol. podpore, cert. 2376 in Alojz Rudolph, roj. lftS.T. za #1660. in #2.00 W. podpore. Z bratskim > pozdravom Frmak Bkrabse, - tajnik.' • "I1."•• *". —. Fašisti. ! — i Ker se v zadnjem času mnogo euje o fašistih zato smatramo za ' potrebno, da pojasnimo, kdo in kaj so fašisri Ime "fašist" izha- : ja od laške besede fascio. kar po-jtneni po naše sveženj, v prenesenem pomenu pa zveza ali savez. Nekdanji vojaki, osobito dobro-i voljci, so namreč osnovali v Ita-iliji zvezo bojevnikov (Faseio dii combattenti), ki v začetku ni ime-) la nobenega političnega ozadja. Ko pa je začelo v Italiji komunistično gibanje stalno naraščati in ogrožati celo že državo, tedaj je !pričela Zveza tudi s političnimi delom. Zveza je postala glavna' vladna opora proti vsem "proti-1 državnim'* elementom, med kate-' i v . i re so všteli komuniste in Jugoslo-jvene na zasedenem ozemlju. Ob-1 (oroženi od no« do glave, so pri-J (čeli sedaj fašisti kakor jih na I krat ko imenuje vsa Italija, s čisto (svojevrstnim načinom boja, ki pozna pravzaprav le eno sredstvo, j to je nasilje. V vsakem mestu se zd. ostalo iačiščeno, vsakovrstno žil« ! posejano in lep travnik. 20 goved ' 4 konji, vozovi in sploh vse polje-1 delsko orodje, ki se potrebuje za takx>ali še večjo faimo, voda pri hlevu in v kuhinji, dobra hiša in druga poslopja. Katerega veseli •taka farma, naj pride in si ogle-, 'da, cena bo zelo ugodna. Za pn-1 drobil osti pišite lastniku: Martin Reich, R. D. l; Hartwiek, N. Y. NAZNANILO IN VABILO. Pittsburgh, Pa. Naznanjam vsem delničarjem1 (in Članom k. S. Doma, da sl* nil na zadnji glavni seji volil novi1 odbor zaradi tega; ker so člani-vložili resolucijo, o kateri se naj' glasuje na prihodnji seji. to je o. junija 1!>2J, da zamorejo biti izvoljeni tudi člani v odbor K. S. Doma kot delničarji. Zatorej s,.' 'pt ošeni vsi delničarji in člani, da j H' v prlneiii številu vdeleže pri-! hodnje seje, iui kateri bomn glasovali, da se iaprenteni točka I. člen 5 društvenih pravil. D*»sedaj j se je glasil, da samo delničarji za-lliorejo biti izvoljeni v odl»or. Če\ ta točka sprejeta z 2 t retina-mi članstva, potem morejo biti voljeni v odbor tudi člani Doma. Obenem bo tudi volitev odbora Doma za leto 1U21. | S slovenskim pozdravom Frank Tmirpus, tajnik. , — 4,S. S5t., Pgh. Pa. Uhkopanamc -bitn jmTkTVk Pom»£» pri ' MltcifiTi VNETJU i ||MRH MEHURJA I IMf Varujte »»ponarodl LISTNICA UREDNIŠTVA. J. T., Mullan, Idaho. Državne oblasti prepovedujejo dajati v listih javno pojasnila, kako se delajo razne opojne pijače. ---- ■ it RAZPIS SLUŽBE. •Razpisuje se služba organista in cerkovnika pri slovenski cer-jkvi Sv. Križa v Bridgeport, Conn. 'Letna plača $1000.00 m štolnina. Nastop službe s prvim julijem. Ponudbe, opremljene s spričevali, jc poslati na: Rev. M. J. Golob. 130 Pine St . Bridgeport, Corai. (2S-5—4-6) - - " ' i Prijatelj delavca iPAIN EXPELLER i T»orntfk» rotoiU i*n- t p«t. »t. ZAt. dr. Slaven ze več kot 50 let. Glejte za tTornlftk« znanko SIDRO. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK €38 Penn Ave. Pitttborfh, Pa. fr T>r. Koler 5* naj- \ »t«r*.11 alorenikJ Ji >dra vnlK tped>- T, Mat t FMttaburrhn IT ki Ima 14-latnr 1 prmtao t *dr&vU« nju TMk BoAklh bolasnL JBkr EutrupU«nJf kr-sdravl ■ cla-otIUhr M«, ki ca j« i»um®I dr. prot BMlch. Če Imate mom.j« ali m »ta ur-to telesu, t Krtu. lapadasj« laa. bolečine t koateh. pridite ln ls&atil vam bera kri Na Čakajte, ker ta bo naJeie. Vaa moAke boleanl adrarlra po o-kraJAanl attortl. Kakor hitro ri«ilu te vam prenebuje e5ravje. ne čakajte. temveč pridite ln Jas vaa sa bon ■opet ponrll. Hrrowlv vodno kilo oadrarlm » IC. urah In Ucer bre* operacije. Boiexi.I mehurja, ki povzročajo bolečine v križu In hrbtn ln v&ulb tuib pri puščanju vode, ovAravtrn c r*o- '—tjo Itevmatlzem, trganje, botcein* o-tekline srbske, flkrofl« in druse ko- t«e bolesnt, k! nastanejo raled Krvi. Oidruvtm v Lrutkern Ban te n! potrebno leža*l. Nekateri flnifl *dr_vnikl rabijo tol- maee. da ras razumejo. Jas cnsni ■e lz «Ur«(a kraja, »ato tu laS|e edravlm. ker vaz razumen slovenski. Uradne ure: ob dela-rnikta od t. 4o S. ' od t do 1. J Dospelo je novo t I »uho grozdje. t t Miišluitel zelo sladke debele ja- 1 X K'xle, boleli ,"»0 fuii tov .. $9.— ▼ T cipar fn-ozdje nujvet?jr ln naj- ♦ sladkejše jagode, boksu 50 fun- T i tov .......................$8.— ♦ + Malo črno prško jrrnzdje, zpln ^ I sladko, boksa 50 funtov $7.— ♦ T PoSljlte $3. na račun vsake boks«- + T ki EL&ročlto in poslali bomo takoj. > X BALKAN IMPORTING CO. ♦ T 51-53 Cherry St.. New York. N. Y. ^ Frank Sakser State Bank j 82 Cordandt Street, New York j GENERALNO ZASTOPSTVO I Jadranske Banke j in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kran;, Ljabljana, Maribor, Metko7i6, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija : Tivt, Opatija, Za d ar. Nečaka A?Bčrlja: Dunaj. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vožne listke na vse kraje in se vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu _ pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da ee izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki iz va medno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banka to vljudno naprošeni, da oposorijo na ta naš oglas svoje znance is Hrvatske, Dalmacije, litre, Goriške in Črnogore. FRANK SAKSEH STATE BANK * ~ FXAKK SAK3EB, predsedldlr. GLAS NARODA. 1. .TOK 19Ž1 Nova razkritja o papeže-1 vem mirovnem poskusu. Filip Sehememann je Izdal v —■ Berlinu knjiir«, ki vsebuje dose-daj še nepoznane dokumente o pa-' peževem mir »vnem poskusu. V auM'etku julija 1917 se je vršil med nuneijem Par* Hijeni in Viljemom tozadevni raxjovor. V iljem je bil napram papeževem odposlaueu za-dovoljen, istočasno pa j v nekem pismu z Dunaja napravil opazko 4*pes ", ki se je tikala nekemu dr-žavnej;:« posla ilea, ki je tudi vedel za ta mirovni poskus. Ko je Paeel-li omenil Viljemu, ua tm mogla masa naskočiti Vatikan v slučaju poraza Anglijt in Italije, je odgovoril Viljem, tie je to skoro izkljn čtno. ker bi m» potrebovali 15 cm topovi za naskok na vatikansko trdnjavo. Sirer pa se je Vatikan preskrbe! s :>0.000 puškami, 2> strojnicami in enim milijonom pati 011. Paeellija je Viljemov odgovor presenetil, toda ni ugovarjal. 2K. avgusta 1917 je brzojavil državni kaneelar Miebaeiiis dunajskemu poslaniku Wedei 11. ujeli »rovori. dialogi in razgovor* nati učno skb> lajn s slikami in poštami na filmu. Tako bo poslej ki-no-inatogiafsk;. predstava nudila popoten vtisk žive gledališke pred stave govorečih igralce.. XedoTgo še in kino bo docela nadomeščal gledališče. 6koda, povzročena po komunistih. Kakor p d ven ponoči. Po prihodu na kolodvor je bil poslan v -lanečka odveuin v uradno sobo državnega pravdui-ka v Zagrebu v spremstvu dveli 'orožnikov, skupno s prijavo ko-1 tarske oblasti. Inkriminirane bese de iz govora poslanca Janečke pa meosianca Ladislava Al-massvja za svoja sekundanta. — Kakor poročajo listi. so domenili dvoboj s samokresi s težkimi po-poji. i W ^ -W^sj svSlS ^a 1 POZDRAVI a NEW TORKA. __ 1 Pri odhodu v Jugoslavijo po- ' • • • - \ zdravi jam vse prijatelje in prijateljice v Fronteuacu. Kansas, ter 1 jim kličem: Na svidenje v sep- \ tembru, če bo če kaj prostora! — | Ln«uis Južnik. Pri cdhedu na široko morje pozdravljamo svoje brate in sestre ter svaka Franka in ljui.sko iji ^ Nezko. kakor tudi vse prijatelj? v.CIcvelandu in drugod. Pozdrav- ^ I jamo tudi društvi 4 Slava" in "Zvon" ter jima želimo »bilo na- ' predka. Iskrena hvala za lepo pe- , t je pri slovesu. (!ood byel — Mi- ' had. Marija. ^Jiei in Zofi Blatnik. ^ ' 1 Zadnji ]>ozdra v iz preljubi jene j svobodne Amerike Pozdravljamo vse slovenske rojake v Združenih j državah, posebno pa slovenski na- j selhini v Indianapolrai, Iud., in , v Terre Haute. Ind. Srčno se za- j hvaljujemo našim prijateljem, ki j so nas peljali in spremili na postajo. — Jožef Cargo. Matija Jur-rnan. Frank Baraga in Jennej Bu- , eik. : I Prodno se odpeljem v staro domovino. pozdravljam vse Sloven-ee in Slovenke v Little Falls. N. V., posebno pa Jožefa Žehel. ženo, sina in hčer. Jožefa Mlinar in družino. družino Autcm Mlinar, družino Frank Pintar, družino Jožef Miklave, Ivana Puruat ter Kristino in Ivanko Kraiije. Posebno pa pozdravljam sina Žajia Žehel v Detroitu, Mich., ki me je prijel obiskat v Little Falls. Zahvaljujem se ti z4 trud in prijaznost, ki si mi jo izkazal pri mojem odhodu. Sie enkrat ti kličem in vsem di-ujrini: Z Bopoin ! Na veselo svidenje v Jugoslaviji! — Frank Že-bel. Bočna pri Gornjem gradu na Štajerskem. j Predno se podam na pot v Ju-j 'sfoslavijo. še enkrat peradravljani I vse znance in prijatelje v Cleve-Iandu, kakor tudi društva Zaron.j Bled, Slov. bratov, sv. Janeza Kr.J I Najsv. Imena in Vodnika, katerih' član sem bil. ko sem se pri njih mudil, ali zdaj moram vzeti od :ijih slovo kar mi je jako žal. Na-j dalje pozdravljam še mojega bratranca F. Zorea, J. Zajca. M. Pla-J jninška in njegovo družino. F. Pla-^ liinška in družino, elružiivo T. Pla-iiin^ka in ženo ter D. Blatnika in družino. Z Bogom in na svidenje! Alojzij Zore, Za gorica, fara Selit Vid pri Za tiči ni na Kranjskem. Pred odhodom 11a paruik pozdravljam vs" prijatelje v Cleve-Iandu in Bedfordu. potrebno pa L. Žagarja in njegovo družino. F. Zorea. J- Zajca ter K. Boldina 111 družino. Z Bogom! — Anton Tr-vnovšek. Predno se podamo 11a parnik. 1 pozdravljamo vse sorodnike, prijatelje in pri iateljice sirom Amerike. — Janez Slogar, Franc Bradač in Ign. Orel. Predno se vkrcava na parnik. pozdravljava vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno pa družino Filip Buča. družino Valentin Matko. di-užino Jedili Ba-[loh in družino Frank Matko, vsi v Norton. W. Va. Srčna vam hvala za vse! — L. Rožam* in Karel Stern. Predno odhajava v staro domovino, pozdravljava vse rojake ii» j»rijatelje v Združenih državah, posebno v Jolietu. IU., brata Jos. Valentinčiča. Jos. Murna, njegovo družino in vse fante, ki so pri njem na hrani, nadalje Frank Žagarja in njegovo družino. Martin Goršiča in družino, Anton GorŠi- Revmatizem. ZNAČILNO DOMAČE ZDRAVLJENJE DANO OD ONEGA. KI GA IMA. Spomladi 1. 1893 -e m« )• lotil m-■kularni in vnetni Tevmatisem. Trpel Mm ve*1 kot tri leta. trpel kot vedo sami oni, kf ca imajo. Posk'jial adravilo ■a tdnvOot.:, adravnika aa idrarnikom toda dobljena pomoč Je bila wf»wa Kontno sem dobil zdravilo, ki me Je ozdravilo in bolezen ae ni r«£ vrnila. Dal wn sa duztim revmatitnlm celo takim, ki so morali biti v poztHJi vsled rvvm&usna nekateri atari «d ?• do W let fn uspehi so bil! taki kot ▼ mojem slučaju. MoJa Celja Je. da bi vsak poakuftal to čudovito adravilno moč. Ne po« Ji te Biliirm centa. PoMJIts aa so svoSs ime In nssls ■ In Jaa vam bom poslal potkutojo mtHj. Ko ste to peraMH te as boste is si Ms M da Js iis£>eŠiMj sa »—s ntmtlmi, fljlte ceno. en dolar. Pomittjlte. da jas nočem denatja. dokler ca ne psftijst* prostovoljno. AH niso to Čisti računi Zakaj bi trprtl nadalje, če ss vam su Mark R. Jadum? iSM^ItantM Oda_ Syracuse. N. T. . Mr. Jackson odgovoren. Gornje po« oči -lo Je resnično. || » ča in družino, Mareta, John in Frcnk Trlipa ter druiino, MaA. i Hi;čarja in družino. Srčna hvala A*sein fantom, ki so naju spremili v Chicago. Klicev a vsem skupaj: ! Zdravi ostanite! — J"s. Kralič, Zagradee pri Fužini. Janez Va-| lent mčič, Grosuplje. | - Predno se ptnlam na parnik. po-' zdravljam vse prijatelje in znasi-ce v Farrell. Pa., in sirom Aiueiii-be. p osebno pa družino J. Garm, J. Okoren, J. Novak. F. Garni, F. Hribar, družino T. Skufea. J. Troja r, J. »uštaršie, J. Glavan, A. P4rc, A. Bertclli, F. C io*j»erman, -Mrs. Germik in družino il. S teb- ; laj. Lepa hvala slovenskim fantom in dokletam in vsem ostalim, ki so me pred odhodom obiskali. Iskrena hvala slovenski godbi, ki uii je delala kratek čas pred odhodom. Pozdravljam tudi brata! in strice v Puebl«, - Seštir v Milwaukee, " Wis. -Kličemo vam: Z Bogom in 1 na svidenje v Jugoslaviji! — Fr. Miklave z ženo Ln hčerko, Teno- vec pri Rečici v Savinjski dolini! j na Štajerskem. | —- |l Predno se podamo na parnik, še ' enkrat pozdravljamo vse rojake"< in prijatelje v Združesnih državah,!1 (i posebno pa v Clevelandu Mr. J- i iŠkuij. njegovo družino, njegovoj' sestro iu moža ter vso žlahto od h 'njegove žene. Johna Gruden in j ženo, Lojzeta 8 tri ček, M. Škrjan- 1 ca in ženo. Jos. Hrvart. Rudcta in , Franka Korošec ter njegovo dru- - ° i /.ino, Antona Sturem, Franka Str-uiole, Martina Jerančie, Jožefa in Bcu. Pajka Jer Johna Per ko in njegovo di-užino. Vsem skupaj -se £rčns zahvaljujeva z-i tako dobro ]K>?-.trcžbo in spremljanje na kolo-•lvor. Vsem skupaj želiva obilo sreče, sebi pa srečno potovanje. — Bratranca Joe Kralič in John Va-lentinčič. 1 - j Pozdrav coltinwoodfi&kini kro-f kar jem iai zabavnemu klubu, preden se podai.^ na široko morje. 1 Spomin ml pride preti oči. ker j krokarje še vedno vidim, ko pesmi lieli v slavo so mi. Zaba\~ni klub V.cm moral tudi zapustita, po njem.' srce me boli. a usp v meni ni še I ugasnil, pn klubu bom jaz še bil. 'Na zdar! — Sterletov Francelj, 'na notu v Koritnice. Dolga leta so minila, zapustil zdaj vas bodein jaz. ker želja me 1 še e-ukra-t p>elje. da vidim kvaj, j kjer rojen sem bil jaz. Se en po-] zdrav bratu Antonu, njegovi soprogi in otrokom. Ravno tako (vsem znancem in prijateljem, po-. sebno tistim, ki so me spremili na ■ postajo v Canonsburg, Pa. Leij>o se zahvaljujem bratu Adolfu, ki me jc spremil na kolodvor v , Pittsburgh, Pa. Na /dar! — Fr. Tomšič, na potu v Koritnice. KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ N£W YORTA. OLYMPIC 4 luni. — Cherbourg | FINLAND 4 luni. — Cherbourg PESARO 4 luni. — Genoa PANNONIA 4. junija — Tnt ' LAFAYETTE 4 luni. — Havr. MM1LLON 7 luni. — Havr« LA TOURAINE 7 juniu — Havre SAXONIA .9 luni. — Cierbouro FRmNCE g Junl. — Havre LAPLAND 11 luni. — Cherbouro BELVEDERE 16. Junlla — Trst AQUITANIA 14 lun. — Cherbourg MAURETANIA 15 luni. — Cherbourg CANOPIC 17 lunila — Genoa (CROON LAN O 18 luni. — Havre ! LA SAVOIE 18 luni. — Havr« 7». 3CHAMBE.AU 18 luni. — Havre AMERICA 22 luni. — Cherbnuro PARIS 23 luni. — Have FINLAND K iunl. — Cherbourg OLYMPIC K Junl. — Cherbouro COLUMBIA 28 lun. — Trn •ERE NC ARI A SO lun. — Cherbouro POCAHONTAS 30 luni. _ Genoa LAFAYETTE 2 lull. — Havre 2EELAND 2 Jul. _ Cherbourg AQUITANIA 5 |ut. — Cherbouro LA LORRAINE 6 lull. — Havre ADRIATIC 6 lull. — Cherbourg FRANCE 7 lull. — Havre PRES. WILSON 9 lullja — Trvt FINLAND 9 lull. — Cherbourg CRETIC 12 Intl. — Genoa SAXONIA 14 lull. — Cherbourg MAURETANIA 14 lul. — Cherbourg LA SAVOIE 14 lull. — Havre MATOIKA 14 lulu — Genoa LAPLAND T 16 lull. — Che-bouro OLVMPIC » 16 lull. — Cherbru'o ARGENTINA 21 lul. la — ~rmt AMERICA n lull. — Che. bourg KRCONLAND lull. — Cherbourg ROCHAMBEAU 23 lull. — Hi. .'re AQUITAN.A lull. _ Che.bourg PArttS 27 lull. — Havr« FINLAND 30 lull. — vherbourfl WASHINGTON 3t> lull. — Cnerbouro ACRIATIC S avc. — ».crbourt ! 1FLVPDERE 1f aug. — Trat ' MAURETANIA 11 jvo. — Cherbouro e*»n za vozne listke lu vse druge iK>jns=nila. se na tvr.lko FR.VNK S\KSER STATE BiiNS___85 Cortlandt S.^ New York. UeSeMAiLiSS^g Direktna vožnja iz NEW YORKA in BOSTONA V NAPOU in GENOVO, ^ifkarte do PaWrma in Mcssine. Vclilu p«mik> na dva vijaka: POCAHONTAS" c^luje 30. jonija — 13. avgusU - 24. sept. Ixvanredn* uoobnoatl. — lzborr.a služba. Oeno NapolJ In Genovo: za kabine od $150. naorel. Za 3. razred t95 In 85.00 vojnega davka. PotniSki oddelek: 45 Broadway. New York. Telefon: Whitehall 1200. Oddelek za tovore: 120 Broadway. New York. Telefon: Rector am. NAP.EDBA GENERAL. ! JUGQSL, KONZULATA Vsak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da je v resnici jugoslovanski podanik. Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva zj. zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list pri-icžili tudi zadostne dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, da ■10 predloženi dokumenti pristni n zadostni, bo dobil prosilec potni list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pcuL'sleki, bo izd&n potni list šele z dovoljenjem ministrstva. Ker je število prosilcev ogromno in z vsakin* dnem narašča, ni konzulatu mogoče takoj opraviti vsega dela, loda polagoma bodo jprišli vsi na vrsto. Nihče naj na j kupi šifkarte prej, predno se oseb-■no ne zglasi na konzulatu ter dobi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku, ir- če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva jc treba predložiti: stari potni list, domov-.iico, vojaško knjižico, delavsko !;njižieo, krstni list ali potrdilo »krajuega sodišča v slarem kraju. Kdor tega uiiua. bo dobil potni list šele c posebnim dovoljenjem iz ministrstva. PESEM. - Zložil Jožef Vandot. - Kdo je prebudil v sr«-u pesem žalostno to? Tiho mi plaka v srcu, kadar gre dan za goro. — Mlada nevesta vprašala bele je gorske vrhe: Kod li vodijo njega tuje. mrzle steze? Megla je siva zakrila j bele vrhove gora. tiho glfnial je mesec z modrega neba. Mirno so sanjale koče sanje svoje lepe, bledi nevesti je v prsih umiralo mlado srce. — NAZNANILO. Rojakom v državi Pennsvlvanit naznanjamo, da jih bo obiskal nai rojak ANTON OLAŽAR, * Mili «vonC*lt. petjo ______ , __ __ | ) NaprH itfUv, rta^ EOS8) Radirki mari joiašk^. £4€»9> Na tujih U«». Det*. > Oeaierr*lcta mllltaar ul A 1 ) Ko bi mol ljubi vedai. E7«e«» 99 Rerlment. mar«. K4S45 > g« enkrat Te objamem. t Grenadier mar«. vojaSka. s ) Nedolžno <-ko. pet le iRltfl) llolxh-ckerbaum mar«. K4MS) Hausmajatciva v tejatrn. i ) Hoch vom Dachateln mart. > ft ne la pef:nko jedla, talilna. E?117» Stelerlleder mvi voJaMca. Kmi) ftpela kafrMirka fx Domtai , Hop hop> Pchnalpolka ♦ Zaljubil ae ja vrabec. Šaljiva. _ ... , , __ E«W2> n rutinske eladko«tl v Cleveland« E4a»«i ^»»'"'G'rUi^ka. > Od kod je Špela doma. »aljlva. ! > SkT Rocket OrUow. :E3IM) Auf der Aim. Tak"!r Nemika volaika oodba. i , Poatllloii mar« vojaSka. Flt>l) RoseKirer marfl. voJaAka. 'b21C0> Na rdravl oohod. mart. 1 Aua dem Hochgeblrc. Taker ) Jeste m povldam. mar«. Po dolgem časn iuo deblii prava scraBke plofifc, Tojafika |toi!l»a prve T*TJ*te. krasni vojaški marši in vainer j L Dobili nno jih par tisoC. Prari glasni Columbia gramofoni od *30.00 do $375.00. Cenik * vseh jesikih Vam poSljezno brezplačuo. Ko naročite b'hpo, nam dajte točni cipressnl naaloT, da blaeo prej dobite. Narofbo in dfaiir (money order) pošljite na: IVAN PAJK, c^-tu 24 Main St, Conemaugh, Pa. )l~RTM. S. P. ; I NEW YORK • HAMBURG ! ORDUNA 18. JUNIJA - 30. JULIJA 1 ORBITA . 2. JULUA - 13. AVG.I OROPE5A 16. JULIJA - 27. AVG. izborile udobnosli 12 iiasatlrje t . , razreda. i THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. I BBOAPWAV NEW VCRK_t I fColiiTrta] ► S \ g Direktno potovanje v Du- f j brovnik (Gravosa) in Trst. g S BELVEDERE ____ 16. junUa 8 4 COLOIBL1 ...... 29. junija 2 : 4 PREH. WILSON .... 9. julija S 1 i Kt Potom listkov Izdanih za vse kra- R "2 ie v Jugoslaviji In Srbiji. M • 8 RazkoSne ugodnosti prvcqa, druae- M 0 aa In tretjeaa razreda. 4 Potniki tretjeaa razreda dobivalo & . p| urezptačno vlr>o. . 0 PHELPS BROTHERS. & C9. 0 Passenger Department I ^ 4 West Street New York ^ > ^___________ 3 ———■' French Line ' C0HPA6MIE GENERALE TRAHSATLAKTIQUE ; V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE i LAFAYETTE ................ «. lunila FRANCE ...................... 9. iunl ia TOURAINE ................ 11. luni ia 1 ROCHAMBEAU ......i..... 18. lunila _ LA SAVOIE ................ 18. junlta PARIS ...................... 25. iunila 5 Direktna ialeinilka zveza Iz Pariza v 5 vsa olavna točka Jugoslavlla - Hitri parnih! • ftlrlml In av*ma vllaao-mi. Poseben zattopnlk Jugoslovanska vlad« bo prlCakal potnike ob orlhedu na* lih psrnlkov v Havtu ter liti točno «4-pramll kamor so namen len U Parnlkl Franroak« Črte ao tranaportlralt ' taken volne na tlaod* 6«hosl«vaftktH ve. laov brez vh neorlllk« Za iiff^rte In cen« voraialte v QRU28lkf PIS ARM!, 13 Stati $1. 1Y. C alt oa pri lekalulti a cant I h. j -■ CUNARD-ANCHOR Največji, najhitrejši parnikl na svetu. Izborna postrežba potnikr-n. V vaiem mestu ali bilž!nl le lokal- ni :acnt. V JUGOSLAVIJO. MADŽARSKO. RUMUNSKJ IN eOLGARSKO. PANNONIA 4. JUNIJA Kabina $200. m. razred 11». Vojni davek tSO'*. ITALIA 14. JUNIJA Kabina $175. III. razred Dubrovnik $125. Trst ali Reka $U&.00. Vojni dawk $5.00. Preko Cherbourg*: MAURETAX1A .......... ». junija AQUITANIA .......... 1«. junija. PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino, sorodnika alt prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da se ga potnik sam kupi, pišite naj-prvvo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK 8AK8SE STATE BANK 82 Cortlandt Street New York