Dopisi. Iz Gf adca. (V deželnem zboru)so8. okt. Slo^enci glaso^ali tudi zato, da bi se na Planini za^oljo 7eče 7arnosti žandarji nasta^ili, zakarje pet tamoanjih občin prosilo. Predlog se je sprejel in deželni odbor ima nalogo pri 7ladi na to delati, da se žandarji na Planini ustano^ijo. Na prošnje takih srenj in okrajnih zastopo^, ki so prevelike doklade zahte7a!i, se Slo^enci niso ni6 ozirali, ker so da^ki že tako pre^eliki in stroški 7ečkrat nepotrebni. Takih prošenj je bilo na kupe. Ejer je bila pa resuična potreba, so glaso^ali za to, da se majhna doklada naloži na pivo in žganje ali da se nekaj davka od nepotrebnih psov pobira. Izmed mnogih drugih obra^na? in sklepo? hočemo le tiste omenjati, kteri zade^ajo samo nas Slo^ence in pa tigte, kteri so za vse Štajerce enako 7ažni. Take obra^na^e 7 gospodarst^enih zadevah so bile: 1. Za popra^o in 7arst70 Sa^inega obrežja med Kerškim in Brežicami se je do^olilo k prejšnjim 30.300 gld. še 8000 gld. 2. Predlog za 7arst7o Pe8niakega obrežja se ni sprejel, tem^eč odložil, dasiravno je 7 tej stvari deželni odbor na temeljiti podlagi posta^o za 7redbo Pesnice sostavil. Tudi g. dr. Radaj je temeljito dokazal nujno potrebo te posta^e. Eo bi se Pesnica pora^nala, bi se pridobilo 8938 oralo7 dobre zemlje, posebno za tra^nike, pa tudi za druge pridelke. Da se je za zdaj ta 7ažni predlog po liberalnib usta707ercih Slo^encem na škodo za^rgel, naj služi 7 poduk za prihodnje 7olit7e. 3. Vladi se je naro5ilo, naj Ogersko 7lado pripra^i in 86 ž njo pogodi, da 8e Mura na Štajerski in Ogeraki meji skupno poravna. 4. Deželnemu odboru se je naložilo, 7lado spodbujati da se poravnanje Savinje bolj temeljito in z 7e8o ^arnostjo za obstanek do^rši. 5. Deželni odbor ima skrbeti, da se železuiški most, ki se bo pri Spodnjem Dravbergu 8ez Dra70 delal, tako priredi, da se bo tudi za druge 7ozo76 iu hojo porabljal. Ta predlog je sta^il in utemeljil g. dr. Šuc. (Dalje prih.) Iz Vuhreda. (Pod nem6urst7om) ne 7zdibnje in ne trpi uoben okraj na slo^ensketn Štajerskem toliko, kolikor naš mabrenberški. Vse gie tukaj ponem6e7anju na roke, zlasti 7 mahrenberški dekaniji grabi nemški živelj 7edno globljeje med Slo^ence. V Soboti na primer in pri 87. Jerneju ni nobenega 81o7eka pri družbi 87. Moborja, še duho7niko7 tamošnjih ne najdeš 7 Eoledaru za 1. 1879. goto^o edini zgled 7 celi lavautiuski škofiji, vsaka druga fara ae je zraogla par goldinarje7 za 87. Mohorja. Najboljše je 7 tej zadevi na Remaniku, kdet* je 5 svetnih moakib in 7 ženskih družbeniko7, in pri 87. Ožbatu, kder jih je za^sema 13. Brezno šteje 5, Mahrenberg 4 (s^etna samo 2), Muta 5, Pernice zra^en župnika samo 1 uda. Da je zlaati mabrenberška fara jako ponemčena, tega je zia7en drugih uzroko7, najve6 kii7 penzijonirani učitelj Eochl, ki je kakih 40 let 7 mahrenbcrski šoli nemški poduče^al, ker slo^enski niti besedice ni znal. Otro8i5i 2—3 zarodo? iz 6lo^enske okolice, ki je 7 Mahienberg 7Šolana, trpeli so brezobziino ponemce^anje. Jednake težave in kri^ice trpijo slo^enski okoliSanje se zato, ker so z nemakim trgom 7 eno politično srenjo stla5eni. Vsled tega zapo^eduje nemški mahrenberški župan in jego^i dedo^je, koji so 7 arenjskem zastopn, celej okolici. Ti pa gledajo pred 7sem na korist trga, 6eaar jitn tndi ne zamerimo, 7endar okolica se zanemarja in trpi. Ovo preziranje bilo je letos okoličanoin 7endar enkrat preveč ter so sklenoli ločiti se od trga. Ali tisti den, ko se je imelo za to glaso^ati, prišlo je premalo okoličano^ in Mahrenberžani so privlekli slednjega čre^ljarčeka, krojačeka in lončarčeka in so tako kmete potisniii 7 manjšino. Slo^enska okolica ostane priaita nemšketnu trgn in si mora dati od tega nkomandi rati". Letina je bila bogata le po senu in slaroi, a zrnja je le pičlo. Erompir je 7 deže^nem 7remenu kar 7 zemlji zgjil. Dosti strahu pa je tudi prizadjala ne^arna bolezen, po kojej je pri nae dosti 87inj 7 zgnbo šlo. Iz Bizeljskega. (Letina). Radi bi vcdeli, kako je pii nas z 7inom? — Dosti ga je, da je mnogim posode zmanjkovalo. Mislim, da se je 7ina pridelalo 7ec kakor 20.000 7edro7. Prodalo se je še le kakib 6000 7edro7 po 4.50—7.50 fl. Eteri so 7 zafietkn oktobra brali, imajo koj dobro robo, 7 dežji in po dežji je pa slabeje. Grozdje je zelo gnjilo, tako tudi sli^e, jabelka, bruške itd. Potem takem se je bati, da 7ino ne bo obstojefe; treba ga bo večkrat pretakati. Pšenice k letu ne bomo želi, ker za^oljo pre^elike mokrote se ni dalo ne orati ne sejati. — Jesti in piti imamo letos dosti, dolgov in štibre tudi, denarje7 pa nič, in ker je zima pritisnila, 8 — 10° R.— ne bo to7orniko7. v F. E. Iz Konjic. Že lansko leto je 7 rSlo7. Gosp." bilo omenjeno da ima nasa 5razredna žola u8iteljico z^ano: Schubitz (Šubic). Mislili smo; da se bo te d7e leti, kar je med Slo^enci, 7saj toliko naučila slo^enskega jezika, da bi jo otroci 7 šoli razumeli. Pa zelo smo se pomotili. Nasledek temu je, da otroci nimajo nobenega 7eselja za šolo, še manje pa k S7oji u6iteljici, in da se morajo od stariae7 s silo tja poganjati. Ubogi so otroci, ubogi smo stariai pri takih razmerah ! Rea je, da ta gospodičoa ni več premlada, kar bi bilo uzrok, da bi se ne mogla naučiti vsaj nekaj elovenščine, pa slisali smo, da neki zna tudi francoaki in angleški go7oriti in da ae s pra7 dobrim uspehom u6i na citre igrati. Eer 7 teh piedmetih tako dobre uspehe dela, mislimo, da bi ta ženaka tudi iz slornice se še nekaj naučila, ko bi si malo prizadevala in pomislila, da mora 7endar uekoliko 7estno ra7nati, in ozrla na to, da je med slovenskimi otroci. Pu8tite torej, gospodi6na, citrein 7se re5i drnge in se nau5ite, 8esar Vam je treba — slo^enščine, ako ho8ete slo^enaki krub jesti in opra^ljati 7estno, kar 8te storiti dolžni! A. E.