SLOVENEC Političen list za slovenski narod. o Po pošti prejeman velja Za celo leto predpiačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ia jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., ia pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., ia jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in s e r a t ejjjvsprejema 1 upravntStvo lin ekspedieijajv ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. & tev. 102. V Ljubljani, v soboto 4. maja 1895. Letnik XXIII. Spletke in — dejanje. Zora zori, beli dan se snuje, In v puščavi zopet lev kraljuje. Na Ogerskem je vse po konci. Kalvinec-Banffy. t. č. ministerski predsednik, je v zbornici javno napadel apostolskega nuncija Agliardija, češ, da poslaniku tuje države ni dovoljeno agitirati za kako posebno stranko. Pristavil je tudi, da se je po ministerstvu zunanjih stvarij obrnil v Rim, kako da se zastopnik papežev vtikava v notranje ogerske zadeve. Banffy je s tem zopet dokazal, kar je že ves svet vedel o njem, da je po u m u in volji nezmožen za svojo službo. O cerkvenem pravu se možu niti ne sanja ne in zato tudi ne kakšno mesto ima papež mej katoličani. Uradno se Banfljju sedaj dokazuje, da je govoril neresnico gledč ministerstva zunanjih stvarij. Evo današnje brzojavke o ti zadevi. „ Dunaj, 3. maja. „Pol. Corr." objavlja sledeče naznanilo: Oblika ia vsebina odgovora oger-skega ministerskega predsednika Bauffyja poslancu Ferenyi na njegovo interpelacijo gled^ zadnjega potovanja apostolskega nuncija Agliardija po Ogerskem je presenetila vse in tako tudi c. in kr. ministra zunanjih del. Splošno začudenje je provzročilo to, da so izjave barona Banffyja v glavnih točkah stvarno neresnične in se ne strinjajo z mnenjem ministra zunanjih zadev; to velja o dokazih kakor tudi o sklepih ministerske izjave. Tukaj tudi ni znano, kako se more Bauffy opravičevati, da se je tako točno izjavil, da je odobraval minister zunanjih zadev po Bau£fyju slikan položaj ogerske vlade. O tej zadevi še ni bilo nič določenega, kakor tudi ne o morebitnem vprašanju, kaj in kako sodijo v Rimu o postopanju nuncija Agliardija. To vprašanje bi moralo biti odvisno od podatkov ministra notranjih del, katerih mu pa še manjka, ki bi zamogli dokazati, da se je res vtikal apostolski nuncij v notranje zadeve. Da pa se je tedaj Banffy v ogerskem parlamentu izjavil na lastno odgovornost, da je ta stvar že vrejena, se more le iz tega sklepati, da ne ve, kaj se godi v diplomatskih krogih. K temu je pa tudi veliko pripomoglo to, da se ni oziral Banfly na naše prijazne razmere do svetega stola. Ta njegov bojni klic v parlamentu ne bo ostal za stvar brez škodljivih nasledkov in odgovor Banffyjev na interpelacijo bode provzrcčil še nadaljna pojasnila in posledice." Zanimiva je tudi ta-le brzojavka o posledicah Banfl'yjevih spletk: „Budimpešta 4. maja. Kakor poročajo ogerski listi, je odpotoval včeraj ministerski predsednik BanfTy po kratkem posvetovanju z nekaterimi ministerskimi drugovi in člani liberalne stranke na Dunaj, katero potovanje je podvzel iz lastnega nagiba iu ni bil poklicau, in čegar namen je, posvetovati se z ministrom zunanjih del oziroma s cesarjem o položaju v političnih listih objavljenega oznanila. Odstop ogerskega ministerstva je skoro gotov, za kar pa Banffy ne da nikakega zadoščenja. Ravno tako kakor »Pester Llovd" trdijo tudi budim-peštanska poročila in „N. Pr. Presse", da je izjavil Kalnoky, ko je bil znan odgovor Bantl'y-jev, da se takoj odpove. Drugostranska potrdila o tej za devi še niso znana". Liberalna predrznost ogerskega min. predsednika se torej obsoja sama po sebi. A ker so njegove trditve načelne važnosti, zato tudi mi dve najznačilnejši resnici popravljamo: 1. Papež ni tuj vladar na Ogerskem. Katoličanom je v verskem obziru najvišja merodajna oblast. Če je kalvinec ne priznava, bi ga to ne smelo zavirati, da vsaj objektivne resnice ne bi tajil. Katoličani se klanjajo papežu kot svojemu cerkvenemu domačemu vladarju, kot očetu velike katoliške družine, naj si bodo na Ogerskem ali na Kitajskem. Država, ki priznava katoličanstvu jednakopravnost mej verami, priznava s tem tudi vrhovno oblast papeževo nad katoličani; brez nje ni katoličan s t v a. Trditev, da je papež tuj vladar, bije tudi po liberalnih načelih pravičnosti v lice in je znamenje razburjene verske nestrpnosti. 2. Samo po sebi se razprši potemtakem očitanje, da se vtika zastopnik papežev v notranje ogerske z a d e v e. Ce smatra država zadeve katoliške cerkve za svoje notranje zadeve, s tem še ne vzame papežu njegove oblasti. Take zadeve so v prvi vrsti cerkvene zadeve. In papežev zastopnik nima nobenega druzega namena, nego po svojih moččh braniti te zadeve. S tem, da jih država proglasi za svoje ,notranje', kaže le svojo brezobzirnost in če se ustavlja sveti Stolici posegati vmes, dela katoličanom krivico in bije „svobodi vesti" v lice. Protislovij, v katere se je zapletel Banffy s svojo trditvijo, morda v svoji omejenosti niti ne vidi. Ali ni potrjenje škofov in višjih cerkvenih dostojanstvenikov, ali ni alijenacija cerkvenega premoženja tudi „notranja cerkvena zadeva" ? Verski in nravni nauki in cerkveno pravo često posegajo tudi v javno državno življenje; sai se to ravno na Ogerskem jasno kaže pri cerkveno političnih predlogih in že samo ime „cerkveno-politični zakoni" priča, da ima pri tem cerkev besedo. In Banffy naj bo prepričan, da bo katoliška cerkvena oblast branila katoliško vero, nravnostin pravo, čeprav država prišteva vse to »svojim notranjim zadevam." O Banffyju bodi dovolj! Ce se na tacih temeljih vzdržuje mažarska država, ne bo dolgo stala. Mari-janskega kraljestva ministerski predsednik odganja papeža in njegovega nuncija iz kraljestva sv. Štefana uprav ob času, ko potuje varšavski nadškof milost-ljivi Popiel v Rim. Ravno danes dn4 4. maja je dospel po dolgi vrsti let prvi poljski škof k grobovom sv. Apostolov poklonit se nasledniku sv. Petra. To zgodovinsko važno dejanje odtehta nesmiselne spletke ogerskega liberalstva. Car ni samo dovolil tega romanja, marveč je tudi pooblastil mil. Popiela, da v njegovem imenu dovrši pogajanja glede rednega zastopnika ruskega carstva pri Vatikanu in papeževega v Petrogradu. Dani se, hvala Bogu! Leona XIII. želje se uresničujejo. Diplomatična zveza mej Rusijo in Vatikanom bo pospeševala dogmatično. Katoliški cerkvi zori zmagoslavja dan, ki ga bodo mej vsemi nasprotniki najmanj mogli zatemniti mažarski liberalci. Spletke iu laži za stalno ne morejo ustavljati dejanj.___ Temelj socijalni preosnovi. Zadnjih dvajset let se je izvršilo v naši državi mnogo, za socijalno življenje zelo važnih izprememb. Po naši sodbi je najvažnejša ta, da se vedno več ljudij odteguje poljedelstvu in da poleg druzih stvarij kmetijstvu primanjkuje že delavcev. Miške zapuščajo potapljajočo se ladijo, tako pravi pregovor. Resnico, ki jo izraža, nam kaže glede kmečkega stanu žalibog le preistinito dejstvo, da je zadnjih dvajset let 7 odstotkov poljedelskega prebivalstva — izbralo druge stanove. Kaj so si mogli izbrati ti ubegliki, ni težko ugenoti. Propadli so v zadnji stan, mej najtesneje ukovane sužnje kapitalističnemu sa-movladarstvu. L. 1870 smo šteli 69.2% 1 j u-dij kmečkega stanu mej drugimi sta-n o vi; 1. 1890. pa le še — 62-4°/0. S svojega stališča ima potemtakem N. Pr. Pr. (27. apr. 1895, št. 11017) popolnoma prav ko piše: »Avstrija prehaja iz poljedelske v industrijsko državo". — V najbolj naprednih državah : na Dolenjem Avstrijskem, na Češkem, v Sleziji, v Trstu, na Solnograjskem in Pred-arelskem se je že večina prebivalstva odvrnila od poljedelstva; na Gorenjem Avstrijskem in na Moravi je temu blizu. Ta orjaški preobrat se je do-teknol vseh strokov družabnega življenja; preobrazil je krajevno razdelitev prebivalstva, razvil preseljevanje in potegnil ljudi v mesta, zmanjšal je razstoj mej plačami po mestih in na deželi, razmešal še silneje narodnosti in s tem pripravil pot njihovi asimilaciji, konečno je izpremenil stanove mej seboj in omogočil socijalno gibanje slojev". Vsaka teh trditev pomenja novo zagojzdo v sklad družabnega reda, vsaka je poseben, važen oddelek socijalnega vprašanja. Veseli nas, da moremo iz najodločnejšega gospodarsko-liberalnega glasila navajati dokaz za svojo že večkrat izraženo misel, da je namreč pričetek socijalnemu redu iskati v neredu kmečkega stanu, da je torej tako imenovano kmečko ali agrarno vprašanje najvažnejše in nekako temeljno za izpoznavanje vsega socijalnega vprašanja. Iz tega je pa tudi razvidno, kako se mora razvozlavati zmedeni družabni vozel. Najpreje se mora rešiti vprašanje: »Kakšno razmerje vladaj mej človekom in zemljo ?" človek uporablja s celo svojo osebnostjo: z umom, voljo inzfizičnimizmožnostmi rodovitnost in bogastvo zemlje v zadovoljevanje svojih potreb, — zemlja mu pa z neizrecno radodar-nostjo in čudovito ubogljivostjo ponuja svoje nepojmljive sile in mu neprenehoma skrivnostno snuje in rodi in proizvaja. Vse, kar vživamo, s čimer se oblačimo, kjer stanujemo, skratka vse, kar rabi človek v svoje telesno življenje, dobiva iz zemlje. A ker je višji in imenitnejši od nje, vtiskuje stvarem, ki mu jih daje zemlja, preduo jo rabi pečat svoje osebnosti, ali kakor pravimo v navadnem življenju}: človek dela. Torej moramo biti prej na jasnem glede človeka in zemlje. Ravno pri tem se pa srečava materialistični nazor o svetu z dualističnim. Ali biva od grude različni, osebni, vsemogočni prvi vzrok vseh stvarij ? Od odgovora na to vprašanje je odvisen odgovor na vprašanje : Kaj je človek in kaj je zemlja ? Ce je življenje samo »način bivanja beljakovine" (En-gels - Dilhrings Umwiilzung der Wiss.) ali »intra-molekularna gorkota celice" (PflOger, Archiv fur die \ f ges. Physiologie Band X. 1875), potem gorje — človeku. Tudi Mhumaiiiteta" ga De reši. Saj je taka ,humaniteta' samo neko brezpomembno čustvo brez vsebine, ki bi imelo spajati mehanične tvore, katerim pravimo ljudje, ki pa nima nobenega stalnega temelja, nobene obveznosti in vsled tega tudi nobene pravice. Z Bogom pade tudi vsa humaniteta; človek je potem samo kos razvite grude, od nje popolnoma odvisen, manjši, slabši, neznatnejši nego gruda sama. Torej ni nikakor njen gospodar, marveč njen suženj, njen tlačan, ki nima nobene moči, da bi se ji izvil, marveč mora v negotovosti udajati se njenemu slepemu trinoštvu. To je britko. Iu če se materijali-stične misli presade s takozvanega znanstvenega polja v javno življenje, v vzgojo, v politiko, v družabno življenje, potem ni čuda, če je vse narobe. Materijalizem ne reši vprašanja o človekovem razmerju do zemlje, marveč je odlaga za vedno nerešeno. Samo v krščanstvu dobivamo točen odgovor temu vprašanju in ž njim vred razlago vsem družabnim zagonetkam. Človek je po svojem telesu iz zemlje in prikovan nanjo, po svojem dubu pa jo neskončno nadkriljuje iu presega; njegovo telo je zemeljsko, njegov um pa gospodari zemlji, toda ne samostojno, marveč v odvisnosti od Stvarnika nebes in zemlje, duha in grude. Razmerje mej zemljo in človekom pojasnujeinraz-lagarazmerjeme j človekom in Bogo m. Ta stavek je temelj krščanskemu nazoru o svetu, podlaga pravemu družboslovju. Razmerje mej Bogom in človekom nam pa razkriva še-le razodetje. To nas uči, da je Bog dal človeku nadnatoren namen, da pa je človek sam izgubil svojo sposobnost v njegovo dosego, da je namreč — grešil. To sposobnost nam je pa vrnil sam božji Sin s svojim odrešenjem. Vse, kar je spravila na dan človeška učenost, ni vredno ničesar v primeri s temi temeljnimi resnicami. V njih se zrcali človekovo bistvo, njegovo dostojanstvo ; v njih se umeva vse tajno gibanje človeškega življenja, vse skrivnostno snovanje njegovih misli), čustev in želja. Človek po njih popolnoma izpoznava sebe, in s tem tudi svet zunaj sebe, izpoznava vir in bistvo svoje prave sreče in tudi nesreče. .Converlere ad Dominum Deum t u u m mu kliče v veri razsvitljeno izpoznanje, vredi svoje razmerje z Bogom, potem bodo vrejena tudi vsa druga razmerja in — nevpog-nenega duha, nepotrtega srca boš gledal tudi ob času najhujših nadlog k zvezdi - voditeljici svojega življenja — k svojemu Bogu. Nasledki potresa. Kaj bo z našimi dijaki? Učenci raznih šol so šli na počitnice in po šolah, kjer je preje vladal strogi šolski red, stanuje zdaj veliko družin, ki drugod nimajo stanovanja. Šolska poslopja splošno niso hudo poškodovana, razven gimnazijskega poslopja, katerega nekateri deli se bodo morali podreti. Vkljub temu pa so razmere take, da ni misliti na bližnjo otvoritev šol, ker za dijake ne bo dobiti stanovanja. Po našem mnenju ni nikakor misliti, da bi se na ljubljanskih šolah še v letošnjem šolskem letu vršil redni šolski pouk. Veseli bomo, če se bo že v prihodnjem šolskem letu vršil redni pouk! In vendar si gotovo nihče ne upa prevzeti odgovornosti, da bi vsled potresa dijaki, višji in nižji, izgubili to šolsko leto, ker s tem bi bili njih stariši poleg škode ob potresu še v tem hudo zadeti. — Morda bi torej kazalo razredoma poklicati dijake posameznih šolskih zavodov k skušnji. Po našem mnenju bi bila to najbolj praktična pot iz te zadrege, vsaj so nekako podobno ravnali tudi leta 1848. Na vsak način pa bi bilo želeti, da šolska oblast kmalu kaj gotovega ukrene, ker se vzlasti mudi za abiturijente in ker bi vzlasti stariši že radi vedeli, kako se imajo zaradi svojih dijakov ravnati za v prihodnje. Delo komisij. Po sedanjem napredovanju soditi dovršile bodo tačas pomožne komisije svoj posel s pregledovanjem poškodovanih poslopij in cenitvijo škode, v teku tega meseca. S tem pa komisije še ne bodo odslovljene, marveč bode treba v poštev jemati tudi potrebo pregledovanja se onih poslopij, ki so bila začetkom potresa manj ali nevarno poškodovana, pa so jim močnejši sunki zadnjega časa poškodbe prouzročili t. j. znatno povečali. — Škoda se bode dala seveda le približno konštatovati in bodo tudi ta posel po naročilu vlade in magistrata oskrbeli državni tehniki. — V t o r e k, t. j. 7. d a n m a j a kot na dan prihoda in obiska Nj. Veličanstva p r e -svitlega cesarja bodo ogledi prenehali, ker se bodo državni inženirji udeležili spremstva cesarjevega po mestu. Cesarja se bodo pokazala po potresu najbolj prizadeta javna in privatna poslopja zunaj in znotraj po raznih ulicah in cestah stoječa, tako tudi cerkve in razna večja poslopja. — Zadnja dva dni pregledalo se je zopet nekaj večjih hiš v mestu, kakor: Nušakova vojašnica v Eonjuških ulicah, katere hlevi so v slabejšem stanu, ostalo pa v ugodnem za prebivanje, kakor hitro se odrejene poprave izvrše. — Deželni dvorec je v II. in I. nadstropju v slabem stanu in treba ga bode deloma podreti, deloma temeljito popraviti in zvezati. — Pregledovanje nižjih poslopij je večinoma ugodneji, ker ni najti v njih tako kričečih udarcev te nezgode. Pomožni odbor ljubljanski pričel je takoj v raznih odsekih živahno delovanje, katero se dan za dnevom razširja. Promet se razvija in dohajajo dopisi in darila od raznih stranij, tudi že iz inozemskega. Odlične ljubljanske tvrdke prevzele so nalogo, svojim kupčijskim prijateljem priporočati in poslati BPoziv" in store to s tako požrtvovalnostjo, da je odboru pcšla že prvi dan nalašč v ta namen tiskana zaloga 2000 iztisov. Odbor je takoj preskrbel, da je gg. trgovcem nova zaloga na razpolago. Ni dvoma, da se bode renomiranim našim trgovcem posrečilo dobivati obilo doneskov. — »Poziv" v drugi obliki namenjen je za razpošiljatev na vse kraje, občine, društva, uredništva itd. ter se je zato razpošiljatev napravil posebni načrt. — Oskrbovanje vsega knjigovodstva in denarja, ki se takoj v hranilnici nalaga, prevzela je vsled posebne prijaznosti bančna tvrdka L. C. L u c k m a n n , kar prihrani odboru najtežavnejše delo. — Celo nekateri gg. b o-g o s 1 o v c i knezo,škofijskega semenišča blagovolili so se lotiti trudapolnega korespodenčnega opravka. — Odborov lokal je ob različnih urah zbirališče odbornikov. Dobrodelnemu namenu želeti je obilo vspeha in božjega blagoslova. Dne 28. aprila vršila se je v Opatiji dile-tantna gledališka predstava v korist ljubljanskim ponesrečencem ; čisti dohodek znaša 1008 gld., kateri je bil še istega dne pristojnemu odboru odposlan. A vstroogersko uradniško društvo je za po potresu oškodovane društvenike v Ljubljani dovolilo podpore 1000 gld., kateri znesek se bode razdelil po tukajšnjem lokalnem odboru. Glede poškodbe in pa števila rodbinskih članov od magistrata ali župnišča potrjene prošnje za to podporo dopo-šljejo naj se skrajno do 15. maja 1S95 omenjenemu lokalnemu odboru. < Darila vsled potresa. Nadalje so darovali; Zdravniška komisija v Opatiji, 100 gld.; g. Adolf Mošinski, župan v Zagrebu, 10 gld.; gospod Avgust Pokom v Voloski, nabranih 45 gld. 27 kr.; neimenovan v Opatiji, 10 gld.; g. Fran Keiler, juvelir na Dunaju (po tukajšnjemu ju-velirju gosp. Siracnettiju) 10 gld.; c. kr. priv. tkalnica in predilnica v Ljubljani, 300 gld.; administracija časopisa „Illustrirtes Wiener Tagblatt", 20 gld.; nižjeavstrijska eskomptna banka na Dunaju, 300 gld.; gosp. P. Kullmann v Trstu, nabranih 21 gld.; g. Edvard Prister v Zagrebu (po hrvatski vjeresijski banki) 50 gld; gosp. Reiniach na Dunaju, 10 gld.; hranilnica v Lincu, 1000 gld.; g. Valentin Pipan v Mirnem, 5 gld.; g. dr. Fran Brzobohatj v Lip-niku, 5 gld.; g. F. Tarlatti v Ebnau, 10 gld.; gospa Amalija Rossignon v Radavcu, 10 gld.; baronesa Biick-Gneisau v Pragi, 50 gld.; gospa Karolina Seeling v Pragi, 20 gld.; posp. dr. Andrej Vojska v Rudolfovem, 15 gld.; županstvo v Medani, 100 gld.; županstvo v Korminu, 60 gld.; županstvo v Radečah, 80 gld.; mestna blagajna v Gorici, nabranih 200 gld.; češko-slovenski spolek v Pragi, 200 gld.; uredništvo „Obzora" v Zagrebu, nabranih 125 gld.; uredništvo časopisa „Tagespost" v Gradcu, 15 gld.; uredništvo „Narodnih listov" v Pragi, 165 gld. 90 kr.; g. I. pl. Langenheim v Braunschvveigu, 20 mark; neimenovan v Trbovljah, 10 gld.; gosp. Vekoslav Legat v Celoveu, nabranih 150 gld.; g. I. Block v Opatiji, 100 gld.; g. I. Bašta v Olomucu 50 gld.; kartel avstrijskih producentov železa 5000 gld.; neimenovan v Kremsu, 5 gld.; mestno županstvo Wels 100 gld.; avstro ogerska banka ua Dunaju, 3000 gld.; gosp. P. R. Kolmar v Zagrebu, 25 gld.; g. I. Zieman v Brežicah 7 gld. 25 kr.; g. dr. Volovic v Zagrebu, nabranih 88 gld ; g. Ivan Hribar v Ljubljani: za hranilnico v Brežicah ter za gg. Ant. Gregoriča in Alojzija Sorča, skupaj 98 gld. 66 kr.; č. g. dr. Ant. Jeglič, kanonik v Sarajevu, 50 gld.; mestni magistrat v Varaždinu, 200 gld.; veleč, škofijski ordiuarijat v Trstu, 500 gld.; županstvo v Ajdovščini, 50 gld.; uredništvo časopisa „N. Wien. Tagbl.", nabrane 104 gld. 85 kr. admin. časop. „Nar. Nov." v Zagrebu, vnovič 122 gld. 80 kr.; gospod Pran Kalin v Kapuvaru 10 gld.; posojilnica v Kopru 50 gld.; mestni magistrat v Celovcu 500 gld.; mestna blagajna v Gorici vnovič 200 gld.; g. Lebherz v Gorici 76 gld.; gospod I. Luteršek v Zloczowu 11 gld. — Tukajšnji trgovec s steklenino g. Fran Kollmann nabral je pri trgovskih svojih prijateljih do danes znesek 1280 gld.; darovali sledeči tovarnarji in sicer: R. Ditmar na Dunaju 300 gld., delniška družba za steklarsko industrijo, preje Friderik Siemens v Neusattl-Elbogen 200 gld., J. D. Stark na Dunaju 100 gld., S. Reich & Comp. 100 gld., C. Stolzle'8 Sohne na Dunaju 100 gld., J. Schrei-ber & Neffen na Dunaju 50 gld., trgovski prijatelj v Solnogradu 50 gld., g. Jos. Invvald v Pragi 15 gld., Dressel, Kister & Comp. v Pasavi 30 gld., bratje Martin v Lubau 20 gld., J. Stegmanovi sinovi v Budejovicah 50 gld., g. Andreja Zieglerja sin na Dunaju 25 gld., g. Andreja Zieglerja sin v Stankau 25 gld., g. Emil Neher v Seebah 50 gld., bratje Bartelmus v Brnu 10 gld., Ignacij Bandl na Dunaju 20 gld., Balduina Hellerja sinovi v Toplicah 20 gld., Jos. Kutzer v Pragi — Smihovu 10 gld., bratje Bing v Norimbergu 10 gld., S. Czeiger na Dunaju 15 gld., J. Reinemann v Monakovem 5 gld., J. Fleischner v Mutterdorfu 10 gld., Maks Tintner na Dunaju 20 gld., trgovski prijatelj F. S. \V. na Dunaju 25 gld., človekoljub Gustav Gerber na Dunaju 10 gld. in Leopold Walter na Dunaju 10 gld., Mestni magistrat izreka v imenu bednih prebivalcev zahvalo gospodu Kollmannu za njegovo trudoljubivo nabiranje in isto tako tudi gospodom darovateljem. Iz Črnuč, 3. maja. Naj podam k prvemu poročilu, zapisanem v trenutkih prvega strahu, sedaj po izrečenem tehničnem poročilu nekaj podrobnosti glede škode potresa v naši župniji. Skoda pri gospodarskih poslopjih cele župnije je cenjena po cenilni komisiji županstva približuo ua 22.000 gld ; po c. kr. tehničnem uradu je šolsko poslopje nerabljivo ; škoda je cenjena na 1100 gld., farne cerkve pa na 2500 goldinarjev in glasi se tehnično poročilo približno tako: Župnišče s svojim močnim zidovjem se je držalo še dobro; le odstopile so glavne stene od notranjega zidovja, katere se bodo pa lahko in varno zopet sklenile z železnimi vezmi; podreti bo treba nekaj obokov in urediti drugo potrebno za pripravno stanovanje; upam, da se vsaj o sv. Jakobu preselim v svoje prejšnje stanovanje; sedaj pa bivam pri sosedu Andreju Smonu v pritlični sobici, katero sta mi gospodar iu gospodinja prostovoljno ponudila; prelepa jima hvala I Ali župnijska cerkev, naša toliko krasna in s tolikimi žrtvami 1. 1880 postavljena cerkev, oj I ta je trpela neusmiljeno I Tehnično poročilo pravi, da bi pri eventuelni popravi ostati utegnilo le malo zidovja; zvonik in oboki se morajo podreti in zato v svojem poročilu priporoča: naj se sezida nova cerkev s preračunjenimi stroški 25.000 gld. Moj Bog, 25.000 gld.! in — cerkvenega premoženja imamo 723 gld. — Solzi mi srce in tužno gledam v daljnji novi hram božji v žalostnih mislih: Bog vč, se bode li kedaj vzdvignila nekdanja Črnuška cerkev, in : ali se bode še kedaj mogla pokazati v svoji prejšnji lepoti I V istini : prekrasen hram božji smo imeli! Naše veselje I Naša žrtev! Naš ponos! To vedo potrditi oni, ki so jo obiskovali, osobito sosedje Ljubljančani, ki so jo o velikih praznikih občudovali v njeni lepoti! In kaj sedaj ? Kratko rečeno : M i s a m i nikakor ne postavimo nove cerkve I Premalo nas je, premožni nismo in cerkvenega premoženja ni; Crnučani so 1. 1880 svoje moči napeli do največje moči, in sedaj — ne morejo več. Toda — v nesreči imamo upanje da nas država ne pozabi in nam pomore, da si sezidamo vnovič priljubljen nam božji hram ; s polnim zaupanjem se oziramo na dobroti j iva s r c a, ki naj bi se pri svojih bogatih darovih spominjali tudi ljubljanske okolice in nam pomagali, da stopimo prej ko prej v novi ali pa popravljeni božji hram. Se to : sreča v nesreči I Pri Snojevih je padel ves hlevni obok na živino; iz po- drtije spravijo živino iu : bila je vsa nepoškodovana; in tako je bilo v več slučajih; Božja moč ljubezni! Prošnja ljubljanskih gospej. Odbor ljubljanskih gospej, ki se hvalevredno neumorno trudijo lajšati revo po potresu prizadetih poškodovancev, opozarja, da razven druzega reveži, ki bivajo na prostem, potrebujejo vzlasti obleke. Zaradi tega prosi odbor gospej vsakega, ki ima kaj obleke odveč, da jo blagovoli darovati v ta namen. Ako kedo kaj odloči v to svrho, pošlje naj na naslov: Kališova trafika, Preširnov trg št. 3 v Ljubljani. — Iskreno želimo, da bi se tej prošnji blagih ljubljanskih gospej odzvalo prav mnogo dobrotnikov. Z Viča pri Ljubljani se nam poroča: Kakor znano je tudi na Viču potres napravil silno veliko škode. Porušenih je mnogo hiš tako, da je ljudem nemogoče v njih prebivati. Zaradi tega tudi tukaj mnogo ljudij prebiva od zunaj na prostem. Ker so pa to večinoma delavci in obrtniki brez dela, zato vlada mej njimi velika revščina. Prosimo torej, da bi okr. glavarstvo ljubljansko poskrbelo, da se tudi tem revežem kaj pomaga. Županstvo bo rado pri tem vlado podpiralo. Opozorili bi gosposko tudi na to, da naj okr. zdravniki za ljubljansko okolico skrbe zato, da bode pri teh ležiščih na prostem v zdravstvenem oziru vse tako vrejeno, da se ne bo bati za nastanek kake bolezni. Domžale 3. maja. Tudi pri nas smo čutili 14. m. m. strašni potres — čuli smo še — ko nas je povzdignilo kar od tal. Stoli so poskakovali, stene se zibale, strahoviti grom iu bobnenje se je čulo, tako da smo kar ostrmeli ter bledega lica čakali: kaj bode z nami. Najprvo smo poskočili, ter hiteli na prosto; ležali so že vsi dimniki na tleh, kajti k sreči bila so vrata zaklen;en.i, da smo se zamudili še nekaj trenotkov med tem, ko smo čuli zunaj strahovit ropot, ter smo si mjgoče rešili še svoje življenje. Imeli smo tudi bolnika v hiši, kateri je slab in onemogel takrat s strahom vpil »rešite se", ter sam brez vsake pomoči hitel po stopnicah na prosto; spomin nazaj nam pretresa srca. Ljudje hodili so v trumah po cesti ter klečali in molili, kajti treslo se je neprenehoma, strah in groza sta bila vedno večja. — Cerkev Goričica, Bogu bodi zahva-ljeno, je nepoškodovana, ter so hodile dolge procesije iz sosednih fara, kakor Dob, Mengiš, Ihan, Sv. Jakob, Cernuč in drugih krajev k Mariji pomoči in milosti iskat. — V Domžalah bil je v primeri z Ljubljano še hujši potres, hiše so strašansko zrušene, in je ni ene, katera ne bi bila mauj ali več poškodovana, dimnikov padlo je nad 150 in beda je velika. Škode je samo v Domžalah okoli 100.000 gld. Ljudje morajo popravljati hiše s praznimi rokami ker je skoraj sleheru zadolžen in nima z ničemur popravljati svoja poslopja. — Sliši in bere se, koliko pomagajo ljudje Ljubljani — ter jim s srca privoščimo, ter prosimo da bi se dobra srca tudi nas na deželi, osobito Domžal, katera so toliko trpela, spominjala. Politični pregled. V Ljubljani, 4. maja. Petrolej in Botšitd. Cena petroleju je v zadnjem času poskočila za eč kakor dvojno prejšno ceno, vzlasti na Nemškem. Tej tako zvišani ceni vzrok je kartel, katerega so sklenili petrolejski »kralji" iu pri katerem delujeta posebno Rusija in Amerika. Lastnik ruskega petroleja je pa oče Rotšild, in vsi krščanski narodi vedo, da ta požrešni denarni volk ni zadovoljen z malem. To židovsko postopanje vznemirja posebno belgijske kroge in ni izključljivo mnenje, da bo ta udarec provzročil odločilni boj proti kapitalističnemu izsesavanju. F Italiji se obrača ves političen svet na prihodnje zborniške volitve. Pričakuje se, da bodo razpisane 4. maja. Predsednik Crispi meni kandidovati v četrtem rimskem volilnem krogu in namerava vsled tega, kakor se poroča, 12. maja prirediti političen obed, pri katerem bo razvijal v govoru svoja splošna vladna načela in zagovarjal svoje dosedanje protiustavno postopanje. Minister Sonnino bode mu pomagal iu posebno pobijal ugovore opozicije , ki so dospeli do vrhunca po govoru Colomba v Milanu. Kakor je znauo, ni bilo njegovo ministersko delovanje v kabinetu Rudinija prav nič pohvalno, kar bo gotovo porabil baron Sonnino v svojem govoru. Grški metropolit in katoliška cerkev. Na otoku Sijo je bila v ponedeljek po Veliki noči običajna procesija nezjediujenih Grkov v spomin vstalemu Izveličarju. Ko je izvedel tamošnji katoliški škof mil. Dionizij Nicolosi, da pojde procesija mimo katoliške stolnice, je zaukazal, naj se z vsemi zvonovi zvoni. Grški metropolit, ki je v spremstvu svojega duhovstva vodil sprevod, |e bil gaujen vsled tega in se je ustavil pred velikimi vratmi katoliške cerkve iu sredi brezbrojue pobožne množice je iz-molil molitvico na zjedinjenje obeh cerkvi, spo-minjajoč se vzvišenega glavarja katoliške cerkve Leona XIII. in domačega škofa. Ta javni pojav prijaznosti obeh cerkvi je ljudstvo obeh obredov na-udušeno vsprejelo. Bil je tembolj veličasten, čim manj je bil pričakovan. Angleško in Japan. Giede vzhodno azijskega vprašanja se poroča iz Hamburga: Anglija se nagiblje na stran Japoncev, ker bi jej sicer ovirali zelo važne trgovinske zveze. Razumljivo je toraj, da si prizadeva Anglija podpirati Japonce proti drugim velevlastim, ker ona dobro ve, da dobi Japan s pridobitvijo posestev na suhem za Rusijo novega tekmeca. To bi bilo pa Angležem velike koristi, ker bi se zboljšala varnost njihovih indijskih posestev, kar je pa zauie večje važnosti, kakor pa sedanje trgovinske razmere. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Konec.) X. Zbornični svetnik Jos. R e b e k poroča imenom odseka v prošnji občine v Železnikih za ustanovitev s pošto zvezane telegrafske postaje v Železnikih in priporoča z ozirom na trgovske, obrtnijske in prometne razmere, osobito trga Železniki, ki šteje po zadnjem ljudskem štetji 948 prebivalcev, nastopni odsekov predlog: Zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo v Trstu izreče za ustanovitev s pošto zvezane telegrafske postaje v trgu Železniki. — Predlog se sprejme. XI. Zbornični tajnik poroča, da je vis. c. kr. trgovinsko ministerstvo naznanilo, da se je predsedstvo novoustanovljene borze za pridelke v Pragi obrnilo na c. kr. prvomersko komisijo s prošnjo da naj se pripusti k preskusu in štempljanju nova poskusna mera za žito. Po izvajanjih borze za pridelke ne mudi vsled skušenj trgovcev po določilih §§ 46 do 49 z ministersko naredbo z dne 19. decembra 1872, drž. zak. št. 171, objavljenega mero-izkusnega reda v poskušanje dobrote kakega žita uvedena poskusna mera za žito (poskusni hektoliter) zadostnega poroštva za natančno dobitev dobrotne uteže, da bi uporaba aparata v povoljno podlago za sodnijske razsodbe bila, mej tem ko se z ukazom ces. nemške prvomerske komisije z dne 14. maja 1891. leta v Nemčiji k preskusu pri-puščena poskusna mera za žito z zadovoljstvom uporablja na berolinski borzi za pridelke in tudi na Hamburški žitni borzi. Za komisijo je važno, če se je in eventuelno v koliko se je opazila v interesovanih krogih nedostatnost poskusne mere za žito (poskusni hektoliter), pripuščene po določenih §§ 46—49 mereizkusnega reda, oziroma če je v širših krogih res priznana potreba za uvedbo zboljšane poskusne mere za žito. Zbornica se je z naznanilom ministerskega ukaza obrnila na vdeležence in je dobila dva odgovora, katerih oba se izrekata za uvedbo zboljšane poskusne mere za žito, ker se pri sedaj obstoječi meri dogode lahko nepravilnosti, če se z vevnico zadeue ob posodno mero, ali če se žito premočno vsiplje i. dr. Toda mej tem, ko jedno poročilo govori za uvedbo polhektoliterske poskusne mere, je drugo odločno za hektolitersko mero, le priporoča nov način polnitve mere z žitom z polnilnimi aparati vrhu hektolitra napravljenimi. Z druge strani zbornici ni došlo nobeno naznanilo, iz katerega bi bilo posneti, da bi bila v širših krogih priznana potreba za uvedbo zboljšane poskusne mere za žito. Ker je vender odsek iz obeh poročil posnel, da sedanja poskusna mera ne odgovarja vsem zahtevam ; tako misli, da bi bilo zboljšanje mere priporočati. Iz tega razloga priporoča nastopni predlog: Zbornica naj v smislu tega poročila svoje mnenje predloži vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu. Predlog se vsprejrae. Tedenski koledar. Nedelja, 5. maja: 3. povelikonočna, evang. Jezus napove svoj odhod, Jan. 16. Varstvo sv. Jožefa. Ponedeljek, 6. maja: Janez Ev. pred lat. vrati; Torek, 7. maja: Stanislaj šk.; Sreda, 8. maja: Prikaz Mihaela nadan. Četrtek, 9ega maja: Gregor Naz. šk.; Petek, 10. maja: Antonin šk.; Sobota, 11. maja: Mamert šk. Žiga k. Luni u s p r e m i n : Sip 9, ob 12. uri 57 minut v noči. Solnce izide: 5. ob 4. uri 46 minut; zaide ob 7. uri 9 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. maja. (»Cesar pride v Ljubljano".) Ta vesela novica se je včeraj iu danes kakor blisk raznesla po mestu in deželi. Ni moči popisati čutil, ki navdajajo v teh trenotkih srca naša, ko nam presvetli vladar hoče zopet pokazati tako lepo znamenje svoje očetovske skrbi in ljubezni za našo deželo in posebno za one, ki so vsled potresa poškodovani. Obisk cesarjev bo gotovo povod, da Ljubljana in dežela dobi krepke spodbude za novo delo, da se na razvalinah oživi novo delovanje in lepše življenje. — Cesar pride v torek ob 3. uri popoldne. (Vojaške vesti.) Namorski nadkomisar gospod Iv. M i 1 i c je umirovljen z naslovom namorniški gener.-komisar. — Imenovan je rezerv, kadet, po-ročniškira namestnikom Iv. Menner 17. polka. — Premeščen je polkovni zdravnik g. dr. Pr. Huber od 17. peh. polka k kornemu topničarskemu polku št. 3; dalje g. dr. Iv. Mlinar od polka štev. 97 k polku št. 87 in nadzdravnik g. dr. Emil Kala-muniecki od kom. topn. polka št. 3 k 17. polku, računski stotnik g. Ivan Žal ud od polka št. 65 v vojaško bolnišnico v Ljubljano; vojni podintendant g. Ferdinand vitez pl. Renzenberg (Ljubljančan) od vojnega ministerstva k intendanci 3. kora. (Iz Serajeva,) 2. maja. Po opravkih tu boraveč ogledal sem si zopet prestolnico ponosne Bosne. Lepo napreduje ta grad. Včeraj se je počelo voziti z električnimi vozovi. 15. t. m. bode se začelo z električno razsvetljavo. Dosti lepih zgradb in otvoritev novega »Graud Hotela" daje nekdanjemu turškemu mestu evropsko lice. Včeraj se je pripeljal sem Nj. c. in kr. visokost nadvojvoda Ladislav, poročnik v c. in kr. vojski. Danes ob 8. uri ga je pričakoval prevzvišeni biskup s svečenstvom v kate-dralni cerkvi, kjer je nadvojvoda prisostvoval sveti maši, katero je bral prevzvišeni biskup. Pele so častne sestre. — Vreme je bilo tukaj zelo deževno. Še le 1. maj je pokazal prijetneje lice. A danes zopet pada. Bosna iu Sava ste zelo narasli. Na meji pri Samcu je bilo vse pod vodo in tudi sedaj le počasi zgineva. Narod trpi vsled poplavi dosti. Vlada podpira ljudstvo in je poslala parobrod »Bosno" v Šamac. — Letina, posebno sadje, lepo obeta. (Darovi.) Vredništvu »Slovenca" so poslali: Po g. M. Seigerschmiedu, veroučitelju v Zagrebu »se-brali duhovni v samostanu usmiljenih sester v Zagrebu za po potresu poškodovane cerkve" 6 gld. — Šolarji in šolarice v Vojniku po svojem g. katehetu 4 gld. 23 kr. s sledečim naznanilom: Pošiljamo svojim neznanim in ljubim bratcem in sestricam ponesrečenim otrokom v Ljubljani. Bili smo zelo žalostni, koliki ste sedaj sirotki. Radi bi vam pomagali in popravili vso vašo nesrečo. Ker pa ne moremo, ko smo še mali in nimamo s čim, dajemo vam samo ta mali darček. Stariši so nam dali, da bi si kupili opoludne kruhka, a mi smo pritrgali svojim ustom in poslali vam, ker se nam smilite in vas ljubimo. Pa tudi molimo za vas, da bi vas ljubi Bog varoval dalnje nesreče in vam obudil bogatejših dobrotnikov. Vi pa molite za nas, da se bomo kedaj v nebesih videli in seznanili. — Šolski otroci vojniški. (Trst in Draždani.) Pod naslovom »zgovorno dejanje" prinaša tržaški »11 Popolo" z dne 2. maja te-le vrstice: Corr. B. je prinesel predvčerajšnjem to-le brzojako: »Draždani 30. aprila. Prvi župan razglaša po listih oklic, podpisan od mnogih odličnih meščanov, ki vabi k podpori za ljubljansko prebivalstvo." Tu vprašujemo: Katero me»to je bolj oddaljeno od Ljubljane, Draždani ali Trst? Ali ni Ljubljana celo mesto ravno tiste avstrijske države, kakor Trst? V Draždanih tedaj pričenja prvi meščan podpisavanje darov za ponesrečene Ljubljančane, v Trstu pa dozdaj še ni nič tacega. To je dejstvo, ki se razlaga samo po sebi. (»Piccolo" in Ljubljana.) »Adria" objavila je dopis, kateri označuje postopanje »Piccolovega" vred-ništva nasproti nesrečni Ljubljani. Ne moremo si kaj, da bi tega dopisa ne priobčili tudi našim čita-teljem v točnem prevodu. Ta dopis slove: »Dva ali tri dni po katastrofi, ki je zadela Ljubljano, odpo- slala sta dva pomorska kapitana po javnem po-streščku št. 59 nove zadruge 5 gld. vredništvu „Pic-eola" kot prispevek za one, ki so trpeli škodo vsled potresa na Kranjskem. Ne dvomeča, da je bila do-tična svota že ali da bode odposlana na svoje mesto, želiva znati, zakaj to vredništvo, katero vendar objavlja celo desetice, podarjene „ L e g i Nazionale", do sedaj niti ni omenilo darila, katero sva priposlala. Da-rovatelja trdiva odločno, da sva zaman prebirala vrste tega lista, ne da bi bila našla dotično izjavo." Tako .Adria". Iz tega dopisa vidimo, da je človekoljubje gospode pri „Piccolu" zares — nepresežno. „Edinost". (Lažnjivost proticerkvenili časopisov.) Laški brezverski list „Tribuna" je nedavno popisavala grozne ostudnosti znanega Oskarja Wi!de-ja, ki je sedaj v preiskavnem zaporu zavoljo svojih nenaravnih pregreh. Temu je pristavljala, da je Wilde .goreč katoličan"! „Osservatore Romano" je takoj povprašal v Londonu in odgovorilo se mu je, da je novica o gorečem katoličanstvu imenovanega pustolovca vzbudila povsod grozovit smeb. Ložje je reči o Martinu Lutru, da je bil do svoje smrti goreč katoličan, nego o Wildeju, ki je iz znane zagrizene protestantska rodbine. — Orožje laži, ki je je rabil laški list v tem slučaju, je sploh jako navadno pri liberalcih. (Za poškodovane po potresu): Viktor Steska, kapelan v Kočevju 5 gld., Alojzij Vršič, župnik v Verbovskem na Hrvaškem 15 gld., Hans Kubin, načelnik kršč. patrijotičnega društva v Avsig-u na Češkem 7 gld. 10 kr. Mestni odbor v Litomericah 100 gld. (Nakup pšenične moke za peko) C. in kr. vojaški erar kupi 474 meterskib stotov pšenične moke za peko, katero je oddati v vojaškem preskrboval-nem magacinu v Trstu v naslednjih rokih, in sicer 200 meterskih stotov konci maja 1895 in ostalih 374 meterskih stotov konci junija 1895. Pismene ponudbe je vložiti do 10. maja t. 1. pri c. in kr. intendanciji 3. voj a v Gradcu. Vse podrobnosti glede nakupa se poizvedo tudi v vojaškem preskrbovalnem magacinu v Ljubljani. (Potres in — kranjska hranilnica.) Signum temporis je promet v denarnem oziru v teh hudih dnevih. Tako se je na pr. vložilo v kranjsko hranilnico aprila meseca 509.516 gld., a v petih dnevih vzdignilo: 9 7 3.568 gld. 96 kr., večinoma od kapitalistov, dasi je znano, da denar po naših hranilnicah ni v nobeni nevarnosti vsled potresov. (Atentat na sodnika) Iz Krakova se 3. t. m poroča : Mesarski pomočnik Aleksander Seidel je prišel danes v s> dnijo ter prosil sodnika Dombrovicski-ga, naj mu odpusti kazen na sedemdnevni zapor, ktero je zaslužil zaradi nekega prestopka. Ko mu pa sodnik reče, da tega storiti ne sme, potegne Seidel iz žepa samokres ter trikrat ustreli na sodnika in njegove prisotnike. Prvi strel je sodnika težko ranil, druga dva sta pa zgrešila namerjeno smer. Zločinca, ki je slabega značaja in je bil že radi krive prisege kaznovan, so spravili v zapor. (Semnji po Slovenskem od 6.—11. maja.) Na Kranjskem, 6. v Ljubljani, Dolih na Vrhu, St. Gothardu; 7. v Smariji; 8. v Zaveršib ; 9. maja na Toplicah; 11. maja v Senožečah ; Na SI o v. Štajerskem, 6. maja v Brežicah, pri sv. Barbari; 7. maja v Spod. Kostrivnici; 8. maja na Polji. Na Koroškem: 6. maja v Čemi pri Pliberku. Telegrami. Dunaj, 4. maja. Mauthner poroča v državnem zboru o nujnem predlogu Švegel-novem ter predlaga: Vlada se poživijo, da predloži načrt postave, po kateri se dovoli za nove zidave in prezidave v Ljubljani in okolici 251etna prostost davka, za druge zgradbe pa popust hišnega, najemnega in razrednega davka, kakor tudi oproščenje davkov za 5 let. Plener izjavi: Soglasni sklepi budgetnega odseka v tej zadevi so najboljši dokaz, da vse stranke jednako prešinja prepričanje, da z ozirom na izredno nesrečo treba zbornici dovoliti tudi izrednih sredstev za pomoč. Vlada danes še ne more zbornici predložiti gotovih predlogov za pomoč, ker še nima koneč-nega poročila deželnega predsedstva in odločilnih faktorjev o obsegu škode pri rokah. Vlada bode pa v kar moč najkrajšem času pričela s pomočno akcijo. Že danes pa je mogoče sklepati o predlogu Švegelnovem in dovoliti izredno pomoč, namreč oprostitev davkov za zidanje in prezidavanje hiš v Ljubljani in okolici. Predlog sicer presega daleč meje navadne oprostitve davkov, vendar mu vlada pritrdi, ker je tudi nezgoda izredne vrste. Minister bo že v prihodnjih dneh na podlagi današnjih sklepov predložil zbornici načrte dotičnih zakonov. (Živahna pohvala.) — Predlog Švegelnov je bil nato soglasno vsprojet. Dunaj, 4. maja. Cesarica je podarila za vsled potresa ponesrečene v Ljubljani in okolici 5000 gld., nadvojvodinja Elizabeta 500 gld. Dunaj, 4. maja. „Fremdenblatt" potrjuje, da je Kalnoky takoj, ko je zvedel za odgovor Banffy-jev na interpelacijo, izročil cesarju svojo ostavko. Isti list poroča, da bo cesar Banffy-ja še-le jutri vsprejel v avdijenciji. K cesarju so bili danes poklicani baron Josika, Kalnoky in Kallay. Dunaj, 4. maja. Pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico so došla danes sledeča darila: Karol Ferdinand vitez pl. Mauthner, Markhofv Vogel in Noot po 1000 gld.; Ivan Liebig in drugovi 500 gld., zbirka pri najvišjem sodišču 450 gld. Skupna svota do sedaj došlih daril 85.000 gld. — Pomožno delovanje časopisov v inozemstvu se je pričelo. Dunaj, 4. maja. V budgetnem odseku je bil na vrsti proračun za poljedelsko ministerstvo. Dr. Gregorčič se je pritoževal, zakaj se poljedelski učitelj v Celovcu rabi za druga dela in zakaj ga nadomestuje učitelj, ki je nezmožen slov. jezika. Vprašal je tudi, kaj se je zgodilo glede uravnave notranjskih voda. Posl. Rainer odgovarja dr. Gregorčiču, da izvrstnega poljedelskega učitelja res včasih na-mostuje drug nezmožen slovenskega jezika, da pa koroški Slovenci z malo izjemami toliko nemško znajo, da umevajo govore v nemškem jeziku. Poslanec Klun je omenjal potrebnih del za omejitev hudournikov v vipavski dolini; nadalje se je pritoževal glede lovskega zakona, da se preveč ozira na divjačino, premalo pa na varstvo poljedelstva. Glede slovenskega popotnega učitelja na Koroškem rekel je Klun. da so zadovoljni Slovenci, ker imajo izvrstnega popotnega učitelja. da pa žele, da ima kakor za Nemce nemška, tako za Slovence slovenska predavanja, ker ni res. kar je trdil posl. Rainer, da bi slovenski kmetovalci umevali nemške govore. Budimpešta, S. maja. Zbornica je sprejela načrt zakona glede državne podpore za napravo budimpeštanske železnice. — V teku debate se je izjavil trgovinski minister, da pogajanja gleda podržavljenja južne železnice niso pretrgana ter bodo v kratkem času končana. Budimpešta, 3. maja. Združen odsek gospodske zbornice je sklenil predlagati oba načrta zakonov glede prostih verskih vaj in vsprejetja židovske vere. Niš, 3. maja. Zakonu glede posojila dela skupščina velike ovire. Finančni minister Petrovič se je odpovedal. Rim, 3. maja. Več listov trdi. da se bo vršila glavna volitev dne 26. t. m. Dopolnilne volitve so določene na 30. t. m. ali 2. junija. Dotični dekret in poročilo kraljevo bodeta se v kratkem priobčila. Carigrad. 2. maja. V armenskem delu mesta je nastal popoludne požar, ki je pokončal 150 lesenih hiš. 500 ljudij je brez strehe. London 3. maja. Iz vplivnih krogov iz Odesse se poroča, da namerava Rusija v slučaju, ako bi odklonila japonska vlada njene zahteve, storiti vse potrebno, da varuje svoje koristi. London, 3. maja. „Standard"-u se poroča iz Rima: Papež je izročil kardinalom in redovniškim generalom obširno pismo, kot politično oporoko. Glede na sedanji položaj sv. stola prosi papež kardinale, da kolikor mogoče pospeše prihodnjo volitev papeža naslednika, da zunanjemu kovarstvu ali oviranju vnanjih držav ne bode mogoče mešati se med prosto volitev ali pa novoizvoljenemu papežu pripravljati težave. Glavni namen tega poslednjega pisma pa je, zagotoviti si takega naslednika, ki bo nadaljeval politiko sedanjega papeža. London, 3. maja. Iz Petrograda se poroča, da zahteva ruski poslanik v Tokiju od Rusije odgovor o njenem mnenju gledč mirovnih pogodb. Odgovor se pričakuje v malo dneh._ Umrli ho: 2. maja. Alojzij Ruda, vpokojeni oficijal deželne plačilnice, 80 let, Karlovska cesta 6, ostarelost. — Oton Vallentschagg, odvetniškega kandidata sin, 10 mesecev, Rožne ulice štev. 25, difterija. 3. maja. Stanko Klopčaver, sprevodnikov sin, 7 dni, Reslieva cesta 27, božjast. Tržne cene v Ljubljani dne 4. maja. gl. kr. gl- kr. Pšenica, m. st. . . 7 30 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 64 Rež, „' . . . 6 40 — 80 Ječmen, „ . . . 6 50 Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . Ajda, „ . . . e 40 Mleko, liter . . . — 10 6 80 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 50 Telečje ..... — 62| Koruza, „ . . . 7 80 Svinjsko „ „ . — 66 Krompir, „ . . . 2 90 Koštrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... — 50 Grah, „ . . . 11 — Golob..... — 16 Fižol, „ . . . Maslo, kgr. . . 11 — Seno, 100 kgr. . . 1 96 — 84 Slama, 100 „. . 1 60 Mast, „ . . _ 68 Drva trda, 4 kub. m. 8 — Špeh svež, „ . . — 56 „ mehka, 4 „ „ 6 — Vremensko sporočilo. a * a Cas Stanje Veter > ( 4) u '.s = - Vreme g !S d \ a opazovanja zrakomora T min toplomera po Celzija 3 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč. 741'6 7417 7il'7 lo-6 92 78 si. sever » si. vzh. dež » M 36-0 dež Srednja temperatura 9'2 za 2-3° nad normalom. Vsebina 9. zvezka 1895: 1. Fra Grgo Martie. Sestavil J. D. (Konec.) 2. Nova dolenjska. Zložil Anton Hribar. 3. Jarem pregrehe. (Povest.) Spisal P. Bohinjec. (Konec.) 4. Dve svatbi. (Povest.) Spisal Dobravec. (Dalje.) 5. Biserji. Zložil Anton Hribar. 6. Rim, središče lepih umet-nostij. Spisal dr. Anton Medved. (Dalje.) 7. Slovenski koledarji in koledarniki. (V lOOletni spomin prve Vodnikove in 501etni spomin prve Bleiweisove „Nove Pratike".) Sp. J. Beukovič. (Dalje.) 8. Ljubljanski potres. Spisal dr. Fr. L. 9. Književnost: Slovenska. 10. Razne stvari. Na platnicah: Dobrim srcem in dobrim rokam. — Slike: 1. Mati Božja. 2. Mamice ni. Naslikal prof. Chierici. 3. Madonna della sedia. Naslikal Rafael. 4. Atenska šola. Naslikal Rafael. 5. Most čez Savo pri Radečah. (Od strani.) 6. Most čez Savo pri Radečah. (Od spredaj.) 7. Tokio, japonsko glavno mesto. 8. Kukavica v gnezdu kraljič-kovem. 9. Pogled na Ljubljano z Golovca ob prvem snegu. (Na platnicah.) J p pi sobni slikar, ^ S rran otsrB, 2 ^ J priporoča se v izvrševanje f* vseh v dekoracijsko-slikarsko stroko £ rj spadajočih del 230 26-4 j? ^ z zagotovilom okusno-modernega dela proti zmerni ceni. IAAAAAAAA Ai ^ ^V ^ ^ JVB Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, r K kakor tudi gij. mizarjem, da sem otvoril z dnem 8. fc- J 1 bruvariju L 2 V Ljubljani na Bregu št. 20. > 2 pleskarsko in lalirarsko obrt. c C Moje 251etne izkušnje v tej stroki mi omogočujejo S J izvrševati vsako delo najfmeje, najsolidneje, ne da bi L j mi se bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah ker f C sem pri tvrdki F. b e r 1, kjer sem delal skozi 20 let, S J izvrševal najfineje imitacije vsakovrstnega lesa. il J 7. velespoStovanjem (296 16—1) L 4 Josip Makovee, » C pleskar ln lukirar s J na Bregu, Zoisova hiša številka 20. V UUudna, najbolje uteme^ena prošnja! Grozna elementarna nesreča, katera Je skoro razdejala belo naio Ljubljano, zadela Je najbolj one sloje, kojl »1 morajo z delom svojih rok služIti kruha — to pa so mali obrtniki in njih pomočniki — da prežlve sebe ln obilne svoje družine. Da že sedaj nekateri obrti — razven stavbenih — pogrešajo naročil ln ■ tem nujnega zaslužka, Je Istina, kaj pa bode ie-le v najbližji bodočnosti! S strahom nas napolnjujejo posledloe, katere Je provzročil grozoviti potres. Prosimo torej prav uljudno: Bl&govole naj velečastltl ln spo6t9ve.nl naročniki in čltateljl ,,Slovenca" pri naročilih ozirati se v prvi vrsti na obrtnike in trgovoe, kateri se pod vkupnlm naslovom „BXALA OZNANILA KONSERVATIVNIH NARODNIH OBRTNIKOV" vže dlje čas a v tem listu priporočajo. . . Velespoitovanjem Spodaj priobdeni inserenti. Fr. Petrič v Ljubljani, y priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega blaga, za moške in ženske oblelte H S vzlasti domačega in krnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, cefir, tkanino, vsakovrstno hlače-vino. vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste. platnene in bombažasts M.© lit »-"ML-«;«*. no črno sukno najraznovrstnejšega blaga S šn i t a I S k e ulico Izborno' trPežno *>rno snkno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. V^ r 1 Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolaoo izdelovatelj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta j št. 8, pol. Alojzljevlšča priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim pvedstojnistvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje 1 monštranc, oiborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križe v itd. iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. Fajdiga mizar in založnik pohištva t Ljubljani Slonove ulice št. 50 "pozarja preč. duhov-očino in si. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. Ilustrovani ceniki so na razpolago. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopi j za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska eesta 7, II. dvorišče «5 a =2 '» O u, a, rt •a ei '•=* O > 03 GABRIJEL OZELJ | tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 3\ činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko spadajočih predmetov, kakor: garnitur, 1 divanov, žimnatih in modrocevna peresih a, itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po >K najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeoi- ® ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- a. tere tudi špalira. Osobito se priporoča za m delo na deželi. Josip Rebek preje ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim ' predstojništvom in p.n.občinstvu v vsako- ' vrstna stavbinska klfučarska dela 1 Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, , ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov '»telefonov. l)elo trpežno in natančno, cene nizko. psasHsasHSHSH^sasHSHsasssH,? Prane Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji -I se priporoča prečast. duhovščini v izde- j ln lovanje vsakovrstne n| jkt duhovniške obleke "aJi n| in si. občinstvu v naročila na izvrševanje ui civilne obleke po poljubnem kroju zagoni tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno |1J postrežbo in kar možno nizko ceno. jjj QasaHHSaSH5HS^HSH5aSHSHSHS-fl ^mmmmsmmmmmmmmmsmmm Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OROSLAV DOLENEC Šf svečar in lectar, trgovina z medom in voskom | v LJubljani, Gledališčne ulice št. 10. g 8 Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec jfc |j in medenina prav po nizki ceni. Zaloga E g in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, ^ jS medenega žganja, lastnega izdelka. Ku- gj |! puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek rjj in suho satovje. ® I J Fr. Breskvar pr. Šverljuga J ♦ knjigovez 7 Ljubljani ♦ « Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ J se priporoča prečast. duhovščini in slav. z ♦ občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. + ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ J dela; vse po najnižji ceni. T ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Kxxzzxanzxzzz3j| M IGNAC ČAMERNIK, kamnosek m U v Ljubljani, Poljske ulice 4!» u W priporoča preč. duhovščini zalogo razno- H || vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- K Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in || stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. »* )(cxxxxx a: icxxx aV BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv. firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu iu na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploSčevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. Anton Belec-a £1 delalnica kleparskih, ključarskih in kovino-5 sPeci' v Št Vidu nad Ljubljano Specijalist tiskarskih del Specijalist , -..............- { ^ za kritje, zvonikov in raznih streh ; za izde- 9 £ lovanje železnih vzidanih Štedilnih ognjišč, fc J Cerkvene svetilnice so na izbero v raz- C 9 ličnih velikostih in oblikah._P l^rldcrllc Pauer pek v LJubljani, Sv. Petra cesta štev. i>0 | [ priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in slaščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micijah, svatovščinah, imendnehjn raznih slovesnostih. * PR, TOME€ ¥ pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice ?t. 14 j; se priporoča preč. duhovščini iu si. ob- j činstvu v izvršitev vseli pozlatarskih del i in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, \ . križevih potov, podob svetnikov itd. za-•S gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. i HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oeikvene posodo v Ljubljani Sv. Petra cesta st. 17. priporoča proč. duhovščini vzgledno svojo zalogo cerkveno posode, svečnikov, lestencev, v ; svetilnio, kadilnlo itd. v raznem /.logu izvršenih, g • Vsprejema tudi naročila na novo predmete tor pre-[ navija stare, obrabljeno. Delo pošteno i/, zanesljivo kovine po nizki coni. FRANC VELKAVERH sedlar in jermenar v Ljubljani Sv. Petro ccsta st. 34 priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svojo vzgledno izvržene sedlarske in jormenarske proizvode in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, | biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in ; pravo ter je izvrši po prav nizki ceni. BG-E3-£3-E3-0-Q«-0{ $ Franjo Toman $ m podobar in pozlatar, Sv. Petra cesta4, Ljubljana t se priporoča preč. duhovščini za izdelo- v Jj vanje cerkvenih in sobnih del po nizki * 1i ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- & J? logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), ff 2 slike, cofe, krogljice za vrvi itd. jj K************************** _________ + Karol Hinterleehner ♦ ; čevljarski mojster v Ljubljani J Francovo nabrežje št. 23 t T priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu i t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo t J čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč J Y pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. Y -------- ll)ra}»-. TVI atkovič U p brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 se priporoča v najtančnejše izvrševanje l; i| vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt' = spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna. •BSSS —'B'—' ^^ H0000004000000I O Lorene Blaznik O Q v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q ^ priporoča si. občinstvu in prečastiti du- X A hovščini svojo izborno j a — zaloga galanterijskega blaga — t ^ po najnižji ceni od 6 kr. in višje. V 0 Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka. Q BOOOOOO»OOOOOOI t?.~j= JERNEJ CERMELJ t trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo j v LJubljani, Semenišče (za vodo) | priporoča preč, duhovščini in si. občinstvu -j svojo bogato zalogo vsega v | gospodinjstvo spadajočega blaga j. po najnižji^ ceni.__f „pri angelu" | v Ljubljani, Dunajska eesta SE n. ■ « » fti aajboljžib. s»©diiKa*»©».t o v. Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. | JrV&ja© 23©ja,6s,jr I | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91 * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ft činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- % tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri * novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * § in ceno. Prenavlja tudi obrabljene predmete, ij IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani - na Dunajski cesti štev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. Mej dobrimi stvarmi najboljša ; je kemično čisti zdravilstveni J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu1 pr.Škofijo Ta specljallteta prve vrste glede dobrote in vplivanja na prebavne ...organe so dobiva pri izdelovatelju in v vseh boljših špecerijali in v kavarnah. Alelcsavder Gotzl podobar in pozlatar v Ljubljani1 Gledlške ulice št. 8 opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo j na svojo izborno urejeno podobarsko in I pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa | ! dela natančno in ceno. Obrisi na razpolago. :acac: as: i t Kunr, delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov v St. Ulrihu, Groden, Tirolsko, priporoCa prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom, patronom in cerkvenim dariteljem altarje, leče, vsakovrstne svetnike, statve, križeva pota, križe , Kristuse, božična jaslica itd. vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 604 11-11 W llustrovani ceniki na željo zastonj in franko. Za dobro delo se jamči. :zzz3exzxsxx ^ M M M M H H N H H M N H H K H £ K V Kamniku, Kranjsko (postaja drž. železnice) neippovo zdravišče. ■ Vestno, individ. zdravljenje pod vodstvom dr, Waokenreiter-ja, kateri si je v Worishofenu prisvojil Kneippovo zdravljenje ter si pridobil na kliniki za hidroterapijo pri prof. Winternitzu, za kožne bolezni pri prof. Koposi in na kliniki za zdravljenje živčnih in psihijatričnih boleznij prof. Kraft-Ebinga mnogo vednosti in izkušenosti. Zdravišče je odprto od 15. maja do 30. sept. Prospekti dobivajo se pri vodstvu zdravišča. 14 .1-2 C 5 S n d> S-.2 a Xi* ■iS — V-z C S & ■K ctf.® C/3-^ —i S. X!? Si ž •■s. V) « 4)-S ■ M N O -w « j TJ O C. Za Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega ži\ljen.ia; v ta namen opozarjamo n.» tSLAVN O To kislieo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje. zlasti pa tudi za predzdravljenje z* topli-e Karlovi vari, (VI , Marijine in Frančiškove kopeli. 6 18 Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernclendtovo črnilo za čevlje c.kr. dež. varne leta 1835 priv. to-ustanov. na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna creme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—16 B»1S Priporočen od pollkllnlike direkcije. Uporablja se proti duiljlvemu kašlju, boleznim v grla, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček^ Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-42 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. ..CremeVenus" Prostfedek k zušlechleni pleli. Tekutypudr„Eiigenie" Červene teku te ličidlojupis" Pudr„Eugenie" vbile,ružovd akremove barve. Barva na vlasy KavJv.izka essenze na kn(ry. Najboljša, izredno okusna je #1 ■ * A a 11 ^ k Vlita ut^' sredstvo za konservirnjne VM1IIB polti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da polt, ne posiane laskava in sa ne sveti Polt postane snežno-bela, nima gub in osrane sveža „CrSme Venus" nima maščobnih tvarin, ne postane žaltav in se more uporabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. V interesu občinstva je, da liutnnko pazi ua varstveno znamko. Cena 2 gld. Teli oči puder »Eiigeiiie" iV^JttS; savo obrazne barve, katero obrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkost in mramorju slično čistost. odstranjuje vsako raskavost kož« In pege. Cena 2 gld. Rdeče tekoče ličilo „Engčiiie"#: noma neškodljivo. Daje licem ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi roži;sto bojo in se diži tri dni polti. Cena 1 gld 50 kr. „ril(ier Ul^eilie jemlje se kože ne da bi se kaj opazilo in dtije polti naravno mehkost in mladostno svetost. Cena 1-20, s čopom 1*50. Tiiiii'* izborno sredstvo zarast lasij, jači la-■ < B I l.\0«»t II fišč« in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cenu 1 gld. 60 kr. ,Xi$ritiiie Vegetale4 barva zu lase črna in rujava. Lasje obdrže bojo 6 tednov in jo nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cenil 3 gld. 50 kr. Tekoče kavkaško mazilo za brke pospešuje njih rast in je koiiservirit. Žigalo pri tem nepotrebno. Daje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr. Edino zalogo za Kranjsko ima 622 26—24 FRAN STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg .Tonhalle' Kongresni trg. župnika Eitipp-i sladna kava , v rudečih štirioglatih •V* 4>/t kilograma za gld 210. v rudečih okroglatih zavitkih. 24=9 Vsaka posebej porabljen* ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo. Dobivata se v vsaki • boljši prodajalniei. Kjer ni zaloge, pošljo je izdelovatelj (Oelz v Bregencu) po pošti v zavojih po 639 24—21 Ivan Jax LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13 v Tavčarjevi hiši. Tovarniška zaloga 552 50-29 vsakovrstnih šivalnih strojev, byciklov, tryciklov, velocipedov itd. Ceniki zastonj in franko. PATENTE. Muster-und Markenschutz ervvirkt A.v.STERR.INC. W I EN,VI. w Mariahilferstrasse 8. Velika zaloga vina. LL O K P | | Naravni istrijanski, črni teran. |j| Prostovoljna javna prodaja UMiija, čevljarskih potrebščin oprave itd. Iz konkurzne mase Andreja Smrdu tnkai r.ride v ponedeljek, dne 6. t. m., ob 10. uri dopoldne v prodajalniei na Sv. Petra cesti štev. 4 na javno dražbo zaloga usnja in raznih čevljarskih potrebščin ter tudi oprava prodajalnice. K dražbi vabi uljudno upravnik mase: Dr. Danilo Maj aro ii. advokat Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, iirur. 1®1 V Ljubljani, dne 3. maja 1895. 5 Jo 1-1 $ cRazlična rastline, fiorenine, A A16616 luBje in semena /tupujc 15* ft 64 26—9 f^ na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseli vrst ir žepnih ur -w v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur iu le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedne v zalogi. Poprave se dobro in solidno Izvršujejo. 11061275 Alojzij Vodnik kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34 priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov ii mramora, granita, sijonita; krlžev s cveticami iz snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz v>ako-barvnih mramorjev. Strojarske plošče od gld.20-— naprej. Edina zaloga: Jr«,. za hodnike, veže, dvorišča in kleti, po cerkvah, vežah itd, in lepe imlrgeiu. gld. 2-— []m naprej. Delavnica za splošne izdelke za cerkve, stavbe in pohištva. - Obrisi in računi brezplačno na razpolago. -£B Pomladni Glasi posvečeni slovenski mladini. Uredil in založil c Frančišek Finžgar. ""■»»......'mu........mi......i......minil .....I mm Krasna mladinska knjižica! 5. zvezek. Cena vezanim 35 kr , broširanim 25 kr. -— Po poŠti 5 kr. več. —— Dobivajo se v semenišču pri Fr. Finžgarju, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa pri lan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se lahko še dobi II., III. in IV. zvezek. '"-".Kil 1111111111111111111111 ■ i Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah I iiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiii Vele častiti duhov- ■v v scini usojarn si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v poljubnej obliki, istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil. Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovole vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše iijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo di-- rektno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili. Velespoštovanjem cTina dJCo/Gauer vdova de?., tajnika, v Ljubljani, Gledališke ulice. Ustanovljeno 1. 1S70 Št. 449 3. Razglas. 268 3—3 Podpisani deželni odbor daje na splošno znanje, da so se deželni uradi razun deželne blagajniee premestili v administracijsko poslopje nove deželne bolnice zadai za šentpetersko cerkvijo, ter da so uradne ure določene od 8. ure zjutraj, do 1. ure popoldne. Deželna blagajnica ostane še zanaprej v deželnem dvorcu. Od deželnega odbora kranjskega V Liubljani. dne 25. aprila 1895._ ur ar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu ^ priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših ' švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in nr s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino ud. m. po zdatno znižani ceni. Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej jo prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje- V ceniku zaznamovane cene znižal sem za lOJ/0- V prav obilno nakupovanje se priporočani naj-uljudneje. E0F Ceniki se zastonj razpošiljajo. Kdina zaloga bieiklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke Iv. Puch v (iradcu. 285 2 A. Vidiš krasno uro. katera točno in zanesljivo kaže? II. Ah, ros presenetljivo! Kje »i jo neki kupil in koliko velja? A. Pri znanem urarju Cudnu v Ljubljani zu res čudovito ceno. H. Takoj idiva, omislim si tudi jaz podobno uro. SZafivata. Povodom požara v Toplicah bila sem tudi podpisana občutno prizadeta, a me je slavna c. kr. priv. občna zavarovalna družba „Assici 11 azioni Generali" V Trstu s tako točnostjo in sir/urnostjo odškodovala, da se čutim dolžno, vkljub izrečne želje zavarovalnice, posebne zahvale ne objavljati, vendar izraziti tem potom slavni zavarovalni družbi „Assicurazioni Generali;' in n$e glavnemu zastopstvu (menjalnica J. C. Mayer) mojo najtoplejšo zahval o. V Ljubljani, 4. majnika 1895. £ j ud mila Sllilic, lastnica tiskarne in ■posestnica. 294 (1) S^r^ °V z(*ravstveno °blastvei10 preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) mnogo milijon k rat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše zobe čišeeče in ohranjujoče sredstvo. 3g£ Dobiva se povsodi. 620 40—22 rMlllmVCITlCl zarac" njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UU.11J\.U V diildi slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. Tinktura za želodec lekarnarja Piccolija v Ljubljani je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje iu deluje, da se telo odpre. To tlnktnro za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Plccoli v Ljubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenic velja gld. 136, po 55 steklenic gld. 5-26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50-23 Vezi za zidovje dobe se najhitrejše in po znižani ceni pri 272 5—3 J. Spreitzer-ju lt 1 J ti<3ar j vi Kolodvorske ulice št. 22 v Ljubljani. Najbolje priporočena za pveskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera * T^ien, I. Bezirk. tefansplatz Nr. 11, Parterre jr v * rf tla in otroke in drobno. blago brez konkurence. o s >4 P* O o o Srajoe za groapode, Ml chiffon, gladko n» prsih, brej »Tratnika, brez manšet. 27 vrst jpdrm od gld. 110 do 2'70 4est n „ 6 «5 „ 15-— Srajoe za deike, v4 velikostih, sicer kakor gornjo jedna od gld. I — do 1-40 ,, .V75 „ 7-75 Svltloe za groapode, 6 vrst jedne 80 kr. do gld. 1'40 Sest gld. 4-50 do gld. 7-50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst maniet ud gld. 8-30 do 4«0. 12 predlog; (Vorhemden) od gld. 8-25 do 5-— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka •T. O- Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in c. ln kr. mornarloo. 3SJT Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 6 V najem se odda, oziroma proda se dobro zidana, z opeko krita 269 2—2 ■■ i * 21 z vrtom. — Več izve se ravno tam pri Antonu Končan-u, Knapovše št. II. Pošta Medvode. Želodčne kapljice koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zel6 pro-sp ešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenoatl preobloženem želodci z Jedili ln pijačami itd. Steklenloa z rabllnim navčdom velja 20 kr., tnoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih m 479 34 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan pe pošti proti povzetju. JP. n. Usojain si prečast. duhovščini in slav. občinstvu uljudno naznaniti, da sem pričel tu v Ljubljani tesarski obrt ter se ob jednera priporočam v naročila vštevajoča se v tesarsko stroko, katera bodem, opirajoč se na mnogoletno praktično izkušenost, najboljše in najcenejše izvrševal. Načrti in proračuni za trajne in provizorične lesene stavbe so na razpolago. Velespoštovanjem Jos. Leclmer, tesarski mojster in sodn. zapriseženi veščak. Naročila naj se oddajajo: Tržaška cesta št. 8 pritlično, ali pa na prostoru delal-nice nasproti Tonies-ovi tovarni na Dunajski ceesti. 266 8-3 ooooc Otvorjenjc tesarske obrti. Za pokrivanje kakor tudi za kritje barak ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah prima in seounda zarezane (Strangfalzzieg-el) kakor t«di nepremoeni strešni klej 250 7 (Daclipappe) zavoj (to je 10 U metrov) odi gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr. m nasade za dimnike c£ <2. t&idic S Qomp. Hiša, gospodarska poslopja in 28 oralov zemljo proda se iz proste roke zaradi starosti in bolehnosti gospodarjeve. Gozdi so zaraščeni, njive in vse drugo v dobrem stanu. 257 5—4 Več poizve se pri Antonu Malenšek-u, posestniku v Spodnjih Pirničah hiš. št. 20. Trgovina z železnino ANDR. DRUŠKOVIC w ^ r 1» w T * w ~ w w w T w v ^ w w ij ww ▼ ▼ w ww'*rrr £ m- K,- '»u«' -1-. -j- -U* •-j' ; 1:- >> ' ' • j- ^ - j- v priporoča po zelo znižanih cenah cement, Železniške šine, traverze, cinkasto in pocinkano plošče- vino, železo za vezi, kovanja za okna in vrata, v Ljubljani, Glavni trg' št. 10 sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje. 252 8—5 M . tfVr,'V j. L-I"!I1 -8fet*i ; -i.^ '(?:] fM-J?« ""Vč-i-'. '!r jrr < ■ C✓ e nt mm. * 262 8- železniške šine, štorje za obivanje stropov, železo za vezi in traverze, železno, cinkasto in pocinkano ploščevino, kovanje za okna in vrata ter vse, kar se potrebuje za stavbe priporočata po j »leo nizkih cenali Stupica & Mal trgovina z železnino in špecerijskim blagom v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. I. Carinthia-Lithon-vrelci |- 234 10—4 pri Železni Kaplji dajejo izvrstno pijačo in odlično zdravilo proti vsem vrstam ka- tara, kakor tudi proti boleznim ua ledvicah in mehurji. Dobiva se ta izvrstna pijača pri lastniku v Železni Kaplji, dalje pri gg : Henriku pl. Mattoni na Dunaju, Alojziju Czernich, agentu v Ljubljani in pri gg. trgovcih M. Kastner in P. Lassnik v Ljubljani, Fr. Dolenc v Kranji in Skofji Loki, A. Pinter v Kamniku, A. Pauser ml. v Ru-dolfovem, P. Petsche v Kočevji in J. Pavser v Ribnici. jO ii n a, j s k a 1> o r z a- Dne 4. maja. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , 45 „ Avstrijska zlata renta 4%......123 „ 65 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 55 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ 10 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ 15 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1087 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............400 „ 50 „ London vista............122 „ 30 „ Nemški drž. bankovci zalOOm.nem.drž.velj. 59 „ 80 „ 20 mark............11 „ 95 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 691',, Italijanski bankovci........46 „ 10 „ C. kr. cekini......................5 „ 74 „ Dne 3. maja. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 75 kr. 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 164 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....198 „ - „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 75 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......149 „ 25 „ Dunavsko vravnavne srečke b% . . . . 132 „ 50 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 108 „ 75 „ Posojilo goriškega mesta.......111 „ 25 „ 4% kranjsko deželno posojilo.....99 „ 25 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 „ 90 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 „ 50 „ „ „ južne železnice 3% . 171 „ 60 „ „ „ južne železnice b% . 133 „ — „ „ „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 25 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld................71 „ 50 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......54 „ — „ Ljubljanske srečke..................— „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 172 „ — „ Akcije Ferdinandove se v. železn., 1000 gl. st.v. 3640 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 570 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 104 „ 75 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 78 „ 50 „ Montanska družba avstr. plan.....85 „ — „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................130 „ 75 „ 3>T Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju - najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E K C U K" Mfollzeile št. 10 Dnnaj, Mariahilferstrasse 74 B. JKJT Pojasnila «t v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih tr lavni o. Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.