V OSPREDJU INTERESI DELAVSKEGA RAZREDA
Prva volilna konferenca ZKS Ljubljana Moste-Polje
Konec lanskega leta — 21. decembra — se je sestala občinska konferenca ZKS na 1. svoji seji. Poleg izvolitev novih organov kon-ference — ki jih tudi predstavljamo — so bila osrednja točka dnev-nega reda programska izhodišča za delo občinske organizacije ZKS. Uvodne besede je spregovoril Dino Kodarin, dotedanji na-mestnik sekretarja komiteja občinske konference ZKS Ljubljana-Moste-Polje. Nekoliko skrajšane jih posredujemo tudi našim bral-cem.
Z današn jo volilno konferenco — kot tudi z volilnimi konferen-cami v osnovnih organizacijah in zadnjo sejo občinske konference prejšnjega mandata se nepo-sredno vključujemo v priprave na bližnje kongrese. Zato bomo naše bodoče naloge zasnovali v skladu s sklepi VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, na smernicah 30. seje predsedstva CK ZKJ in drugih sklepih naj-višjih organov ZKS in ZKJ, po-sebno pa na izhodiščih doku-mentov in skepov VIII. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ. Dobra osnova za našo nadaljnjo delovno usmeritev nam bo tudi poročilo o delu občinske organi-zacije ZKS v preteklem štiriletn-nem obdobju.
POLITIČNI TRENUTEK
Naša volilna konferenca po-teka v času, ko so družbenopoli-tični in družbenoekonomski od-nosi v naši domovini najbolj sta-bilni. Ugled ZK je čedalje večji. O tem smo se ponovno prepričali ob veličastnih proslavah Titovih in naših jubilejev, ki so jih letos organizirali delovni Ijudje širom po domovini. Titova zgodovin-ska pot v SZ, DLR Korejo in Ki-tajsko je potrdila bistvena načela naše zunanje politike, politike miru, enakopravnosti in nevme-šavanja. Ista načela so vodila to-variša Tita tudi na pot v Francijo, na Portugalsko in v neuvrščeni Alžir. Ti obiski so široko odme-vali po svetu ter skupaj z obi-skom tovariša Kardelja v ZDA ogromno prispevali k še večjemu ugledu socialistične Jugoslavije in njene politike. Naši državi je bilo dano še eno veliko medna-rodno priznanje, ko nam je bila zaupana organizacija konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Kljub vsem prizadevanjem in naporom za mir pa smo še vedno priče pritiskom in uporabi sile pri reševanju odprtih problemov na različnih koncih sveta. Bližnji vzhod je še vedno področje sprtih interesov in potencialno žarišče, nevarnost za mir. Do-godki na vzhodu in jugu Afrike nas opozarjajo na mnoge nere-čene probleme, ki so posledice kolonializmu, oziroma rasizma.
Osimski sporazumi o do-končni ureditvi vseh odprtih problemov med Italijo in Jugo-
slavijo pomenijo velik prispevek miru in sodelovanju v Evropi. Žal ta trenutek ne moremo enako uspešno oceniti odnosov s sosednjima Avstrijo in Bolgari-
delovanja delegatskega sistema smo v skladu z zakonom o zdru-ženem delu dogradili tudi statuta občine in mesta. Družbenopoli-tično življenje je razgibano kot
NOVOIZVOLJENI        SE-KRETAR         OBČINSKE
KONFERENCE ZKS DINO KODARIN
Dino KODARIN se je rodil 26. 7. 1938. Po poklicu je diplo-mirani pravnik, nazadnje je bil
namestnik sekretarja občinske konference; član ZKJ je od leta 1957.
Tovariš Dino je bil že v dijaških letih politično aktiven tako v mladinski organizaciji kot v ZKS. Bil je dvakrat predsednik mla-dine na šoli in sekretar OO ZK na šoli. Ko je študiral na univerzi, je kot komunist uspešno deloval predvsem na področiu kulture in
bil predsednik ŠKUD Akademik. Še pred zaključkom študija na pravni fakulteti se je zaposlil in bil pravni referent v Izolirki. V tem obdobju je bil tudi sekretar OO ZK v Izolirki, član mestne konference in komiteja ZK. Kot sekretar OO ZK v Izolirki je ve-liko pripomogel k uveljavitvi ZK v tej OZD. Ne glede na to, da se je zaposlil pri Cankarjevi založbi, kjer je prav tako prevzel dolžnost sekretarja OO ZK, je še naprej deloval na našem območju kot namestnik sekretarja četrtne konference ZKS Zelena jama, postal pa je tudi član statutarne komisije pri CK ZKS. Ko ga je DS v Saturnusu imenoval za se-kretarja delovne organizacije, se je znova vključil v aktivno delo ZKS na našem območju, in sicer kot član občinske konference in komiteja ZKS. Od leta 1974 je bil predsednik komisije za orga-niziranost, razvoj in kadrovsko politiko ter član iste komisije pri CK ZKS. Namestnik sekretarja občinske konference je bil od de-cembra 1975 (7. seja občinske konference).
Poleg omenjenih odgovornih zadolžitev v ZK tovariš Dino uspešno deluje tudi na področju kulture in športa ter je aktiven član tudi v organih na teh področ-jih. Uspešno pa se je uveljavljal tudi kot strokovnjak pri konkret-nem delu v Saturnusu in zunaj njega v raznih komisijah, stro-kovnih skupinah itd.
jo, kjer našim manjšinam ne priznavajo tistih osnovnih pra-vic, ki jim gredo po mednarodnih sporazumih. Še več, priče smo najbolj grobim poskusom stati-stičnega zanikanja obstoja naših manjših v teh državah ter težnji po njihovi asimilaciji.
Ugled ZK in notranjepolitična stabilnost sta tedno povezani z vrsto političnih akcij, ki jih uspešno vodimo ta čas. Uresni-čevanje zakona o združenem delu je v polnem razmahu. Vr-stijo se referendumi in druge oblike osebnega izjavljanja, na katerih delavci in občani odlo-čajo o temeljnih načelih svoje samoupravne organiziranosti ter zdruuževanju dela in sredstev na dohodkovnih odnosih. Smo v obdobju, ko tečejo intenzivne predvolilne priprave za volitve delegatov v delegacije družbe-nopolitičnih in samoupravnih in-teresnih skupnosti. Na ocenah
malokdaj. Zveza komunistov se dejavno vključuje v vse družbe-nopolitične procese in tako ure-sničuje svojo idejnopolitično vlogo. Študija Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega si-stema socialističnega samou-pravljanja nas obvezuje, da po-novno preverimo naše delo in akcije. Po 3O.seji predsedstva CK ZKJ smo se resno Iotili štu-dija tega dela in hkratne analize političnih in samoupravnih od-nosov v občini.
BOJ ZA STABILIZACIJO
GOSPODARSKIH IN DRUŽBENIH ODNOSOV
Stabilnost proizvodnih odno-sov ima odločilno vlogo pri obli-kovanju družbene in politične stabilnosti vsake družbe. Tako nekako izzveni uvodni stavek pr-vega poglavja študija tovariša Kardelja. Pa poglejmo, kaj natn kažejo gospodarska gibanja.
Boj za stabilizacijo gospodar-stva in s tem tudi drugih področij družbenega življenja je bila na-loga, s katero smo se — včasih glasneje in skoraj kampanjsko, drugič zopet nekoliko bolj umir-jeno — permanentno spopadali v preteklem obdobju. Ti napori niso bili neuspešni, saj smo — enako kot celotno slovensko in jugoslovansko gospodarstvo — uspeli v veliki meri obvladati in-flacijo in jo spraviti v okvire, za katere bomo lahko rekli, da so sprejemljivi. Medtem ko so cene proizvajalcev v naši občini v letih 1973 in 1974rastlezaprek30% letno, so se v letu 1976 povečale za manj kot 10%. V tem ob-dobju (1973—1977) se je go-spodarstvo občine dokaj uspešno razvijalo, kar dokazuje nekaj ka-rakterističnih ekonomskih ka-zalcev.
Družbeni proizvod se je pove-čal za okoli 100%, oziroma je naraščal nominalno z okoli 20-odstotno stopnjo rasti. Danes ustvarjamo v občini okoli 4 mili-jarde družbenega proizvoda, kar predstavlja, 3,6 % družbenega proizvoda Slovenije (v letu 1973: 3,4%). Zaposleni v go-spodarstvu občine je ustvaril letos nominalno 65 % več druž-
NAMESTNICA SEKRE-TARJA OBČINSKE KON-FERENCE ZKS NIKA MODIC
Nika MODIC se je rodila 4.12. 1936. Ima srednjo izobrazbo, dolga leta je bila vodja področne prodaje v HP Kolinska. Članica ZK je od leta 1960. Sedaj je pod-predsednica občinske skupščine Ljubljana-Moste-Polje in članica občinskega komiteja ZKS Ljub-Ijana-Moste-Polje.
Tovarišica Nika je bila družbe-no aktivna že v gimnaziji, kjer je bila več let predsednica mladine v razredu in članica sekretariata mladinske organizacije na šoli. Sodelovala je pri raznih mladin-skih akcijah in v brigadi za grad-njo strelišča v Ljubljani. Med službovanjem pri vojni pošti (JLA) je bila ves čas članica IO sindikata in tam je bila leta 1960 tudi sprejeta v ZKS. V Kolinski, kjer je delala nazadnje je bila skoraj vsa leta članica sekreta-riata OO ZK in izvršnega odbora sindikata.
Ko so se ponovno formirali ob-
činski sindikalni sveti, je bila izvoljena za podpredsednico in bila na tej funkciji vse do izvolitve za podpredsednico občinske skupščine        Ljubljana-Moste-
Polje. Leta 1973 je bila izvoljena v občinsko konferenco in komite ZK.
Poleg teh osnovnih političnih zadolžitev je tovarišica Nika uspešno sodelovala tudi na dru-gih področjih kot komunistka in funkcionarka.
benega proizvoda, kot ga je ustvaril v letu 1973 (v letu 1973: 93.400 din, vletu 1977: 155.000 din).
Zlasti v zadnjih letih tega ob-dobja smo stopnjo rasti družbe-nega proizvoda ponovno preo-krenili navzgor. Ta rast družbe-nega proizvoda je temeljila predvsem na dokončanju večjih investicij v tem obdobju. V tem obdobju je bilo vloženih v inve-sticije čez 4 milijarde dinarjev in se je delež ustvarjenih investicij v družbenem proizvodu povečal od 22,4 % v letu 1973 na 29,7 % v letu 1977. Zgrajeni so bili novi proizvodni objekti: tovarna av-toopreme Saturnus, tiskarna Jo-žeta Moškriča, obrat pozamente-rije Totra, obrati Velane, Julona in Papirnice Vevče. Z rekon-strukcijami in modernizacijami so tudi druge organizacije zdru-ženega dela prispevale k poveča-nju obsega proizvodnje. Opozo-riti pa je treba, da obstoji resna nevarnost kasnitve pri realizaciji investicij, načrtovanih na na-slednja leta srednjeročnega ob-dobja. V občutni zamudi so naj-pomembnejše investicije, kot so toplarna, s katero se bo njena proizvodnja skoraj podvojila. Julon, ki bo svojo proizvodnjo povečal za 5-krat, in skoraj vsi obrati oziroma novi objekti v in-dustrijski coni (Rog, Plutal). Zaostajanje tempa teh investicij postavlja v nevarnost izpolnje-vanje načrtovane stopnje rasti družbenega proizvoda v prihod-njih letih. Od dosežene rasti družbenega proizvoda pa je od-visna tudi rast končne porabe vsch vrst, kar lahko povzroei v prihodnjih letih v občinskem me-rilu politične težave glede na sprejete programe, predvsem na področju skupne porabe, v šir-šem merilu pa težave zaradi pre-
počasnega spreminjanja struk-ture gospodarstva. Upoštevati moramo, da spadajo najpo-membnejše od navedenih inve-sticij v panoge, ki so z republi-škim in zveznim srednjeročnim programom opredeljene kot prioritetne Julon in Polikem naj s svojo proizvodnjo na področju bazične industrije prispevata k zmanjšanju uvoza surovin, to-plarna pa k zagotavljanju ozi-roma izboljševanju energetske bilance.
Ena izmed karakteristik go-spodarstva naše občine je nje-gova zelo velika navezanost na uvoz surovih oziroma zelo majhna usmerjenost v izvoz. Pri-bližno dve tretjini vseh surovin za našo industrijo uvažamo, a samo 7 % proizvodnje izvažamo. Ta razmerja so v veliki meri po-gojena s strukturo proizvodn je in le v manjši meri od subjektivne volje in želja združenega dela. To seveda pomeni, da so napori v tej smeri še kako potrebni in da so tudi že rodili nekaj uspehov. Izvoz se je v obravnavanem ob-dobju povečal za približno 150%, uvoz pa za 55%, kar je nemajhen uspeh, posebno če upoštevamo, da to ni trenutni, kratkoročni uspeh, ampak da gre za razdobje štirih let. Danes iz-važa občinsko gospodarstvo za okoli 18 milijonov $ vrednosti blaga in storitev, uvaža pa za okoli 42 milijonov $ reprodukcij-skega materiala. Razmerje med izvozom in uvozom, ki je bilo v 1973. letu 1:3,7, sejevletu 1977 izboljšalo na 1:2,3. Ne gre zani-kati, da so tem gibanjem pripo-mogli restrikcijski ukrepi dr-žavne uprave, ne moremo pa tudi zanikati, da k temu niso prispe-vali tudi napori združenega dela. Primer Julona, ki se je precej let
preskrboval samo iz konvertibil-nega, zahodnega področja, se je v zadnjih letih brez negativnih posledic za kvaliteto proizvodnje preusmeril na uvoz iz držav SEV (ki so za nas deviznoplačilno vsekakor zanimivejše), dokazu-je, da ne diktira samo tehnolo-gija smeri oskrbe s surovinami in reprodukcijsktmi materiali, ampak tudi volja in pripravlje-nost ljudi preusmerjata vtečena pota. Seveda pa to ni lahko, kajti lomljenje ustaljenih navad ni ni-koli lahko.
Manj spodbudni pa so kazalci o ustvarjeni akumulaciji. Ta je bila iz leta v leto nominalno na približno isti višini, kar ob upoš-tevanju inflacijskih gibanj po-meni zmanjšanje njene realne vrednosti. To je pripisati tako gi-banju osebnih dohodkov — ki so sledili povečanju življenjskih stroškov in so se v tem obdobju povečali letno za okoli 19% — kakor tudi večjim obremeni-tvam, ki jih gospodarstvo nosi za tako imenovane pogodbene, za-konske in samoupravno dogo-vorjene obveznosti. Te so se po-večale za 3-kratno vrednost, oziroma so letno naraščale no-minalnozaokoli40%. Deležteh obveznosti v ustvarjenem druž-benetn proizvodu se je povečal z 11 % v letu 1973 na 21 % v letu 1977.
Poprečni OD na zaposlenega v gospodarstvu občine se je v tem obdobju povečat za okoli 100 %, z 2.371 din v letu 1973 na 4.720 din v letu 1977. V zadnjih letih, oziroma v letih od zadnje volilne konference, se je zaposlovanje v naši občini razvijalo v skladu s sprejetimi izhodišči, in sicer pri-bližno za 2,5 % letno. Če upo-števamo   še   preselitve   neka-
terih OZD oziroma TOZD na območju občine, (tiskarna Jo-žeta Moškriča, GRADIS-DSSS, Železniško gradbeno podjetje, Slikoplesk itd.), je bila poprečna letna rast zaposlenih 5,7 % in se je ob upoštevanju teh število za-poslenih povečalo za okoli 2.000. Vendar so ti »novozapo-sleni« dali tudi ustrezen delež k prirastu družbenega proizvoda.
POPRAVEK IN OPRAVIČILO
V prejšnji številki našega glasila se nam je na 6. strani zgodila neljuba napaka. Pod-pis, ki bi moral stati pod sliko sekretarja RK SZDL Milana Kučana (slika levo zgoraj) je bil postavljen pod sliko pred-sednika naše občinske skupš-čine Marjana Moškriča (slika desno ad prejšnje).
Popravljamo napako in se avtorjema prispevkov ter bralcem opravičujemo.
Uredništvo
Naše skupnosti
in tiskarna
Ljudske pravice
Za razliko od zaposlovanja pa se je število celotnega prebivalstva večalo bistveno hitreje, in to po-prečno vsako Ieto za 5,5 %, v zadnjem letu pa celo za 8 %, kar je največja stopnja v Sloveniji. Že na prvi pogled je očitno, da mora tako veliko nasprotje med rastjo prebivalstva in rastjo družbenega proizvoda kot kaza-Iec rasti gospodarstva povzročati nemajhne težave. Zaradi tega nasprotja se dejavnosti, ki bi mo-rale spremljati gibanje prebival-stva (šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo, preskrba občanov itd.) ne morejo razvijati skladno z najnujnejšimi potrebami, Če-prav načrtujemo razvoj teh de-javnosti na ravni mesta, to pro-blema- ne rešuje v celoti, še po-sebno, ker itnamo že iz prete-klega obdobja podedovano nizko začetno stopnjo. Hitra rast števila prebivalstva, ki je rezultat hitre stanovanjske gradnje, pa postavlja pred dosedanjo prakso v stanovanjski politiki nekatera vprašanja, ki bi se jih morali čimprej lotiti in — če ugotovimo, da jo je treba spremeniti, tudi čimprej ukrepati.
ZA   SKLADNEJSI   RAZVOJ
MESTA V INTERESU
DELOVNIH LJUDI IN
OBČANOV
Nadpoprečna rast števila pre-bivalstva naše občine je odprla mnoge probleme, ki jih ob pro-gramiranju stanovanjske grad-nje nismo niti predvideli. Nek-danji predmestni značaj Most se spreminja mnogo hitreje kot za-vest nekaterih struktur v Ljub-Ijani, ki pomembno vplivajo na razvoj mesta in usmerjajo na Tiaše področje »manj pomemb-ne« dejavnosti. Zaradi tolerira-nja take politike postajamo re-zervatza razne provizorije. Da je to res, pričajo naslednja dejstva.
Cestnopromctno smo najbolj zaprto in nerazvito področje Ljubljane. Imamo najslabše ra-zvito trgovsko mrežo. Prodaj-nega prostora je v naši občini 4.392 na kv.m, medtem ko ga imajo npr. za Bežigradotn 16.408 kvm in v Šiški približno 13.000kv.m, da o Centru ne go-vorimo, ker ni realnih pritnerjav. Na Viču so s 6.160kv.m pri-bližno v enakem položaju kot pri nas. S približno 5.700 samskimi ležišči pokrivamo polovico vseh ljubljanskih kapacitet tovrstnih stanovanj. Tudi pri gradnji novih stanovanj smo priče pojavu, da v naši občini gradimo daleč največ manjših stanovanj v Ljubljani. Medtem ko je v Ljubljani vsako četrto novozgrajeno stanovanje v zadnjih štirih letih štiri — in večsobno, je v naši občini tako stanovanje komaj vsako sedmo.
Komunisti se s stanjem, ka-kršnega   ugotavljamo,  ne   mo-
remo sprijazniti. Treba bo vložiti
veliko naporov, da odpravimo predvsem naše slabosti, ki po svoje prispevajo k takšnemu sta-nju, in analizirati nekatera ob-jektivna dejstva, ki to pogojuje-jo. Spričo razvoja in stanja ne
predstavlja politično oporo na-
prednim silam naše družbe v boju zoper tehnokratizem, biro-kratizem, liberalizem, malomeš-čanstvo in druge pojave, ki ovi-rajo razvoj samoupravne demo-kracije. Na vse to smo sicer po-
NOVI OBČINSKI KOMITE
Po sklepu občinske konference ZKS Ljubljana Moste-Polje z dne 21. 12. 1977 tvorijo 15-članski komite
sekretar Dino KODARIN namestnica     sekretaija MODIC in člani:
Nika
Nina JEVŠNIK, roj. 22. 5. 1947, dipl. ekonomistka, eko-nomska analitičarka v DO Satur-1 nus. Izvoljenaza članico občinske konference (OK) v OO ZK Sa-turnus, članica ZKS od leta 1974;
Pavel JERIHA, roj. 16. 5. 1922, dipl. pravnik, sedanji član komiteja in predsednik kadrov-ske komisije, član ZK od leta
1944,   nosilec partizanske spo-menice 1941. Ponovno izvoljen za člana OK ZKS v OO ZK Moste-Selo.
ZvoneTUŠAK,roj.8.6.1930, višji upravni delavec, sekretar skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, dosedanji član ob-činskega komiteja in predsednik komiteja za LO in DS, član ZK od leta 1948, aktivno sodeloval v NOB. Ponovno izvolien za člana OK ZKS v OO ZK skupščine ob-čine Ljubljana Moste-Polje.
Franc MANDELC, roj. 20. 9. 1946, elektromehanik, obratni elektrikar v GIP Gradis — TOZD OGP Ljubljana, član ZK od leta 1965, diplomant SPŠ, do-sedanji član občinskega komiteja ZKS. Ponovno izvoljen za člana OK ZKS v OO ZK GRADIS — TOZD OGP Ljubljana.
Franc KOLMAN, roj. 16. 10.'
1945,  prometni inž. jugoslovan-skih železnic, zaposlen na želez-niški postaji Zalog kot tehnolog, član ZK od leta 1972, bil je več-krat izvoljen v organe ZK, izvo-ljen je za člana OK v OO ZK že-lezniške postaje in prometne sek-cije Zalog.
Kan KUHAR, roj. 27. 8. 1945, sekretar OK SZDL Ljub-Ijana Moste-Polje, študira ob delu na višji upravni šoli, doseda-nji član občinskega •komiteja, član ZK od leta 1963, za člana OK je bil izvoljen v OO ZK Šte-panjsko naselje.
Staia REJC, roj. 8. 10. 1950, absolventka VPS, razredna učite-ljica na OŠ Karla Destovnika-Kajuha, članica ZKS od leta 1968, trenutno v politični šoli
ZKJ Josip Broz-Tito v Kumrov-cu. Do sedaj aktivna družbeno-politična delavka v občinskem in krajevnih vodstvih ZMSM. Za članico OK je bila izvoljena v OO ZK OŠ Karla Destovnika-Kaju-ha. Dušan JEŽOVNIK, roj. 18. 8.
1948, dipl. gradbeni inž., samo-stojni tehnolog v GIP Gradis — delovna skupnost skupnih služb, član ZK od leta 1967; bil je že tri-krat  član  raznih  organov ZK, med drugim tudi sekretar OO. ZK. Za člana OK je bil izvoljen v OO ZK GIP GRADIS — DSSS.
Sahib GALIČ, roj. 21.9. 1932, K V delavec, kemijski delovodja v KTM Protektor, sedanji član komiteja, član ZK od leta 1957, sekretar konference ZK Kemična tovarna Moste-Protektor, za člana OK je bil ponovno izvoljen v OO ZK KTM Protektor.
Milan   JELENC,   roj.   9.   2.
1949,   dipl.   ekonomist,   samo-stojni strokovni delavec v Intere-vropi Ljubljana, član ZK od leta 1975, sedaj sekretar OO ZK v In-terevropi.  Za člana OK je bil izvoljen v OO ZK Interevropa in Javna skladišča.
Jože SATLER, roj. 24. 1. 1951, strojni ključavničar INDOS Ljubljana, diplomant srednje politične šole, član ZK od leta 1970, do sedaj aktiven v or-ganih ZK Indos in občine Moste-Polje. Za člana OK je bil izvoljen v OO ZK Indos tn Mine-ral.
Marjan DRAGAR, roj. 7. 9. 1944, srednja izobrazba, samo-stojni referent za samoupravlja-nje v BTC Javna skladišča, di-plomant srednje politične šole, član ZK od leta 1968. Za člana OK je izvoljen v OO ZK RTC Javna skladišča. Do sedaj aktiven v sindikatu.
Edo BLATNIK, roj. 15. 8. 1944, prometni inž. tajnik sa-moupravnih organov SAP — Servo in SS, član ZKS od leta 1971, bil je član organov ZK, ak-tiven v aktivu neposrednih proi-zvajalcev pri OK ZKS Ljublja-na Moste-Polje. Za člana občin-ske konference je bil izvoljen v OO ZK SAP — Servo in SS.
bomo mogli več pristati, da smo pač v nekaterih pogledih peta oziroma zadnja občina v Ljub-Ijani, ki občasno kot proletarska občina, kot občina, ki njen močan in osveščen delavski ra-zred v kritičnih trenutkih brani in
nosni, vendar bo lahko naš ponos še večji, če bomo kot občinska skupnost delovnih ljudi in obča-nov več prispevali k skladnje-šemu razvoju mesta in uveljav-ljanju njegovih in naših intere-sov kot občanov, ki živimo v Ljubljani.
Neupravičeno bogatenje in stanovanjska politika sta po-dročji, ki neposredno ali po-sredno zadevata širok krog de-lavcev in občanov. V našem po-ročilu ti temi nista obravnavani. Čeprav je izostala še vrsta drugih potnembnih družbenih dejavno-sti in problemov, pa omenjena dva zaslužita vsaj kratko pojasni-lo.
O neupravičenem bogatenju smo v obdobju po »pismu« ve-liko razpravljali, sklepali in sno-vali akcije proti temu družbi škodljivemu pojavu. Rezultati vsega tega pa so minimalni. Ko-misija za ugotavljanje izvora premoženja in neupravičenega bogatenja se je znašla v slepi ulici. Večkrat se je morala uklo-niti pritiskom »prizadetih« ob-čanov, ki so z advokati, pričami in drugimi pravnimi pripomočki dokazovali čistost poslov, s kate-rimi so kopičili svoje premože-nje.
Delovni Ijudje se ne zadovo-ljujejo z ugotovitvijo, da akcija ni v celoti uspela, ker komisija ni imela opore za svoje delovanje v pozitivni zakonodaji. Od ZK upravičeno pričakujejo, da bo z akci jo nadaljevala ter v okviru si-stemskih rešitev zagotovila trajni družbeni nadzor in odpravljanje tega naši družbi najbolj škodlji-vega pojava.
Na področju stanovanjske po-
litike vlada v Ljubljani že prava mala zmeda. K temu prispevajo poglavitni delež nerazčiščeni od-nosi med hišno samoupravo, Staninvestom in stanovanjsko samoupravno interesno skup-nostjo. Obravnavo tega pro-blema smo imeli dalj časa v našem delovnem programu, toda zaradi navedenih okoliščin žal ni pnšlo do uresničitve te naloge. Upajmo, da bo konferenca na-slednjega mandatnega obdobja imela več uspeha.
LE IDEJNO
OSVEŠČEN KOMUNIST LAHKO USPEŠNO
URESNIČUJE POLITIKO ZK
Prisotnost ZK v samoupravnih družbenih procesih je merilo uspešnosti in učinkovitosti njene politike. ZK mora biti sestavni del subjektivnih sil, ki se bojujejo za izgradnjo socializma na sa-moupravnih temeljih. ZK nesme biti obrnjena sama k sebi, v svoje probleme, pač pa se mora vklju-čiti v konfrontacijo interesov znotraj delegatskega sistema.
Organizacija ZK v naši občini mora stalno krepiti svojo druž-benopolitično vlogo in aktivnost na vseh področjih družbenega življenja. Ta krepitev se mora
ritvi politične fronte akcije vseh družbenopolitičnih subjektov.
Kljub nespornemu napredku ugotavljamo, da smo v procesu samoupravne preobrazbe družbe zaostajali pri uveljavljanju orga-nizacijskih oblik in metod pove-zovanja ZK. Ali povedano neko-liko drugače: organiziranost ZK ni vedno dohajala samoupravne organiziranosti, ki jo je spodbu-jala ZK. Predvsem akcijske oblike povezovanja so organiza-cijsko in vsebinsko capljale v vseh oblikah samoupravne orga-niziranosti družbe — od delovne organizacije, krajevne skupnosti do SOZD in SIS. Sveti ZK se kot akcijska oblika povezovanja ni-kakor niso mogli uveljaviti — kljub velikim naporom za nji-hovo afirmacijo. Z najbolj avto-ritativnimi sklepi bo treba v bo-doče zagotoviti, da sveti, aktivi in druge oblike akcijskega povezo-vanja ne bodo le spremljevalci družbenih dogajanj, temveč ak-tivni sooblikovalci politike.
Ena najpomembnejših in traj-nih nalog je aktiviranje vsakega člana ZK z zahtevo, da prevzame tudi del politične odgovornosti za dogajanja v okolju, kjer dela in živi.
Idejnopolitično usposabljanje članstva mora temeljiti na spoz-nanju, da le idejno osveščen ko-
ČASTNO RAZSODIŠČE
Za predsednika je bil izvoljen Denis ZUST, roj. 15. 3. 1936, član ZKS od leta 1962, zaposlen v Velani kot direktor splošnega in kadrov-skega sektorja, dosedanji član častnega razsodišča.
Clani častnega razsodišča pa so: Mile KOMLJENGVIČ, Stane MELJO, Betka MALIČ, Simona MEDEN, Vladimir AKIČKI, Krist-jan PESKAR, Slavica MEZE in Albert SIBLI.
STATUTARNA KOMISIJA
Za predsednika je bila izvoljena Darinka BANDELJ, roj. 8.4. 1941, zaposlena na VI. gimnaziji, članica ZK od 1975, članica sekretariata OO ZK, izvoljena v OK V OO ZK VI. gimnazije Moste.
Člani statutarne komisije pa so: Silva ZORŽ, Miro RUPAR, An-gelca BUTENKO, Andrej ZAPUŠEK, Zlatko ZALETEL, Uroš HORVAT, Edo NOVAK in Franc BEBER.
NADZORNA KOMISIJA
Za predsednika je bi! izvoljen Josip DRAKSLER, roj. 14. 1. 1925, upokojenec, član ZK od leta 1943, izvoljen kot član OK v OO ZK Ko-deljevo III. Aktivno sodeloval v NOB.
Clani pa so: Tomo VUKELIC, Florjana REJC, Anica GIRANDON in Ciril CVENK.
V MEDOBČINSKI SVET ZKS LJUBUANA
SO BILI IZVOLJENI
Dino KODARIN, Jože BEZNIK in Majda ŠKERJANC-FRANK.
SOGLASJE
K IZVOLITVI SEKRETARJA MEDOBČINSKEGA SVETA ZKS LJUBLJANA
Konferenca je potrdila kandidata za sekretarja Marjana JELENA, rojenega 13. 3. 1946, člana ZKJ od leta 1968, dosedanjega sekretarja medobčinskega sveta ZKS Ljubljana.
odražati v nenehni kadrovski in organizacijski rasti ter v idejni usposobljenosti pretežnega dela članstva za aktivno poseganje v družbena dogajanja. S tem bomo ustvarjali potrebne možnosti za aktivnejše in vplivnejše delova-nje v združenem delu, krajevnih skupnosti, delegacijah in samou-pravnih interesnih skupnostih. Tako se bomo lahko močneje vključili v razvijanje takšne ZK ki je sposobna mobilizirati ce-lotno članstvo za konkretne ak-cije na čelu delavskega razreda.
Z ustanavljanjem novih osnovnih organizacij ZK v TOZD in KS bomo ustvarjali možnosti za aktivnejše vključe-vanje komunistov v reševanje konkretnih problemov in za nji-hov učinkovitejši idejnopolitični vpliv pri reševanju široke pro-blematike delavcev in delovnih ljudi. V c novnih organizacijah bomo spodbujali povečanje ak-tivnosti in idejnopolitično akcijo. Akcijska mobilnost osnovnih or-ganizacij se naj odraža v stalnem obravnavanju odprtih družbe-nopolitičnih vprašanj, sprejema-nju v ZK, idejnopolitičnemu usposabljanju, predvsem pa v ši-
munist lahko uspešno uresničuje politiko ZK. Pri organiziranju sleherne oblike idejnopolitič-nega usposabljanja — od semi-narjev za novosprejete člane in političnih šol, do seminarjev za sekretarje OO ZK — bomo izha-jali iz utrjene, razredne zavesti, da prav idejnopolitično usposob-ljeno članstvo ZK zagotavlja idejno in akcijsko enotnost naše organizacije.
Uresničevanje ustave in za-kona o združenem delu mora ostati v ospredju vseh naših pro-gramov dela in bodočih akdj.
Ugotavljamo, da glede uresni-čevanja zakona o združenem delu zaostajamo pri oblikovanju dohodkovnih odnosov in izpe-Ijavi svobodne menjave dela, da
pa dosegamo zadovoljive rezul-:ate pri samoupravni organizira-nosti združenega dela. V zavest delavcev prodira spoznanje, da delajo in gospodarijo z družbe-nimi sredstvi kot rezultatom po-družbljenega minulega dela. To pomeni trdno jamstvo za uresni-čitev preobrazbe združenega dela na novih dohodkovnih osnovah in po samoupravni de-mokratični poti. Utrjevanje družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu, stabi-lizacija gospodarstva, razvijanje dohodkovnih odnosov, zdriiže-vanje dela in sredstev, delitev dohodka po delu in po rezultatih dela sodijo med temeljne naloge komunistov pri razvijanju sa-moupravljanja v skladu z zako-nom o združenem delu._____
Družbenopolitične organiza-cije in skupščina občine ler zlasti Zveza komunistov so svojo ak-tivnostjo prispevale k izrednemu napredku na področju organizi-ranja in podružbljanja Ijudskega odpora in družbene samozaščite v organizacijah združenega dela inKS.
Dosežena je potrebna poli-tična zavest pri večini delovnih ljudi in občanov, da je nujno va-rovati in braniti pridobitve socia-listične revolucije in mirni na-daljnji razvoj samoupravnega socialističnega sistema. Pri tako obsežni nalogi pa ugotavljamo, da še ne moremo biti v celoti za-dovoljni z organiziranostjo in opredelitvami konkretnih na-log, ki naj bi jih izvrševali de-lavci v organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, oziroma v delovnih enotah, naseljih, ulicah in večjih stanovanjskih blokih, Kljub temu, da so v večini orga-nizacij združenega dela in KS iz-delali in obravnavali politično varnostno oceno, niso z njimi v celoti zadovoljni, ker so še vse preveč posplošene in premalo konkretne glede na dejanske ra-zmere, za katere so sprejete. Ugotovljenemu stanju še ne sle-dijo dovolj konkretne akcije ali ukrepi za odpravo negativnih po-javov. Tudi v družbenopolitičnih organizacijah se pri programira-nju dela ne upoštevajo dovolj ugotovitve in političnovarnostne ocene razmer in zato njihovo delo ni vedno naravnano v od-pravljanje pomanjkljivosti.
Več dragocenega časa bomo morali nameniti za napredno delo z ljudmi in njihovo uspo-sabljanje za delo v različnih si-tuacijah, ki jih vseh naprej ni mogoče predvideti.
Popraviti bomo morali tudi strukturo kadrov, ki delajo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ker je med njimi še vedno odločno premalo žena in mladine ter zla-sti mlajših, za tovrstno delo družbenopolitično in strokovno usposobljenost kadrov.
Za zagotovitev varnosti na-šega samoupravnega socialistič-nega sitema in naše revolucije bomo v naslednjem obdobju iskali novih poti za hitrejše po-družbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Še nada-lje se bomo prizadevali za vse-stransko vključevanje delovaih ljudi in občanov v vse oblike or-ganizacije in delovanje ljudske obrambe in družbene samozašči-te, predvsem za njihovo uspo-sabljanje pri prevzemanju skrbi za varnost vseh pridobitev naše revolucije.
Zveza komunistov mora po-stati še bolj prizadevna v boju za uveljavljanje in nadaljnje razvi-janje delegatskih odnosov na vseh ravneh. Delovni Ijudje in občani morajo postati dejanski nosilri oblasti delavskega razre-da.
Delovanje občinske konference ZKS in njenih organov mora teme-Ijiti na jasno opredeljenih akcijskih programih. V njih zastavljeni dlji pa morajo odražati dolgoročne in kratkoročne interese delavskega ra-zreda. Vsi naši programi in akcije morajo biti v bodoče usmerjeni v nadaljnje razvijanje samoupravljanja v vseh celicah naše družbe, od temeljnih organizadjah združenega dela, KS in samoupravnih intere-snih skupnosti do družbenopolitičnih skupnosti. Še posebej pa bo mo-rala biti naša aktivnost usmerjena v zagotovitev vseh potrebnih mož-nosti za uveljavljanje Socialistične zveze delovnega ljudstva, sindika-tov, Zveze združenj borcev NOV in ZSMS ter drugih družbenih orga-nizacij in društev kot nosilee družbenopolitičnih akcij pri oresničeva-nju samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih Ijudi in občanov.