PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
Pesem, ki je privrela iz srca
Tudi tistega aprila leta 1944 je pomlad trkala na vrata. V prebujajoče življenje in preko zoranih njiv se je oglasila partizanska bojna pesem, v srce segajoča, polna zanosa in bolečine. V vasici Planina pri Crnom-Iju je bil ustanovljen Invalidski pevski zbor. V njem so se zbrali ranjeni borci, ki so okrevali, vendar niso bili več sposobni za boj. Namesto pušk je njihovo orožje postala pesem, s katero so kot »pojoči bataljon« pospremili borce v boj, ranjenim partizanom vlivali pogum, Ijudem pa vero v svobodo. Zborov prvi diri-gent Je bil partizanski skladatelj in profesor glasbe Karol Pahor. Po osvoboditvi se je zbor preimenoval v Partizanski invalidski pevski zbor, katerega tradicijo in poslanstvo sedaj nadaljuje Partizanski pevski zbor.
Pokramljala sem s predsed-nikom izvršnega odbora zbo-ra Milanom Zaletelom. Tako-le se je razgovoril:
»Partizanski pevski zbor deluje kot samostojno dru-štvo z vsemi pravicami in ob-veznostmi. Predsednik zbora in hkrati njegov častni član je Zdravko Krvina (to funkcijo je poprej opravljal pokojni to-variš Edvard Kardelj in tudi Janko Rudolf). Izvršni odbor šteje 11 članov, imamo pa še kadrovsko komisijo, gospo-darski odbor in nadzorno ko-misijo. Zbor zdaj šteje 54 pev-"Čev. Zadnja 3 leta je njegov umetniški vodja in dirigent spet Ciril Cvetko.«
Načrti za letošnje leto
In kakšni so rvjihovi načrti? Letni koncert zbora bodo imeli 10. junija. Izvajali bodo nov program, v katerega so uvrstili narodne pesmi vseh narodov in narodnosti Jugo-slavije (narodne pesmi, ki so postale partrizanske, in parti-zanske pesmi, ki so ponarode-, le). Jeseni bodo nastopili v Čr-nomolju v okviru festivala »Revolucija in glasba.« Za ta koncert pripravljajo novost -umetno pesem izpod glasbe-nega peresa Janija Goloba, napisano posebej za ta zbor. Načrtujejo še gostovanje v Mariboru, kjer se bo odvijal festival »Kurirček.« Na njem bosta sodelovala tudi Tržaški partizanski pevski zbor in Ce-lovški partizanski pevski zbor, s katerima so pobrateni. Kot vsako leto bodo peli na reviji pevskih zborov v Šen-tvidu pri Stični. Nov program pesmi pripravljajo za priredi-tev »Naša pesem« - Maribor 87. Stekle so tudi priprave na koncert ob 45-letnici obstoja zbora v letu 1989.
»Tarejo nas kadrovske in fi-nančne težave«, je potožil Mi-lan Zaletel in nadaljeval: »Največ pevcev pridobimo z osebnimi stiki, medtem ko javne objave niso tako uspeš-ne. V zaostrenih gospodar-skih razmerah nam je dobro-došla vsaka denarna pomoč. Nekaj finančnih sredstev do-bimo od ZKO občine Ljublja-na Center, mesta Ljubljana, republiškega komiteja, s stra-ni ZZB NOV, toda pretežni del si jih moramo pridobiti sa-ipi na podlajji svobodne me-njave dela. Ze vrsto let sode-lujejo z nami Kompas, Ljub-ljanska banka, Slovin, Donit,
Saturnus, Slovenijaceste-Tehnika, Zavarovalna skup-nost Triglav, Astra in druge. Podporo imamo tudi od druž-benopolitičnih organizacij.«
Priznani -doma in na tujem
»Železni« repertoar zbora obsega domače partizanske in revolucionarne pesmi, narod-ne pesmi na temo revolucije in angažirane pesmi, med ka-tere vpletajo umetne pesmi. Prepevajo seveda tudi med-narodne delavske in borbene pesmi. Koncerti Partizanske-ga pevskega zbora so vedno dobro obiskani.
Več kot 40 let delovanja je gotovo kar lepa doba za zbor.
Bi se morda tudi vi radi vključiti V vrste pecev Par-tizanskega pevskega zbora in pomagali ohranjati izro-čilo partizanske borbene pesmi? Kar korajžno se oglasite vsak ponedeljek ali sredo ob 18. uri, ko imajo vaje, v prostorih zbora na Krekovem trgu 2 v Ljublja-ni (2. nadstropje - nad Šent-jakobskim gledališčem). V^____________________s
V tem času se je v njem zame-ryalo mnogo pevcev. Starejše so zameiyali mlajši, vsi pa so srčrvo ponesli partizansko borbeno in narodno pesem po naši širši in ožji domovini ter prek meja. Nepozabna bodo ostala gostovanja v Avstriji, Bolgariji, Italiji, Madaržarski, NDR, Nizozemski, Poljski, Romuniji in Sovjetski zvezi. Zbor se je s pesmijo predsta-vil številnim uradnim delega-cijam iz prijateljskih držav. Posneli so tudi nekaj gramo-fonskih plošč. Pevci radi pre-pevajo delavcem po tovarnah in na koncertih za mladino. Večkrat so gost na televiziji in radiu pa tudi v filmih. Za ubranost njihovih glasov so skrbeli dirigenti: Janez Kuhar in Milivoj Surbek, kar polnih 28 let pa Radovan Gobec.
Za svoje uspešno amater-sko, a vendar truda polno de-lo in plemenito poslanstvo je zbor prejel laskave ocene in številna priznanja. Odlikovan je z redom zaslug za narod z zlato zvezdo in redom brat-stva in enotnosti z zlatim ven-cem. Stekleno vitrino jim kra-si še odlikovanje svobode I. stopnje, Gallusova plaketa, Prešernova nagrada, nagrada in plaketa zveznega odbora
ZZB NOV Jugoslavije, okto-brska plaketa iz Vrnjačke Ba-nje in kot najdragocenejša na-1 grada AVNOJ, ki so jo prejeli' leta 1978.                               ;
Najstarejši pevec
Poklepetala sem tudi z An- , tonom Prelcem, ki že 37 let prepeva v zboru. Zibelka mu je stekla v vasi Barka pri Se-žani. Leta 1940, takrat je bila Primorska pod Italijo, so ga ' vpoklicali v vojsko v Rovigo. Kasneje je bil premeščen v vas Strmica med Planino in Postojno. Tu je moral kot dru-gi slovenski in istrski možje na zahtevo italijanskih oficir-jev oddati orožje, nato pa so jih pod stražo odpeljali v Po-stojno in od tod na Sicilijo. Razvrstili so jih v »specialne bataljone.« Pa niso pozabilo-svoje pripadnosti in sloven-skega jezika. Tudi v najtežjih časih so se zbrali in prepevali. V juniju 1943 so organizirali pobeg, ki pa so jim ga pri Al-' camu   preprečili   Angleži   in Američani. Odpeljali so jih v Palermo in nato v Maroko ter Alžirijo. Strpali so jih v kon-, centracijsko taborišče, ki so ga nadzorovali angleški voja-ki. Ko je tja prispela skupina oficirjev   iz   glavnega   štaba NOV in POJ, so se naši fantje ¦ odločili vključiti v partizanski'. boj kot aviatičarji. Prepeljali so jih v Bari in nato v Zadar. Takrat se je že pisalo leto 1945 in svoboda je bila pred durmi. ¦ Svojih pevskih začetkov se Anton    Prelec    takole    spo-minja:
»Prepevati sem začel v le-talskem zboru. Štel je 37 pev-cev, vodil pa nas je Pavle Cer-nigoj. Kasneje smo se priklju-čili zboru JLA »Srečko Koso-vel« pod vodstvom Rada Si-monitija, ki je deloval v Beo-gradu. S tem zborom sem se leta 1946 udeležil 3-mesečne turneje po Franciji, Belgiji in Svici. Takrat so v Parizu pote-la mirovna pogajanja. Vodja jugoslovanske delegacije na njih je bil Edvard Kardejj. Po-tem sem za nekaj 4et obesil petje na klin. Član Invalidske-ga partizanskega pevskega zbora sem postal leta 1950. V tistih časih smo imeli pevci drugačne občutke do petja. Bili smo pravi navdušenci, zagnani in vestni. Redno smo se udeleževali vaj, saj v petju nismo želeli zaostajati. Danes so mladi nestrpnejši. Nekaj časa pojejo, nato pa preneha-jo. Seveda včasih pomislim, da bi tudi sam odnehal, saj sem med najstarejšimi pevci v zboru. Mnogih mojih pev-skih kolegov ni več, nekateri so bolni, druge je izdal glas. Toda na zbor me veže toliko lepih trenutkov, doživetij in tovarištva! Še vedno Ijubim blagodonečo partizansko in narodno pesem. Zato bom vsekakor še nekaj časa prepe-val, če mi le glas ne bo za-tajil.«                              Silva Šuc
Bi se morda tudi vi radi vključiti V vrste pecev Par-tizanskega pevskega zbora in pomagali ohranjati izro-čilo partizanske borbene pesmi? Kar korajžno se oglasite vsak ponedeljek ali sredo ob 18. uri, ko imajo vaje, v prostorih zbora na Krekovem trgu 2 v Ljublja-ni (2. nadstropje - nad Šent-jakobskim gledališčem).