Listek.
125
bi utegnil marljivi g. pisatelj ustvariti igro, ki bi se stalno ohranila na našem odru. Sploh pa mislimo, da tako slabo igranje, kakeršnega so še zakrivili do malega vsi igralci ta večer, pokoplje tudi najboljšo  igro!
Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaji ravnokar razpošilja poročilo o svojem delovanji leta 1893. Društvo je imelo v petem letu svojega obstanka I častnega uda: vč. g. dra. Mihaela Napotnika, knezoškofa lavantinskega, 40 ustauov-nikov, 54 podpornikov in 81 dobrotnikov. V tem letu sta društvu pristopila samo dva nova ustanovnika, namreč gg. dr. Jožef Stare, c. k. fin. prokurature pristav v Ljubljani in dr. Albin Poznik, c. k. notar v Novem Mestu, ki sta društvu poklonila vsak po 50 gld. Deželni zbor kranjski je društvu podaril 200 gld., družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 50 gld., posojilnica mariborska tudi 50 gld. Manjše vsote so podarile poso-jiluica v Crnomlji, kmetska posojilnica ljubljanske okolice, posojilnica v Smihelu nad Pliberkom in v Soštanji. Med poverjeniki so se najbolj odlikovali gospodje: Fr. Dolenc trgovec v Mariboru, dr. Jožef Kolšek, odv kand. v Novem Mestu, -{• Jurij Kraigher, trgovec in deželni poslanec v Hrašah pri Postojini, J. Kržišnik, stud. phil., dr. Vrban Lemei, odvetnik v Slov. Bistrici, V. Maurer, stu. jur., drž. in dež. poslanec in usta-novnik društva Viljem Pfeifer; Anton Porekar, uadučitelj na Humu pri Ormoži, in Fr. Skedelj, pristav v c. in kr. vojnem pomorstvu v Pulji. Umrla sta letos dva zvesta podpornika in sicer Fr. Miklavčič na Dunaji in Jožef Mani, častni kanonik v Ljubljani. Društveni dohodki so znašali 1109.44 gld., glavnica 424498 gld. V tem letu je razdelilo društvo 790.98 gld. med 31 študentov; med temi je bilo: 12 juristov, 5 medi-cincev, 7 filozofov, 4 tehniki, 2 veterinarca in 1 akad. kipar. Kranjcev je bilo 22, Štajercev 5, Primorci 4. V petih letih je društvo razdelilo 3093 gld. To društvo je vele-važnega pomena za slovenske velikošolce na Dunaji in je res vredno vsestranske podpore. Darila vzprejema blagajnik g dr. Fr. Sede/, c. in kr. dvorni kapelan in ravnatelj  v Avgustineji:  Dunaj.  I.,  Augustinerstrasse  7.
Aus dem Siiden. Pod tem naslovom je g. Gojmir Krek zbral različne svoje črtice o Zagrebu, katere je priobčil časopis »Sudsteierische Post«. Knjižici najlepše priporočilo bodi to, da nas je zbok lahkotnega, gladkega pripovedovanja zanimala do začetka do konca.
»Matica Hrvaška« nam je poslala 11 krasnih knjig za leto 1893. Te knjige so: 1. Ribe. Prirodoslovne i kulturne črtice, napisal dr. Miško Kišpatič (z 38 slikami); 2. ,,Poviest srednjega veka", po najboljših pisateljih izdelal Fr. Valla (II. del od Karlovičev do cesarja Konrada II.); 3. „B o sanice" pripoveduje Ivan Lepušič. (,,Zabavna knjižnica" zvezek CLIV.—CLVL); 4. Ivan S. Turgenjev ,,Izabrane pripo-viesti'1 preložil Josip Miškatovič (,,Slavenska knjižnica" knjiga I.; vsebina: ,,Plemicko gniezdo", ,,Rudjin") ; 5. ,,Marija Konavoka", pripoveduje Mato Vodopic (,,Zabavna knjižnica, zvezek CLVII. — CLIX.) 5 6. , ,11 irski glasbenici. Priloži za poviest hrvat-skoga preporoda", spisal Fr. Ks. Kuhač (z 8 slikami); 7. Mirko Bogovic ,,Pjesnička djela", zvezek prvi (vsebina: ,,Matija Gubec" in ,,Stjepan, poslednji kralj bosanski"); 8. Jovan Hranilovič: ,,Izabr ane pjesme" (,.Zabavna knjižnica" zvezek CLX. — CLXL). Kot nakladne knjige je izdala ,,Matica Hrvaška" te-le tri knjige: 9. Mickievvicz: ,,G o-spodin Tadija", preložil dr. T. Maretic (,,Prievodi uovijih pjesnika", zvezek prvi); 10. Vjekoslav Klaič: , Hrvatska pjesmarica" (obseza tudi nekaj slovenskih pesmij); 11. ,,Povjest grčke književnosti", sestavil dr. August Musič. (,,Knjižnica za kla-sičnu starinu", knjiga prva). Vsa zaloga — 10.000 izvodov — je že popolnoma razpro-daua.    Podrobnejše    poročilo o teh publikacijah še pride v jedni bodočih številk.
Hrvaška književnost. Črte i slike. Spisal Ladislav Z. Ladanjski. Zagreb 1893.  —   Zadnjič že smo omenili to knjigo,  v kateri je nadarjeni pisateli zbral pet črtic