Slav. 28
V Trsta, v nedeljo 1. februarja 1920
LsSnlh XiV
J.: -Ja vsjk dan, odi ob nedeljah In praznikih, potraj. — Uredništvo: nt!« sv Fr» iciSka Astškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSiljaJo ured-clitvu. — Nefranfcirana pisma se ne sprejemno, rokopisi se ne vrtiaja. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina mala na mesec L 3 —, pol leta L 18 - in celo leto L 36 —. — Telefon nredniStva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trata In okoilcf po 10 stotink,- — Oglasi se računajo » Sirokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi tTgovcev In obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahva'e, poslanice in vabUa po 40 stot., oglasi denanito zavodov po 60 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase epcejema Inserrlni oddeiek Edinosti. Naročnina in reklamacije si pošiljajo izključno npravl Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv, Frančiška As 2A>
IzmišUot-ne o neskladnosti o ju9osl3oenskl delegaciji.
Pariz, 29.
Laški časopisi nadaljujejo -z temUljevanlem vesti o razdoru v naši delegadH, o antagonizmu med Srbi in Hrvati. o prepiru «r.ed Pašlćein in Trunfbi-ćem »td. Posdbcro domini:o je v tem dbiru pokaza', znani dopisnic »Messa-^cra« Campotanghi-predvčerašnH Številki tosa irsia. poroča o neka sCi iugo iovenske delezacije, ki da ic bila zc'o živ^iKK radi razlik v nrišljenšu posameznih cktegoto. Koliko resnice jo na tem poročiJu, se razvidi i: tega, da je CeurpoUnwJK navedel kot ude-lc2.:ikc te seje za Srbe Fašića "si K are ti ča, za Hrvate TriKttbiča m za Skrvence Rivero in Smodijo. Liriiko si je predstaviti smeh v delegaciji. ko so t,y i talL Karoiič (reete Karović) ic ddcgadNi ta>;tk. ki -se nikdar ne udeležuje sei; dr. Rybara c CanrpoJongfai napravil za Laiia Rivera a dr. vn- db-kn (Hrvata) za Slovenca. pr-ezrši obenem, radi bolezni naiiaia že cei mc-Spfti ! V haiiji pa cabčuJu-jeo tega irne-pi --nka, ki zna natančno pekoča t: celo ki se razpravljajo v tajnih sejah delecaod-e. Al: bi se kak ju neslovenski čaMikar upal «a tak način tffafteti« svoje občin-5t ? I: da. na srno še	nazaj ia dvatisoč-
feUio k nI turo!
javlja:
da sc	ta
sec v	__<
	_ j
n.tneg	
0	var«!
»so vri	
Acie. z Jn£o~!avi;o.
BELGRAD, 31. Državni U}r.'k Lansing ie
■emu amenšSemu pc
i omika brda bodo
2 -' : .ko, v kalen izrecno caglas v*. j"i»Jeoe države ameriške odobrile s smo lakino rečitev ja&aasbcga vprašanja, s ka-tcio bo soglašala tudi fcraSgevina SKS,
Me;s Jugoslavije in jugosioven' ki politik'.
BELGRAD, 30. Neresnične so vesti, 1:1 jih I; :~far.: hi sovražniki Ti-aše države razširjajo po i.	■ e-7i časo^j-i^a -ti med ipoIHićnimi ■kro.^i,
ca se	pd-Ltika -ne zavzens&-jo za zapadne
meje naš2 države. Resn-ćno ;e la, da vlarda v p< ^oi-en sc-^-.-^u z našo mšroA-ino deflegac'jo \ Parizu s. »ener<;.*ćTieyše	vsi,k koraK.
ni-5e države proti Iia! U, v er so 31 vse pokra-n^-e kraljevine enalko ljube. Fa3vi gtasovi se t r |o, da bi se zanese! re-rdtv mod Srbe, Hrvate : 1 Sloaeoce, kar bi blio sovražnikom seveda <v korist
B iranja mora ostati Jugoslavenska.
BEkGRAD, 30. Vded ^aser/, da se Baranja Mi-kLža^Tsik-i, je .pri:<a v Dol^-rad de?puta-ci]a z Bar -r^e in izroč la naši vladi eoorac-t'co, ki c-p kraje težko etć^nje t^io<a;jcga preibi-eahtva, katare^a zait^ra*,o - ladžarske oblasti, ič; i>arai1c» zaMeva|o, da ostane uprava, ki jo je postavila naša ofcia&l.
» "rorkhirfer Zcitun^,« o jadranskem vnašanja.
CURIH. 30. Nesr5ko časopteje, ki dcslei ni žzra:l: '-o lastnega nmen^a o jadran^iiesn Vrora-čarvvi je sednj prekatno evej nroik. ^Frark-{u *t?r Zc:tu-nš". fe ^ric&ćvia ti&nelc, v katerem ;e crilot&o ipc^tavlja na. jogoslorvensko stališče v sT^ra z ]»Če se odvzame Jugoslaviji Rol se v otkrseme cd-?ia auka, jpotreivna za izvaža r je. Pariika in Jcridcrska pe l?; ka je de-J rvala preit J^oaloveoora, ki so morali spo-zeat«, da ieoe besede o p~sricah malih narode., 7.a katere je en-tenta cenila svoj meč, i-..Tega nego dim. Svet :e rszdelien v d ve dela: na eni strani so ve-Jkani, ki si lahko vse, a na drugi mc-^hne države, ki aioč^ž■) prenašati vse IkKvšce.«
^Frankfurter Zeitun^ ■ ^»vor:' nadalje .0 c'ijih f-a-ncr.cke ki enteoine -pcf trke na Bal-Varu: A. -iri«a, ki se namerava zr-plesti v ipo-i n? . Ao z^ezo-, da bo Jale-č cd Nemćre, i a rno" v.	naredi se nameravalo po-
rab'Li ' i t-ipo .sjka fcrana preti 'jemškemu m r l će v aiv-u tn ruskecnu bcl -ševištvu.
Sedaj :pa (pehaja ugotovite^.-, o kateri naj bi ra?mlž!;aii v Parazit, Lor.ienu :n ^rredvsem v — Rin:a. »Frarjklu-nier Zellv^ž pravi: »Evo v teh r rn^erah naio^e Memč'je: tuLanovilev neve demci?<r; lične bat-kaiarke zveze, rejenke rc: \e	■v kat ori bk V'2 zastopane
C La. Romunska, Jii^cv! jv>;a in B barska, od k-it oh se	-&c±or;o v kratkem spora-
zuaicL:. Do -azrlacsorviiive te i-, cre ;prciteče moria vcl ko let, teda kcr.čno se vendar ustati, vi, ker .je z.^dcvir.sž-.a potreba, kaskor se je i.r^ra-io izvršiti tudi zediivjenje Ju^Coloveaov.«
Foga^anja za sklicai'f.*. parlamenta.
BELCRAD,30. Včeraj je dc-rcc-I semkaj de-lc^at narodnega iJuoa -prcfesc-r Še^vič, Imel jv- daljše kciiference z grr^.rc^.om Stojanom Prcl'.ćern in mu predložil zahtevo cp&zic;jonal-ne:4a -bloka, da naj se take j skliče nailamenL, kkte-ro zalitevo naj gve.pcd Protić /predloži vladi. Na se;ah pat^amen-ia, ki bi imele zgclj rianifestacJ. iki karakter, naj M narodni pced-cla» r'-ki ce'e naše kraljevine protestirali preti
šegviiča v Belgratd, ki je imel ^včeraj z voditeljem cspozicišenainega bloka Stojanom Proti-čem do ko-nfereaco, se živo komentira. Trdi se. da ko morda vlada radi iprekarnega položaja, v katerega fe za^lo v zadnjem času jadransko vprašanje, eklijcaia pel amen t, da ono v imenu naroda izrazi svoje ogorčenje napram postopanju zaveznikov (pri rešttvi jadranskega vpcaš arija.
Opozicija in ustavni odbor.
BELGRAD, 30. (JDS) Dr. Korošec ije od*>otoval v Ljubcljano. V BeJ-Jrad se vrne v sebo-to. Po po.Tciku dr. Korošca, dr. D^šnkoviča in dr. Lorkoviča se bo Uvedelo za odločitev o»poaicijcnainega bieska glede odgovora vladi. Potr^^e se, da dela siai-pina dr. Korošča za sporazum, nasprotno pa se govori, da Protić sporazumu vedno nasprotuje.
Nesoglasja v srbski radikalni stranki.
BELGRAD, 31. (.3-DS) Srbska rad;-k«4na strtanka heče razširiti sv-eje delovanje na vse krafjestvo SHS. V to svrho (je tudi Spremenila svoje d&sedanje kine ćn se imenuje odslej samo rad likalna stranka. To pa tU .po	stren-
knim prktašem v Bc?nl, še	pa ociim v
Vojvodini, ki so clkrajni šovimieti. Ti šovinistički kragi ratLikaine stranke seda-} naravnost frondlrajo .proti ničnem u vcdatini. Cea-traiai odber srt-ske radSkaJne stranke v Novem Sadu jc z ozrrecn na to sk'en;l. da se osnuje .posebna organizacija v Vcfvcdini žci da se poveri vocbtvo s^rarikrega organa »Zastave« Jaši Torašćn, kateremu ^e dala .r.aio^a, da v javr.esti d-o&aže neorncr/ancEt in akodl^rvoet ji:^rs"ovenske ricr'e. S tem -je nastal v ni strenki, ki pcogramsitiSno .pricaDava 4ako divt-.-.aa, kot narodno eainstvo, raakcl, Jci .bo nemara imel se veliuce posledice. Tndi v Bosni jc opažati si'ćen (pekret. Dacle; je biLo ^lasšia radikalne sirrriie v Besni fea Hercego^Tni -Sr.70.ka Riječ«. Zaradi »nesrfe^ke^a pisanja« pa ie strankarski odbor ipr-epovedrl glavnemu urednku te;;a lista, Stevi Kobasici, da označile svoj Ikt kot or.^an radikaine -stranke, in kotnik lista, f-tevo Ostojić, je cdie^n'l »Srjp-s-ld R svcio denarno pcduooro. Iz vseJi teh dc-gedkov ibi se dalo sklapati, da se pd^vavijc v radikalni srtraniki Icč'itev duhov. "-ko krilo radikalne stranke se ho nemara od . ee.o'io, kar .bi samo ugodno vplivalo na sološni pefiiiičnl tpeložaj, ker bi v tem elačaju lažje (prišlo do sporazuma med raidiita^ci din demekrati.
Meje proti Madžarski.
BELGRAD, 20. Povodom časnišklh vesli, da pripada »po mćrcrvnjfc (pc^ejih \Točenln v Parizu madžarski aafirovni delegacič-i Prekmur^e Madžaroki, se uradno i>gotavlja: n-o -mirovaih
turna zaveznikov med firgcslovenskhn narodom. Poudarjajoč zlasti* de;stvo, da se nase narodno kulturno delo ne more tako razvajati, kakor 4>i se feotelo in kakor bi se moglo,
■ rJrt
reSčftvi jadranskega v.pi a§ar,'a 90 enieiti. 0.po^:cija ti ee obvezala, da pri teh ra^praveh nikakor noče zalit v dUkusi;e ^lede ai-se^a notranjega položaja. Gc-*jcd Pr< Le je rCeraj ćzrcćii to noto opozicije ministrskemu sroasedniku goLjubi Davidoviču. Vlada Do na to vio^o odgo\oriia j;it/i.
Komb;naci;e o sestavi novega kabineta.
BELGRAD, 30. (JDS) V političnih krogih opozic: onalnega bioka se kolpor-tira vest, da n. izključeno, da poveri regent Aleksander v slučaju kabinetne krize sestavo kcncentra-r:;:;kc;ia kabineta nasanu pariškemu poslaniku dr. \esaiću, ki je bii pred nekaj dnevi sprejet od regenta na dvoru v avdijenci. V političnih krogih demc^ratsko-socvai-siičnega bkka izraža nada, da bo v slučaju kabinetne krize poverjena sestava nove vlade dosedanjemu zcinizirskema predsedniku Ljabi Davi-doviča, Vcsn>ln pa ho jpor.uden kak važen resert, nikakor pa a^endo ministrstva no;lra-ujili zadev. Priivotd delegata narodnega ikluba
m jviadmurje ter ozemil'jt Baranji.
Po starki na timo^Idh železnicah.
BELGRAD, 31. Vlada ?tn odredila, da se za-pro povzročitelji rtavke' na timc-skih železnicah, ker so dovodi i deia'.'s.tvo do tega, da je na nezaLKondi način proveeio 1 pravo železnic v svoje roke. Najstrožje se bo positepalo tudi preii v«adaikoni, ki sd s svojo malomarnostjo zakrivili, da cnora delavstvo čakati na svoje plače.
Podanik SK5 v ^ct-hinglcnu.
BELGRAD, 31. Pred par dnevi je bil pod-oisan ukaz o imenovanju Jovana Jovanoviča za poslanika naše države v Washinjgtoiiu.
Eclgarski
EELGRAD, 31. Iz vercdca&tčrnega vira se čuje, da naraerava-p Bolgari spraviti v našo državo gotovo število boljševičkih agitatorjev, ker jim nastopanje naših delavec v ipovedom zadeje stavke da;3 nado, da izzovejo s tako akc jo pri nas nered, ki bi ^Lm mogel korisiiiti. Tai: D'Annunzijeva vlada na Reki se bavi z n:::i:;o, da bi poslala v našo državo neka.j bclj-ševiških agitatorjev.
Premog za I^eko.
iREIvrV, 20. Včeraj oe P^plul v tukajšnjo luko že drugi parr.tk s premegem iz Pule, Id s-3 ga isposlovali v Rimn delegati Ccnsigiia Nazionale. Premog .bedo idobiii meščani za svoje potrebe in se ne bo uporabil za vojno brodovje, kakor jje bjlo prej določeno. Med premcem so našli tudi orožje ki municijo.
Manifestacija ljubljanskih akademikov.
LJUBLJANA, 31. V četrtek 29. t. m. sklicalo je udruženje jugoclovenskih akademskih beguncev manifesiac^jsko zborovanje, ki ?e ga je v velikem številu udeležilo tudi ljubljansko občinstvo. Ob IS popoldne sc je razvil izpred hotela Unicn veličasten sprevod na čelu z vihrajočimi zastavami
Korakajoč po ijub-
fjanckih ulicaii prepevala je akademska omladina narodne kiume, pred poslcpjem deželne vkde pa so nagovorili na-vroče manifestante akademika Debeljak in Ude ter demobilizirani kapetan StojLiikovič. govorniki so v svojih govorili ostro kritizirali o ca tepanje en-tenle,
Ko se je odpela Se naša irnrtna »Bcže .pravde« so se manifedan^e mirno razšli. V času, ko se je vnšii po mesto ta cbircsd, so brle trgovine in ot*rati zaprte.
Prc tii LaZijatEpfce dcz? onstrac»je v Spli i a.
RiM, 31. (S) Dne 27. <t, m. so se vršile v Spi H u ic^^fesstaoSe, ki so feile nape.jene -proti iiaKJocekecau	Raine itaS jasiske trgo-
vine so ibi'Ie napadene in orqpane, ra .no tako tudi sadež delt^e zc-druge in italijanska či-
tainica. Razdražena množica se je vrgia
tudi
Spre ved se je
napota nato pred univerzitetno poslopje-deželni dvorec, * kjer je pozdravil z i/alkona, atdan od -vsega profesars-kega kolegija djub-IjasMske univerze, rekitor gesp. dr. Josip Ple-melfj mamčfestantc, razkiadejoč »vzreke ogorčenja, tki so «c pojavili voie)ci znanega uitima-
r.a cf^eženi p&naik ? Boenia'.:, raz katerega .je snela itaiiijan>đko castano. Ni ibilo ne mrtvih ne ran*ensh. Ju-gosicrventke db'&ilti v Spiitu so se takoj formaino «pcaviči2e in otvjub-ile, da poravnajo škodo itn da ibodo krivci kaznovani. V prisostvu oUasti se je včeraj svečano zopet izveska italijanska zastava na parniku »Bos-nia.« Beatgrffij^ka vlad a je izrazila pe tom i tal. zastopnika -sve^e obžalovanje za te .dogodke ter je s svoje strani zaftudila, da je dala nr.;-strožije naredbe za kaznovanje krivcev in odgovornih vcdsrte^ev. Tudi so kile mestne okla ali pozvane, da obvestijo vlido o storjenih korakih.
D'Annnnrijevi vojaki c|eli generala Nigra.
.RIM, 30. Z Reke .javljajo, da ie oddelek ar-ditov »obupane stcrtn^««, ki je neke vrste D'Annunzijeva telesna straža, u^el generala Nigro, poveljnika 49. divizije, ki se nahaja na premimi -črti. Generaia Nigro so D'AnnunLi-jevi vojaki že dc^j časa zasledoval, ker se je baje takole a&razil o L-Aanimziju: ^-Kdor služi kot častna straža Icpcrva, mora tiiti tudi sam največji lopov.« Generali a so ujeli v noči, ko se je vozil v avtccndbiiu iz Trsta proti Reki, in ga odvedli se&oj na Reko.
iz ztmus.
Odeso zasedlo ukrajinske cele.
DUNAJ, 30. Odeso so zasedle ukrajinske čete* Odbor, sestavljen od ruskih Ukrajincev in Židov upravlja anCvSto, ki je popolnoma mirno.
General Juder-lč.
ŠTOKHOLM, 31. (S) vSled intervencije zaveznikov je bdi general Judeuič izipuščen na svobodo.
Mobilizacija ruskega proletarijata.
BER0L1N, 31. :>Vorwa:t2 - db^avija brezžično fcrzcja-iko iz Mc-jkve, da se je Smoje.v izjavil, da tbo uvedel spi očno molbilizacljo ruskega prcletarioajta. Armada, ki t-D izšla iz te nove mooilizaciije, ibo določena, da začne novo ofenzivo proti Poljaki in Romuniji in pribori sovjetski republiki pcpolno zmago.
Is Ms džars^s.
Madžarska hoče na vsa& načia vladarja.
BUDIMPEŠTA, 30. (5.) Ministrski predsercVk Huszar Je izjraii poročevalcu lista »Pesti N-v>'o«, da iorediožt narodni skupščini, ki sc sos-tane 16. februarja, zakonski načrt za izvolitev začasnega državnega načelnika. Po cd&britvl to^a r.cčrta se irvoli .začasen vladar, nakar &edan]a vlada odstopi. Novo vlado fntenuie začasni vladar. Dotlej ostane ministrski predse-inik na svoicat me-
StlL
^paesta bolczco na Madžarskem.
BUDIMPEŠTA, 31. (S.) Vt^ed razširjenja španske bolezni so se vse državne Šole v Budimpešti zamrle.
Is Nemčije.
Erzbergerjcvo zdravstveno stanje«
BEROL1N, 30. Zdravstveno stanje ministra Erzbcrgerja se <je v zadnjem dnevu poslabšalo. Minister trpi pod težkimi ialečinami, slabost narašča od nre do ure, bclnik je popolnoma apatičen. Ob njegovi bolniški postelji so zbrani dan in noč zdravniki.
Mirovna ko^^renes.
Izročitev seznama krivcev nemški vladi.
PARIZ, 30. (5.) Nekateri cnsk'ški listi so pri-nzsli vest, da se ententni m'atsirs-ki predsedniki baje v kratkem sestanejo v Londonu, kjer bodo proučevali novo skrčtfev <seznama: krivcev, ki sc zahteva od Nemčije. V merc-dajnin krosih se javlja, da. je ta vest brez podlaze. Seznam krivcev, ki vsebuje 5>r^bl'ii-no 800 oseb, je sedaj sestavljen in sc več ne Izpremenk Seznam sc izroči nemški vladi 10. tebruarja, svet poslanikov pa prouči na kakšen način naj se izvrši izro€«tev.
Sestanek Lk>yda Georgea ia MiUeraoda.
PAi^IZ. 30. (S.) Z ccirom na informacije, ki so jih objavili listi o skorajšnjem sestanku LJoyda Qeors:ea isi Mitteranda v Londonu, 6e izjavlja iz pootolašćeuega vira. da je bilo odločeno potovanje ministrskega »predsednika v Anglijo oi» času zadnjega prebivalca anaieškcga ministrskega pred-
sednika v Parizu, toda rok se še ni določil. Vsled tesa tudi še ni bil sestavljen program za sestanek.
Rok za madžarski odgovor podaljšan.
PARIZ, 31. Rok za predložitev madžarskih pripomb ik mirovni pogodbi je bil podaljšan do 12. februarja.
Priprave za rešitev vzhodnega vprašanja.
PARIZ, 31. (S) »Le Petit Parisicn* piše: Odločen je sestanek treh ministrskih predsednikov v Londonu, toda datumi ni še določen. Na tem sestanku se bodo <n>irvistrski predsedniki bavili z zadevacni v -Grij en tu, ne da pripravijo končno ureditev, temveč da do ženejo le i|>cdlago za aporasum. Lahko trdimo — dostavlja list — da s c končni akt an podpis pogodbe s Turčijo -izvrši v Parizu.
Zaupnica ireseoski vladL
■PARIZ, 31. (S) Zbornica je odobrila dnevni red in izrazila svoje zaupanje vladi s 461 glasovi proti 70.
is r^riterške.
Pogajanja med republikanci »a demokrati prekkucna.
WASKINGTON, 30. (?.) Pogajanj a med republikanci in demcScrati so se prct:m:Ia. ker senator L od se ni kotel s.prejcti .pridržka k čl. 10. mirovne pogodbe. Senator Kitchocdc je izjavil, da preii^di raspravo o mirovni pogodbi sesata.
Zveza neredov, Mcnroe, mirovna pogodba. PARIZ, 31. »Terrps« poro^ iz \Vasning-tona: Pogajanja med rcpiiblikarici in cemo-krajti radi kcmprofmšsa glede pridržkov in zveze narodov so toliko kot razbHa. Senator Lodge je sporočil demokratom, da republikanci ne n-.oreijo eprejoti nobenih izprememb svojih pridržkov glede čl. 10 po>gofJbe o zvezi narodov in glede aaoonoegovc doktrine. Odposlanstvo vglednih czeb iz države Ne*,v York pa zahteva, nej delujejo senatori te države na to, da bi se mirovna pe^odiba čim o rej ratificirala s pridržki- ali brez pridržkov.
Vrn'tev Yen!zetosa.
ATENE, 29. (S.) Zakasnelo. Danes cb 11. uri prcdtpoldnc je prispel na tarpedclc-vki »Lccnc« v Pirej n^nistrslvi predsednik Venlzelos. Pozdravili so ga vsi ministri.
ATENE, 29. (S.) Zakasnelo. Poslanska zbornica je danes zopet začela svcs'e delovanje. LotUa se je 'pretresa i spremembe agrarnega zakona od 31. decembra 1919.
Dr. FHex!er čelioslovaški poslanik na Dunaju.
'DUNAJ, 31. (S.) Cekoslovaški poslsiiik na Dir-najn dr. Fiieder je izročil Rennerju svoje listine.
Nagrada poštnim uradnikom v zasedenem czead^u,
RIM, 29. (S) Ministrsko predsedstvo je v zmislu analognili cdrodeb ministra za pošio in brzojav izrazio pohvalo poštnim an brzojavnim uradr.ikccn, Ciri so zapečeni v zasedenem ozemiju ia ttivš m uslužbencem prejšnje vlade, kateri so mod zadr;o stavko nepretrgoma vršili svc-jO sluržbo. Generalna civilni kom is ari; at v Trstu m v Trldentu >:n dalmatinski gtr/emer so pociHaščen!, da odplačajo navedenim uradnikom za to izvana'edno nagrado.
1M Ključ.
(Dcjpls.)
Nagtežlje notranje vprašanje države Južnih Slove nov je danes Sjuta .borba avlonomistov m centralist o v, borba, ki zaposluje -vse odličnejše potilične sile, ki napenja duhove do skrajnositi, ki svojo peno pljuska tu in tam preko državnih mejnikov. Za nas primorske Jugoslavene ima ta borba večji pcmen kot bi kdo sodil na pr.vi ipovršni pogled; to upam v tem članku pcijr sniti. Smo pa tudi v položaju, da lahko nepristranski ocenjujemo dela in dokaze obeh strank, ne da bi nam kdo mogel očitati izdajo t vo, grebokepstvo aH .podobno. Smatram te dalje tu-di za našo dolžnost, da zavzamemo idealno stasišče k vprašanju samemu in da povemo na g-Iss, v čem vidimo Idfac do rešitve. Za »nepotrebno vmešavanje« more našo besedo preglasiti samo ledenomrzel politifen računar, ki špekulira na bra.ovoko sovraštvo za nečista namerne. Naša beseda .pa je čist izliv 'ljubezni .do vsega našega naroda, zato upa-mo, da tudi v nesebičnih srcih jpovsod najde lep odmev.
K Južnim Slavenom štejemo ml š Liri plemena; po abecednem redu so tale: Bolgarji, Hrvatje, Slovenci, Srb-i. Ozemlje, na katerem bivajo, je tako enolno, za razum .nedolžnega otroka njegova e novi test tako samoobsebi razumljiva, da mere narediti tu ipo sredi debelo črto samo — slovanski greh. Tukaj, bratje, vidimo največji in poglavitni partiikula-rlzem, tul^aj ne najdemo ne sledu federalizma, j Laj šele centralizma, tu še zmorem bohotno j raste nemško seme, some od zunaj zanesenega »ščuvanja naših plemen drugega proti drugemu. Teko so nam tulci na našo škodo .-balkanizirali- deželo, da iaoko s prstem kažejo na nas: poglejte, niso zreli za svobodo 'in za veliko narodno »poliriko. Kako smešno je, da sc danes pred zborom sebičnih tujcev pravdajo za posamezne okraije, ko jim .božja pravda zapisala vse cd Benečl-e do Črnega morja, od Temesvara do Soluna. Tudi uri Primorci se Čudimo, ko beremo dan za dnem, kako neko časopisje v državi SHS prosto ščuje in psu je na Bolgarje. Nemec je Irid kriv, da so se bratje proti bratom vejevali, toda zdaj je čas pomirjevanja, nemška preincč je strta za daljšo dobo, kaj jih torej še slepi, da ne vidijo pred sabo jasno novih poli, daljiih vidikov, velikih potez? Ako je to tuji vpliv, je izdajstvo, če ?e previzetocat in samozavest, da je država SHS prijateljica eotemte in zmagovalka, je to neumnost, če je pa moščevaikia strast, je to suieaiska nrav.
Kdo se more danes šteti za zmagovalca? Razen Anglije in Amerike nihče. Kaj je pridobila Francija? Nekdaj vzorna njena gospodarska .moč ima neozdravljivo j etiko, neben videz ne zakrije notranje slabosti, nobena vojna odškodnina ne poravna strahotnih iz-gufb, njihov mir je trhel, njihov nasiprolnik razžaljen a ne uklonjen, in mož, ki mu danes Francija izkazuje najvišjo čast, bo od bodečega redu ob&ojon. Zlati sad sreče ne raste na njivi sovraštva. V Belaji Ln Snbiji je zma.g:-la breztelesna ideja, materialne zmage ne v d mo, vidimo le razdejanje, bedo in krizo. Čemu torej prevzetnost? V ibveme nam rje dano in v dušno slepoto, da prezirao«o in odrivamo brata, ki v enakem trpljenju tn * enaki bolesti ponuja reko k spravi in zvezi, k zvezi, ki edina mere iz Jugoslavije narediti suvereno državo, na vse strani varno in nezavisno.
Ali ni že danes SI IS sutvercna 'država? Ne, bratje! Saj ste pcldtpisaii klarpztsle, ki se protivi"; o dosedanjemu pojmu suverenosti. Zakaj podpisali? Zato, ker nćrta res pcibral'ni en-iente, ampak narod driske vrste, ki mora molčati in slušuti. Kdo nam }e iztrgal Celovec in Radgono, kdo vam cdroka Bačko in Boranjo? To je vsepravičca konferenca croiVh bratov. In kao snu^e novo podonaivzko velesilo, v kateri naj bi Jugoslaven igral ulogo kvdija, da id spet Duo?1.' in Budimpeata veselo živela? Ni to Francij?.? Kdo skrčiva j .podpMiuije menar-Ir^ti&no gibanje ra Madžarskem? Ne R Anglija? Kdo slvego dosledno podpira vsako nemško in madžarsko zahtevo na škodo vaše države? In peglajte plemenito Amer'ko, kalka se pripravlja in še sami jo -valbite, da vam po-plsrv'5 deželo s svc-;;m krpiti-e n, ipa preveč pozabljate, da Anglosas ne izpusti več plena, ki ga pegrabi. Kje ;e t mre,j suverenost, samostojnost, neodvisnost?
Govorimo hladno: država SI!S dar.es nama v dovoljni meri pogojev za lastno svobodo Teritorijalno je/premajhna, naredno r.i ze-din jena i.i nasičena in kar (je najhuje: popolnoma je odvisna cd zinsatjega kapitala. Dtw-dunes morejo uspevati v svobodi le vtika skupine. Bc-lg'je ni rešila ne kultura r.e usta«va pred navalom nemške mase. Gotovo r.e bočno zahtevali, da naj se poveča JugcoJavija nn račun tuje narodnosti. To»Ja, če imamo orel nosom lastno narodnost, ki po božjem prav J pripada ravno tja in pod ravno tistimi rogo-j-', kakor Hrvatje ali Slovenci, »potem '-o v na^ blažjem primeru nepolitično, da ne bi hoteli nič slišati o njej. Hotel bi v'deti strah pri rahle lih sovražnikih J u geslo v en o v, ko fci stal nasproti Balkan združen ''n silen. Imeti pa za hrbtom ponižno Be'gareko, pravtako I3 navidezno svobodno, ibi bilo in je dejarcakl uteha in tolažba istini sovražedikern. Vcctio pozitivno, da se je Bc<<ar^ka večkrat želela približati državi SI IS; vemo, da je -pros'la po* sredevanja vrlih Čehov; vemo, da je v Bolgrad:! našla vselej zaprla vrata in gluha usesa. Sama tega ne vemo, iz kakšnih razlogov je dfsokj belgrajska \lada cdldanjala vsako zll žar^e, Morebiti ne smatra sedanjega 'trenutka za dovolj ugodnega radi cvilice drugih notročji!} in \-nanjih poslov. Morebiti je vmes tuja reka, Romunska ali kaka velesila. Samo razlogi ta vrste morejo (bel^rajjsko vlado opr ar, i Če vati; če jo pa zadostno opravičujejo, je druga stvar. Zunanja sila bi po mojem mnenju ne bila tolika, da bi zabranila celo neobvezne dogovore ii razprave. Trenutek pa je da.nes gotovo bc-!j ugoden, kakor ibo pocr.crje; zamršene prilike ss nerade vračajo, in Ncnrčija se <bo zcpcl okrepila ter zone l jpj^tisJaia na tBelgrai ici zcnet izrabljala Sofijo; Neinci^a bo še i kila poti do Carigrada. Kdo je porok, da bo taikrat mogoče združiti ves naš narod na irpašen odpor? Pregovor ije: kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri.
Tcda Bolgar'i slavijo po voej prf'vki pogo^J za pristop v kole Jugosdoveaov. To bo težava! Po moji m i sir je čudovito naravno, al:o sta^a pogeje. Nihče ne kupuje ma-ćka v vreči. Sć^j jo tudi Nerodno veče v Zagrebu slo/vilo pogine. Da 50 bili brez peg^jmj c »da je Pa&ič po-« jedel dano besedo, tega ml&5e ne šteje ia u peli notranje politike v SHS. Ce so se S k) veo eni ii Hrvatje \ kljub temu združili s Si bi, .je to dokaz, da je narodna misel močnejša krkor nar-tikularizcm. Zato Godkno čeo-to neporedr.o, tki bo išla naredna jniscl premagai-a tud-1: c-ni oar-tikularizem, ki SHS deli od Bolga ju/. Ako si tedaj stavimo pred oči to čisto in nc;kaljeno jugoslovansko narodno misel, bomo k ' ko napravili naslednje zaključke: Ako Bolgarji ne pristopijo brez kakih pogojev, bodo pa pristopili s pogoji, to je enostavno. Če bi kdo rcrjši hotel, da se nikdar ne urc:oiči edinrlvo Jugo-slcvenov, je fanatik, ki ga mora narod, storiti neškodljivega, zanj ni v Jugoslaviji v 20. stoletju prostora. Pa če ohranijo Balgorji kaj 2JV-> tonorrdje, ali .jc ne bedo z enako pravico zahtevali tudi Slovenci an Hrva ije? Zdi se nam zelo mogoče in verjetno. Petem je konec centralizma. Ce jc za z edin jen o in vel'ko Jugo* slavijo .potrebna njegova smrt, uenre.
Jugoslavija je mogoča brez centralizma, ni pa mogoča 'brez edinslva vseh Štirih p'einon. Bismarckova Nemčija je cbst-ejala i Z 22 držav, ki so imele svoje zbornice, svoja nvi.rdul'rtva, celo svoje krone; a 'čila je veadajlc slina ia slavna domovina Goetheja in V/agner-*, Moltkeja in Krup.pa. Moder federalizem jo ja storil veliko in močno, vrgel jo je Je — fanatizem. Velika Britanija se federa4:z:ra postopno, O Novi Rusiji se govori kot o zvezni državi, ki ima nastati, Unija je zvozaa držana, Švica fje »biser federalizma. Od same si2e dre-ves ljudje ne vidijo gozda.
Kadar se torej začno temeljita pogajanja 2 Bolgarji, bo najden zlati k^uč do primerni ustave za Jugoslavijo.
Tako naš .dopisnik. Prihodnjič nekaj našU pripomb.
Stran TL .
»EDINOST« štev. 28.
V Trstu, dne 1. te bruc rja 1920.
Anarhistično ^Ibanls u Italiji.
piretize, 27. januarja. Zdi sc, da ic anarhistična misel v Italiji, kjer ni pravzaprav nikoli zamrla, iznova oživela. Stavke, notranje zmešnjave, nejasni zunanji položaj, draginja in splošna nezadovoljnost — vse to je znatno ItfLpomoglo k njeni okrepitvi in raszširjenju med v>sc sloje. Število -članov anarhisiičnih organizaci-j, ki invajo svoj sedež skoro po vseh mes-tih, ne zelo poskočilo, njihov taVii vpliv in rovarjenje v -kalnem zadnjih dni je posfaio očitno.
Pred kratkim se je vrnil iz pregnanstva tudi vodja italijanskih anarhistov Enrleo Malatesta, ki Je pričei tukaj z; asitacijskimi shodi po vsej Italiji. Njegovi govori, kjer lra;ika javno proti vsaki obksti. imajo često usotJepotoe poledice. Tako je prijel 18. t. m. v Firenze in imel na prostornem Cavocrjevem trgu laven sfcod, ki sc ga je udeležilo preko 3000 ljudi. Crne zastave so plapolale mod «naso s kričečim! napisi: >Ne Boga, ne ro-spodarjevU Nastopijo <je več enartostičnifi govornikov, a ko le povzel besedo stari Malatesta, je orkan navdušenja dosegel vrhunec. Njegove brezobzirne besede so ostro napadale «oci$££stično stranko, čel, da ie premalo revolucionarna in'* pregostebesedna-. Počival je ljudstvo na upor proti kralji*, oblastem, vojaštvu in mu javno svetoval, naj si pomaga s spienjettjerrv Ljudje so z vitamini p4oSkaniom in krikom: * Živela revolucija, žive*a anarhija!« odobravali njegove besede in hoteJi prodreti močan orežnški kordoni ki je varoval ubod v središče mesta. Nastalo ;je p-rete-panie, drogi zastav -so pacali po glavah orožnikov, ki so .pričeli streijati na demonstrante. Ti so odgovarjali tudi s streli z revolverjev in nastala je grozna panike. Končno sc je erožnikem pesre-č3o razpršiti množico, ki je napadla nato nekaj častnikov <ua te i.r«a;o "posebno piko!). Umevno da vse to ni cstaJo brc® žalostnih posledic: IS ra njenih so prepevali v bolnišnice.
Toda anarhistično gibanje se ni omejilo le na besede. Obe zadnji stavki, železničarska in poštar ska, ste nudili anarhistom, ki imajo svoje tajr.e pristaše med delavstvom vseh vrst, preveč ugodni prilik, da bi i>h *ie izrabili Med stavko pošt-nih in telefonskih uslužfceBcev so bile neko noč prerezane vse telefonske in brzojavne žice. ki vodijo iz Rkna v velika mesta Italije. Tako ie biia pretrgani zveza Rima z Miiancm, Bolenjo, Firenze, Ncar-iem m Bari'em. Se lažje, še ugodnejše so bile prilike med itavko železničarjev. Takoj prve- dni stavke -so (poizkusili teroristi pognati v grsk viadukt na progi Firenze-Rim. Ko se jim to ni posrečilo so v neči cJ 23. na 24. t. m. -hoteli z bombo zrušiti most čez Visine £>ri Arrczan. Bomba je bila« prešibka i:i je ugonobila le tračnico. Pel ure kasneje sla pridrdrala vlaka iz Fircrnc in iz Rlrra. Ce bi ne bilo straže, bi bila nesreča neizogibna. Takoj nato so anarhistični elementi postavki na tračnice proge BoJogna-Ancona škat-Ijice e&apčcizivne gelatme. Eksplozija je bila silna, a vlaka ni poškodovala ia razun razbitih Šip in groze potnikov ni Lilo hudega. Vojaške straže, ki so pcstavlijene cb vseh progah, oddaljene 100 metrov ena od druge, so pregnale «ia mnogih krajih sumljive ljudi, fld so .hoteli izkopati tračnice, razrahljati vijake itd. Mnogo vlakov je foUo najdenih s streli iz revolverjev, ki so ranili enega strojevodjo i rt več vojakov. Takih in enakih napadov beleži kronika vsak dan.
Jasno ie, da so hoteli anarhisti s takimi dejanji doseči dvoje: sgrezo in stra-h tpri (potnikih in njih nezaupanje v osebno varstvo, ki jim ga nudi dosedanji državni ustroj in drugič: p omaga* i s tero-riamom stavkajočim železničarjem. Z onemogočitvijo prometa bi bila oba cilja dosežena. Četudi to dvoje še ni doseženo, ostaja vendar dejstvo, da vsi teroristični poizkusi sabotaže in. napadov rušijo in zastrupija.'o ono jedro države in naroda, ki sta vest i:i vera« v njeno moč. Pod zemljo ipa rujejo one temne dic, ki iepcKlkopučejo temelj sedali vladajoči kasti, sHe, ki greze, da JzfcnAnejo neki dan kot vuJkan, in porabijo in jpožgo vse, kar jim je na poti...
Uri v. prof. dr. Leonrd Piiamic:
finrcrišRi lurist o MrtrnsKem iiprašanin.
Izmed mnogoštevilnih publikacij, Id so £lede r.aše^a rpera z Italijo iziie ali cd naše ali cd itai -enske ali cd druge strani, je gotovo ena najbolj originalnih pred kratkim obelodanjena brošura *Ita-iy and the Jitgeslavs, by C. A. HcreshoH b a rile 11, OE the New-York and United States Federal Bar, Pariš, 1919.
Opozarjamo na ta spis, ne le iker se kaže pisatelj dobro informiran, o zgodovinskih, e.i.c-nomskih in narodnostnih razmerah, temveč ker premctrlva edličsci ameriški ;piravauk celo ^rašaaje iz streho medna^ckino-juridičnega stadija, 1
ložitvi živilske izkaznice lahko razdeljevala dnevno in poljubno ludi naslednja živila:
Fižol po 2 25 lir kg; fižail rkciks« po 2*80 lir leg; naravna svinjska mast j>o 11'50 lir 'kg; slanina .po 11 lir tkg; treibušnina po 8^40 Kr kg; paradižnitkeva kooserva ipo 3'50 iir (kg, v posodah <po 1 fcg po 3'40 iir ipcseda, v pesodah po pol Jcg jpo 1'75 iir posoda; boskoti (Lond-ra Biscuit Fadory A. Gaiti, Trieste) =Meiro-.pciitani« po S lir tkg; druge vrele bižtkdi (Albert, Petift Beurre, Secessioc, itd.) po 9'60 lir fcgf v zavojih po 10 idikg po 1 liro zavoi; gren-čni biškoti po 16 lir kg! 'kis po 1*20 lir liter; zeleno tprahro milo v kemaidih po 21 fđk** po 80 sletink komad; zeleno pralno znHo masika »Trieste« v komadih »po četrt (kg po 1 liro komad, v ko-masiih po pol kg po 2 liri komad; belo pralno milo nrarika »Marsiglia« v komadih po poi 'kg po 2'15 lir ikomajd; angleško pralno milo »Watecn* po 2*60 lir <kc«nad; belo ame-ci^co loaletno milo marka »Ivory« po 1'20 lir komad; škrob po 8*50 iir »kg; kristalna seda po
1	liro (kg; sveče po 30 stotnik komad; jabolčna marmelaida po 5'50 Kr kig; marelčna marmelada po 7'50 litr kg; «uhe smoikve po 3'50 lir kg; ikakao po 14 lir kg; (kitajski čaj j>Scu-chciag« po 20 iir -kg; poper v zna^u po 10 lir kg; pčmertta v Enn^u po 9 lir kg; mtiškatovi orehi 450 20 sldiak (komad; ciinet v prahu po 15 lir kg; diSarve po 10 lir sartfcne v oljčnem olju marka »Ajrigcttti« v škatlah po Vs kg po 1*35 lir, po Vo ikf po 1*85 Hr, (.^Excelsior<) po četrt kg spo 2'70 lar škalla, fileti "ExceLsior« v cijene m olja v škatlah po V® k-g po 1"30 lir škatla; nesladko 'komdetazirano ir^eko marka »Ccslombo« v posodah po 1 kg po 3'75 lir posoda; leča po 2 liri kg; zdrobljen zelen grah {suh} po 3'80 lir kg; cikorija po 2'20 lir kg; eiksfi-rakt hoda^ckdce kave marka »Italia« v za-vojah gx> 6 d-kg po 50 stotink zavoj; karin surogat »S. Giusto« v (zavojiJi po 20 dkg po 1'00 lii zarver; kumin po 8 lir kg; zabel i ^Torre-giani« po 6 Žir kg; hsraošlaa woka za ctroke po 60 stotiak zavc^; figova kava v zavojih po 20 dk^ .po nO iir zavoj; mazilo za čevlje (marka »Lift^) v škaitlah štev. 1 po 65, štev. 2 po 80 stctici, štev. 5 po L 1'65 škatla; tekočina (vLisU) za kcvLoe v škatlah st. 1 po 30 stetink, štev. 2 (po L 1'45, štev. 3 po L 2'80 škatla; mazilo (»Lift«) za kovice v škatlah Stev. 1 po 40, štev. 2 po 55, štev. 3 po 95 stotsnšc škatla; vosek za psnketirane pede {»Lift«) v škatlah po či-trt kg po L 2'40, v škatlaii po pol kg po L 4'80 Škatla.
Vino Ch'antt (Ruflino} ,po 6'40 lir steklerica dveh liirov; vino Chb^ti (bratje Dal Canto) ,po 6 lir steklenica dveh litrov.
na cdraarck. Sladko kondenzirano itđeko marfka »Mcrcuc4o« in sicer: do 5 od-mecikcv ena posodica in cd 6 odmerkov dalje
2	posodici ipo 3'10 Tr vsaka.
Živila, ki se razidele peses tnikom ubožniških :z:caiznic: sladkor ixi vsa živila, ki se morejo dnevno in ocL^ubno Irupovaili.
Prešledovcsje živilskih izkaznic.
Aiproviizac'*pka fltcojSjJa sklenila, da prične v kratkem preseda veta živilske izkaznice; pregledovanje se bo vršitLo .v vsaki pc-saimezni proda j ć^ini ikoiai-sf ji. Dnevi za p.resgtedcrv2Ege se pra\^očasno naznari^o. Odjemalci se morajo javiti točno cb dorečenih dnevih in urah v svojih prodaijainah in gc izkazati s krušno in pe-trc5ejdko izkaznico; v nasprotnem slučaju se botdo' morali javiti pri dodatnem pregledovanju, ki se ibo vršilo poizoeje pri uradu za živilske izkaznice v ulici drfa Vaile 3. Izkaznice brez koatreinega žiga se v dedečih ied-nčh ne bofdo upoštevaSe.
RazdaijcTaaije petroleja.
Izkaznice štev. 61 {za nakup enega litra pc-trcleja) so veijavme do po!neide2wka, 2. februarja. Pregjeictvan-je teh izkađsnic se Ibo vršilo kakor po navadi v ulici Cassa Riapacmio 13, II. nadslr. do torka, 3. februarja 1920.
Izdajanje novih petrolejskih izkaznic.
V item teinu se boftio razdeljevale posestnikom vi jolaičas losive petrede^ske izkaznice (stanovanja brez planske ia električne raz-svelfjave) na isti način kakor v prejšnjih lednih fckezmice štev. 61 za nakup enega litra petroleja, ki se bo prodajal cd 3. do 9. fefcru-
To je v najkrajšem vsefcJna (brošure ameriškega odvetnika. Zabavno bi bilo čuti odmev na ta spis pri naših zapadnih sosedih.
irn opnvIzocilsKe komisije
za teden od 2. do 7. februarja 1920,
(Preščipne se številka 32 živilske izkaznice.) Testenine: 1 kg po 145 lir kg. Riž: 50 dkg po 1'40 lir kg. Kristaliziran sladkor: 10 dkg po 5 lir kg. Losos: 1 posoda (ckoli pol kg) na odmerek po 2'25 lir poseda.
Prvovrstno olje; 15 cl po 7'20 lir liter. Okajena ameriška gajat: po 5'60 lir kg. Pše&Ičoi zdrob: 5 dkig po 110 iir -kg. K-upocera, ki so vpisani pri prodajalnah aprovazacč^ske komisij 6e bodo proti pred-
ana.
Cene: Za mesto 1'40 lir liter; za predmestje in okolico i'45 lir liter.
Po spor e-.' l! ! : o. Začetek j dobro-Jo5K
nosti seznama nasiovov ni bile vabji \v-em prijateljem »Sc-k( dovoljen I2 Troti vabilu, ffczb
B<ii brez uspeha. Prejeli smo: Ne vemo ali bi se ■smejali aH jezili, iko pojačamo razne prijatelje fn znance, ki so vsi v o^nju proii žensk-Im kratkim krilom! Mi se ne moremo sbiniati s sovražniki kratkc4crilk — ker ne najdemo vzroka za to. Saj po našem prepričanju ni tc nz&akc posebne važnosti niti glede <na moralno strsn. Ako bi hctsH
| proslašati vse k-ratkckriLke ea moralno pclrvnrje-fle, bi mer ali na-s toniti v prvi vrsti proti vsc:n našim Cičkam, ki nosilo vse kratka fcriia žc od pamti-veka! Ako pa uvažnjemo šc dana?n'jo draginjo &aga, moramo že priznati, *ia iinaio ženske prav ako varčujejo z 'bJa^cnu Ko to pišemo nam prihaja tia misel izjava nckessa našega -domačega učitelja in cčeta družine. Ta je, ko mu ie l:<io pote«! o nemorain^n oblačenju ženskesa spola, ed-covarjsi: Le zloben di duševno pokvarjen človek stika za takimi maicakcstnimi st^rmi. Resen ia pameten čžovek se ne pcfcučša ne nad kratkokri!-fcami, ne nad dekoitirammi in ne nad cstriienhni ženskami. Luhko >e ženska moderno opravljena m je vkijub lemu vzor moralnosti, kakor je tudi iahko nemoralna or»a, ki <se savija in zakriva.
-	Tem 11 treba se privadit«, pravi slovenski kuplet, <udi i ako asprva težko gre!« Ne odobravamo, da kmetska dekJcta v vsem in povsod posnemajo meSćaiSika, osobito ne moremo odobravati, da »kmetice nosijo lukaste čevc&čke in svUene obleke. Tako posnemanje uničuje gmotno stanje kmeta. Kar pa se tiče mode, je kmetica vedno posnemala meščanko — in jo bo! Nasa dclincst ic, da vzgajamo našo mladino na pošteni moralni podlagi. Pretiravati pu ne smemo. Najnemoraineiši so pre-pezosti kmetski plesi! našem mnenju mnogo bolh ko modeme obleke.
Na naša izvajanja o »LJodskem odrn«, objavljena v četrtkovi Stevaflci »Edinosti«, pisana popolnoma mirno in destojno, brez najimairjše žalitve
—	ugotovila smo edinože dejstva — le prišel v petikovem veienicm iLavoratoru« tako barabsko eiečostcicn odgovor, da se naravnost čudimo pri-
' jateliu Pass»8!iiu, kako ie sploh moglo kaj takega
zagledati beli dan v njegovem listu. Samo ob sebi je umijivo, da se v tako poi-miko ne spuščamo, ker jo smatramo -ra nevredno poštenega lista in svojo stanovske Č3sti se za veda je če ga časnikarstva. in še temmani. ker bi b>li v tem primeru prisiljeni .gcr,*cr:ti o — »maniji«, ni kameri boluje pisec enega ogavne ga ^mašila v pc U oveni večernem sLavoratoru«.
Popis prostorov in zemljišč, zaseženih po clvil-u*h bi vojaških oblastih. Civilni kernisarijat za Trst in okciico opozarja prizadete, da- poteče rek 'Za naznanitev prrstorov in zemljišč, zaseženih po civilnih in vojaških oblastih, dne 5. februarja t. I. o peferoči. Na pedlasi čl. 5. naredbe generalnega civilnega komisarja z dne 17. ianuaria 1920. se bodo kaznovali prizadeti za vsa-ko Ssostalo ali netočno naznanitev z grlobo od 200—3000 lir.
Razpis dobave kamna za tlakovanje mesta. Tukajšnji magistrat naznanja, da je do 10. februarja 1920. razpisana dobava kamna za tlakovanje mesta za leto 1920. Mesto je pa razdeljeno na pet predelov, od katerih -potrebuje prvi predel 2500 tn3, drugi 2000 m3, tretji 25003, četrti 1500 m3 in peti 2500 nr kamna za tlakovanje. Podrobnejša prasnila se dobe v pisarni IV. oddelka tukajšnjega magistrata (ulica Tcctro 5, H. nadstr.)
Sestanek v svrho posvetovanja o združenju kmetijskih društev in organizacij kmetijstva, sklica cd Trž. kmetijske družbe, se bo vršit danes ob 9'30 v Narodnem dorr.u v iprostorih Glasbene Matice (vhod v ul. G. Ga-Latti 20).
Vadsleljski tečaj Sokolskoga Saveza SHS. V posiedeijek, 2. fdbnzanja ab 11. dqpokl<ne ee bo vrš;la (v telovodniici na reaiki slavnostna otvoritev vadfltei'js£cega tečaja. Pozidamo vse birč.tc in sestre, da se itasdefleže tega ses>tar'ka v kar na|iveč^em številu. Vatlitel>kega teča.ja se udeleži do 100 vacStctjev iz vse države SHS.
Našla se je že;r3ka ura dne 7. t. m. Izgubiteijica se oglasi v naši upravi.
Se.ti]2icobski pevski zbor vabi vse člane in članice «ta -sestanek, ki se bo vršil danes ob 16 v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu. Gre za h volitev vesciičnega odreka. — Odbor.
Danes bo v Karodaem domu zabavni večer Qod-benega društva -cd Sv. Jakcba. Začetek ob 17. Čisti oab-ioek je namecijen v korist otroškega vrtca j pri Sv. Jakobu in ta dopolnitev društvenega or-i ■kostra. Na sporedu so poleg gc ^.enili tu ti pevske; točke, ki testa izvajsla Šimenc in Bratu?. | Po sporedu presta zabava in rlcs. Za dobro kapljico i:t majhen prigrizek je premer* 'jc:to.
Danos se bo vršil v sveic^vanskcm NarodiK*rj domu n a ©'.-st * Z v o: n-tm« d*; I e ga t c m pr i •pr> > r iti h mizah druiaVcrf večer Uč!teijske\a društva z- j Tr«t in okolico z i. bre-rrim vi>c: edi. komer s in ples. Vstcipnina 2 liri za c ob 20. Pr^atelji učitelj-1va poseb ■gostje. — Odbor.
Veliki sokolski ples 7. februar ia. R di ne?( ^
Ker bo vstop 10 vse one, ki |
se žele udeležiti ipčesa-, da javijo svoj orsiov v Slov. Citain'eo. Po bratih Sokolih ali povaivjcu-ci-h uvedenim gosto«* je vstep doveJjen tudi brez vabila.
Rcianski So!:ol priredi, kakor že javljeno, 7. t. druikrSki Čajev večer v pfo-storUi Konsirmne-^a društva v Ro^nm. Na sporedu ie ijn-a, kia-leti itd. Po stnoredu prosta zabrva in ples do? 0.d-bor se priporoča za obilen obšsk. — Zdravo!
VelSc ljudski ples se bo vršU v ponedeljek, 2. t. nr., v svetoivanskem Narodnem domu v prid Ijird-ski knjižnici pri Sv. Ivanu. Začetek ob 20. —
Vstopnina 2 L.
Cena modre gafice se je zvišala ci 1S7 L na 205 L za 100 kg pri naročilu celega vagona. Tud* žveplu se utegne cena zvišati. Dobro so pogodde ene -podružnice, ki so že kup^e eden ali dva vagona galice, ka-Jti cena bo rastla. kakor se je bati, od dne do dtne.
Šentjakobska mlačna v Trstu	da se(
od jutri naprej dobivajo vstopnice k IX. velikemu j plesu šentjakobske miadčne, ki se bo v-r:-il naj pustno soboto, 14. februarja t. ?., v Vidi r>rosto-j rih Narodnega d cm a v Trsta, pri btegfitničarki t ^Dramatičnega društva«, gdč. Ivankf Širokovi, m j g. Antonu Podbršoku, blagajniku ^Trž. podp."in tiral društva«. Obenem se sporoča, ča je urar, g. Alojzij Povh, <k^očU zdo lepo darilo za šr^ivc tceirfjolo, O drugih darovih za tonrbolo ter z-a okrepčevalnico no>2 povedati edber za sedaj nič določenega, pa prj-ie vs e o svojem ©asu. Odbor je namreč prepričan, da bo vsak rad -žrtvoval ka] .mačesa za našo Narodno šolo pri Sv. Jakobu.
Odborova seja šentjakobske mladine bo namesto ponedeljka v sredo, 4. februarja t. 1., ob 20 v joDcl. kons. društvu« pri Sv. Jakobu. Vabim oba zastopnika Narodne šole in druge odbornike, da prklejo pravočasno. — Predsednik.
Telovadno društvo »Sokol« na Preseku apru fflori dar.es, v nedeJjo, 1. februarja veselico z bogatini sporedom: barko, veseiotgro. živo sliko, Šalčivo tombole itd. — Po končanem sporedu ples. — K obilni udeležbi vabi — odbor.
Kostimirani r!es ženske podružnice CMD v Trstu. V pusfciem- času živimo, v doiji, ko se smemo, ne men j se za kritiko, smejati na vsa usta, ko se smemo peijubno norčevati in brez ispod-tikanja zabavati, v kolikor atam dovoljujejo žep, srčna utež m ugled. 2ivimo v dobi, ko smemo trenutno pozabiti resnost en trpkost, r.evoljo in razočaranje, ki nam jih je kot dedič in o zapustita krutost i-n samopaJnost naprtjene nam vojne. In marsikdo \T«ka, ker vriskajo drugi, marsiklo se /a-vrti, ker kclo\ratijo drugi krog "njega in rajajo ;e categadeij, da st nekoliko oslade življenje. N» Hh mnogo, ki plešejo in prirejajo plesišča le v svrho narodne dcbiČkaccsncsti, vendar je med temi neoporečno ženska podružnica C.MD. Tudi ona se pripravlja na ples m vabi in poživlja staro in mVado, vse kar bedi In skače, da se udeleži njene kostumirane prireditve. Saj ta ples ni namenjen le zato, da bi bit torišče, na katerem se sestane vsa, v srčnem drgetanju podjetna mladina, ne le zato, da se meščani snidejo celo s prijatelji obmejnih postojank, marveč v prvi vrsti le, da zamore ket zvesta 2animatclj:ca narodne šole priskočiti ji v pcmoč in zaslembo. Le v koiist narodni žeđi bodi dodeljen čisti dobiček tega večera-. Naša Ciril Metodova — ali kakor želi me-rodajna obJast. 'da jo razivljemo — naša narodna šola, *a naša trdnjava in pospeševateljica narodne zavest!, ki nas spominj bridkih pa tudi milejših dni, ona še stoji samozavestno na gričku Sv. Jakoba, <cda v stanju, ki izs&hve v posestniku pomilovanje in sočutje. Ne ti£i;a pa v požrtvovalnosti in delavnosti ženske podružnice CMD ne namen ne vočja, da tt vršila ori tem a:o ulogo, ki
je sveta dolžnost naše vlade — namreč popravljati stavbo — pač pa napne ona vse svoće sile, da omogoči nakup ii> popravo uč«iih sredsi-ev, brez katerih je dober pouk le deloma mogoč in silno otežkoeen. Zato pa vabi na tolsti četrtek, o-ziroma 10. svečana vsakega roddjt^>a pod svojo streho, da zapleše in zarc-ja v krepkem in obzirnem slovanskem kolu vse kar je v Trstu in vse-naolccdi češkega, srbskega, hrvatskega »n sloveJi-skega. — BLgnč.
Ljubezenska trage^ia. Včeraj se je dojodr'a zanimiva ljubezenska tragedija v <t(>bakarni v i:Hcl Giulia št. 9. Gioachino Pizzamjgiio, redmn iz f'i.p-BKcella, je živel s svojo ženo Lindo v ulici OaJiJeo GaHIci št. 16. živela s-ta od tebakarne, ki sta jo imela v ulici Giulia 3o. Kupčija jima je šla dobro, ali Rzaamiiglio je bil precej razvajen in zapravljiv. Ko je izbruhnila vc^na, je mora! k vojakom in ka s ej e vrnil domov, r.i bil nič boljši kot pred vej no. Njegova žena Lrnđa pa se je morala truditi od ranega jntra do poznega večera 2a vzdrževanja družine. Njena seetra, Klementina, vdova Zorziri — moža je izgubila v vojni — je stanovala s svojima dvema ctrokoma skupaj z družino Pl^iza-miglio. Najprej je g. Linda Pizzamislio vzdrževala tudi njo, dokler ni do'bila' vdova Zcrzin dovedje-nja za predajo tobaka v ulici Giulia 9. BJ pa jo prijetne zimam"osti, čeravno že precej priletna, i-.i Pizzamfiglio sc <ni mogel prenKigcvati. Tudi ena m" ostala ravnodušna napram r.jemu. In ta<ko so je začelo nekega dne nred njima ■'i.'>ezensko rrz-m-erje. Tobakama vdove Zorzin je delala d(frra in Je bila skoraj vedno pclna odjemalcev. Med njimi če ?e posebno odlikoval radi svf^c r-Tiiaz-nosti neki vojak. Tudi vdova je n'.oraua biti pri-Ja-zna z n<v"m, zakaj nekega dne je posta* Pirza-miglio ljubosumen i:i ie «k'eci:l maščevali se. V svoji zaslepljeno^rti pa je -Šel tako ;faleč, da je povedal svo'a ženi, ka^ je bilo med njim in njeuo sestro. To pa je bil za njo strašen udarec, ki ga nI mogla preboleti: zapodila je cd hiše svojo sestro in se taci krčila od moža. Ta sprememba pa je pokvarila njuno razmerje, ki se fc prenehalo. T.jz-fc>:r,ig!k> pa je tudi dalje »oblegaj« Zorzinovo. Ali o:ia ni hotela ničesar vedeti, i;i P^zzainiglio ji jo 'radi te^a grezil, da jo oslepi z neko kiselino, kl je bil kupil. Vdova Zorzin se je šla pritožiti cb!r;ri;n, in Hzza-mv^Jio ?e dcfctl opomin. Ker pa se je Zorzinova bala svojega sv.-ka, se e dalu spremljati vsafelciraf, ko se jc vračala dcsTOV. Ali Ptoutitito r.i odneha!. Včeraj okoli 15 le prišel v njeno tebakarno, Mer je vdovi še enkrat predložil, da naj etnovita razmerje. Ker je b'l odgovcc eil'Manjajoč, se je Pi&zaimislio razsrdil, izvlekel ia žepa revolver in ga sprožil trikrat -:a vdovo, ki jc padla vznak, ker -je biki zadeta v glavo. 1 cv.-i Ipa je Piizzamiglio cbrni orožje r<r ti sebi -i u ustrelil v stnee. Kakor jc navadno pri takfndi j dc-godkih, se je zbralo pred tobakarno n:nogo ra-dovaknežev. Gospo Zorzin, ki ic lnl.i s»0 ra-! njena, so odpeljali v bolnišnico, kjer je bila operirana. Truplo PizzemigLicvo se je preneslo v mrV tva'nico pri Sv. Jus»tu, gospa Zorzin pa jc p 1 operaciji vrnila v kečiči na svoje stanovanje. — Pi-zza-migliov ercli je 6i!, kakor sc vidi, zares smrten greh.
Poizkašen samomor. Včeraj ob IS r.e je lčdctna F. Pipkan, stanujoča v uk Sanit^, zaprta v svoja sobo in. odprla p! - usko cev s samomcrUnim namenom. K sreči so prišli pravočasno v soi-o starši, ki .so preprečili nesrečo. Zdravnik rešilne postajo >i te dal prvo pomoč. Vzrok, zaradi katerega sc je ho+fla deklica za str uprti, je baje ljubezen
Zahrbtni napad. Pred nakoliko dnevi se je vračal Anten Pizzamos mamo sežigaSi^ča na svoj dom v bližini i»osta pri Sv. Ani. V rokah je nosil liav-m cm iko. Med poijo je srečal Josipa Furfena In nekega neznanca, ki sta ga povabila v bižn.o go-ti-f-no, kjer so se zabavali do po^ne no^i. Končno so }e Pizzarmrs dvizsril m ?aja»viJ, da zre domov. Tovariša sla aa ftprctnlfejla ios poti. Ker je bilo ?o pcKio, a pot dolga, se je Piz^amisi poslovil c J tovarišev šn izk*.v¥, da čg bo4ie, če jrie don:::v 3:0 trt-vniku, ker si tako skrajša pot. Skočč' jc tis-_l ia.kt>j na izid ob cesti in bf)4e4 skoCiai na travnik, toda v tem hipu sta ga prHateija potc^-iUa nazaj, mu odvzela harmoniko vradno 4ti0^ir, in -6 Hr v denar.u ter zbegala. FuriaJia so aretirali dan pozneje, a »neznanca«, ki sliši na ime NVzarija Ure-goriča sne-či.
' Cud;u mesarji. Ihkl policijski agent jc videl predsnočnfim dva človeka, ki sta delala okoli vrat mesnice Henrika Tappazlnija v ulici Conti 38. Takoj je spoznaj, da ima-r-ta ta dva človeka sumnjive na<menc. in je zato tekel po pomoč, ki je pa r.i mogel nikakor najti. Tatova s:a medteim lidrla v mesnico in odnesla za 1800 Ji-r me>a. Aretirana sta bila včeraj Iz'nirj Lonza, stanujoč v uk ASfieri 6, pri katerem so našli 6 kg ir.c a, iza katero je tr,_'il, da je je dobil v dar, in \ Jk<tor/a Sa-valdiija', stanuj oče ga v uk Rena 10, ki ;e sreč I v uk C. BaiLis;i orožnike, katerih se e tako u ira-Šil, da je vrgel rr.z vl>e vrečo in >:bc-anl. V vreči jc bilo — 30 kg mesa. Aretiranje je tu Ji trd-il, da je ie dobil v car.
llrdižmnozš MinaSnos!.
Moli6re: »Skopuhr.
Mofe'č-rjev -Skopuh« vpada v vrsto najbol šib s\etovnih komedij-. Ifelck^e srebamo toliko v skrcirmo obleko popolnoma nedolžnih dovt^^v dbleČenulrpušic na esebo, ki si jo je avtor tebraJ za cii>. Tudi radodarnoriui ie >Skcpub poučljiv» Moišere je satirik. Razen Go«ola ni morda še iči*če do:-egel njegove satire.
Premijora	se je igrala na našem
odru ob pioli udeležbi, (za dobršno polovico mat;j ljudi kot rvi *Spar.:>ki muhi«!) Igra sama rn re-sničnt <ritd igralcev je g asi u žil več pokornosti. G. M-!kod«č je igral glavno irlogo. Njegovo igranje je presenetilo marsikoga. V kratkem času velik ijtprcdek. Doslednost, s katero je podal svojega skopuha, je kazala, da se uloge ni le naučil na izu£t, amr>ak, da jc tudi preštudiral svoj tip. Tudi ostale uloge eo bile izvedene livvlevrcdno. V splošnem i?a so bile mošl.e uloge boljše memorirane od ženskih.
(Proizvajanju re je poznalo, da ;c skušrJa režija vriniti v igranje nekaj značilnih potez igranja i/. 17. stoletja. A mislim, da polovičarstvo ni nikjer dobro. Četudi so MoLierjeve komedltie stare sJ-:o-ro oOO let, vsebujejo dobro, da so z ir.alcitkost-nimi izpremembami vedno aktualne. Zal je človeška druiia ie vedno polna Moličrjevib »junakov«.
Igrala" so nastopili v lepih kostumih, kar je povzdignilo uspeh večera — R.
V Trstu, dne 1. februarja 1920.
»EDINOST« šter. 28.
Stran m.
Karel Širok: jutro. V Trstu, 1920. Tiskala tiskarna >Edinost*. — Nov, setovo zaželjen, a reči moremo tudi, prav tako dobrodošel dar naši mladini, ki dobesedno resnično strada duševne hrane. G. Širok je zbral v te) krijžici -svoje otroške pesmice, za katere mu je bil vzer naš najboljši, naš Zupančič, in 'priznati je treba, da mu je bil dober učenec. Koiikcr smo kožico prelistali v liitrid, smo videli, da .jc naš domaći pesrntk sledil Zupančiču tudi v izbiri snovi: Župančiču kHie njegova otroška pesmica iz njegove cžje domovine, Bele Kranjske, &roku pa iz našega Primerja, z naše obali, našega morja, vse?a tistega življenja, ki se poraja, živi in nmira- tu dok". In v teh pesmicah je resnično življenje, tupatam za otroško dušo črtano morda nekoliko preostro, kakor n. pr. oni »Kam gredo?« — da ga deoa, mlajša vsaj, morda še ne fco mogla umeti, toda v splošnem pa si bo te pernice prav gotovo usvojila po prvem čitanju. in tprilijubile se ji bodo.
Rekli srno že, kako naša- deca tu pri nas, v zasedenem ozemlju, naravnost strada duševne hrane, ker so vsi mladinski sp:si, kar -se jih je nahajalo po naših knirgotFŽnicefe, gotovo porazprodani, odzunaj pa ni mogoče dohiti ničesar. Zato še tem radostne je -pozdravljamo to novino na našem domaćem golju in le želimo, da bi zlasti naše šolske krrjižrricc segle po njej, .prav tako pa tudi starši, da nagrade žaro tvojo pridno deco. Lepšega in primernejšega darilca ji ne morejo daci, vsaj v sedanrh razmerah ne.
Ker o knjižici pregovori .gotovo še kdo, naj sa-seda;. omenimo le še toliko, da je vranja oprema moderno lična', tisk čist in jasen, da v resirici deta čast tlakami in se mere pokazati na mizi vsakega salona.
Knjižica jo v prodaji v Štokovi knjigotržnici' v Trstu in drugih naših knjigotržmeah po deželr.
"ŠiouensKo šleMe u Trsta.
Jutri, v ponedeljek, 2. februarja 1920 ste dve predstavi.
Popoldne točno cb 15
SI
Igrokaz v petih dejanjih in eno sliko. Po Cham-polajevera romanu spisal Catulle de Nion. —
Zvečer tečno cfo 20
se«- an-j*
Komedija v petih dejanjih. — Spisal Moliere.
Prihodnja noviteta	Prihodnja noviiela
V četrtek, 6. februarja 1920
Hlapci
Drama v petih, dc-ar jih. — Spisal Ivan Cankar.
»Zveza slovenskih županstev v Gorici« nozna-ttja, da se bo vršil njen redni letni občni 'zbor v četrtek, 5. iebrt:arja 1920., m -sicer cb 10 pred-ipdcLne v dvorani hotela >-Pri treh kronah«. Spored: 1. ć'itanje zapisnika in poročilo pisarne. 2. Vetoev odfbara. 3. Vojne odškodnine. 4. Podpore, penzije. 5. Aprovizaoija. 6. Koiet^ko vprašanje. 7. S-tuCajno-ti. Z cizirccn na važnost »Zveze slovenskih žifpanstev« in na pomembnost gori navedenega dnevnega reda, se pričakuje polnoštevifeia udeležba.
Iz vološčapskega okraja.
maju, ko učiteljstvo r.i dobivalo ptače? Zakaj niso takrat plačevati svojih hlapcev?
Stavka se je dokončala, in .pričel se je redni pouk. Mislil sem si, da bo sedaj obisk Šole vendar reden, ker so nekateri zelo »prizadeti« in bodo otroke redno ipošitjeđi v šck>. Motil sem se! — In sedat bom zopet jaz tkriv, če bodo ti otroci, ki ne cbrsikujeio šole, znali komaj za silo — čitati.
Sedaj pa; glede stanovanja. Šolski zaken od 5. junija 190S. določa v § 14., da pripada voditelju dvo ali večr ozre dne šole stanovanje ® najmianj 3 sobami, 1 scbiccr, shrambo, kuhinjo, kletjo in straniščem. Vprašam dopisnika, eii oe voditeljeve stanovale nrorda le za en prestor večje, nego tga zaken, ki je še danes veljaven, določa, in ali je po zakonu še tza drirgo učiteljsko moč prostora?
TclSco v (pojasnasi vsem s prizadetim« s ipri-pcnd>*r da vaški zbor rd meroda.'na oblast, tki bi imela pravico določati učheljstvu stanovanja, plačo itd, — MaroeHa Anton, nadučitelj v Hr ušici.
Pripomba uredništva: Tako ste torej (povedali obe stranki svoji mnenji javnosti — čeravno bi se bile ta zadeva gotovo prav lahko doma uredila — in dckatzali drugim in sebi, da dima te v resnici na srcu ista želja: debra vz-goj?a etrek. Udejstvi-tev te želie bo laika. Iker pot do nje je — obema jemo začrtana. Vsled tega smatramo s svcjc sireni stvar za rešeno in — dokončano.
Divača. Danes se bo vrš i redni občni zbor našega Scik ola pri g. Ivama Obersnelu. Dru-štvo,°ki je pred vcjjno taiko lepo -uspevalo, (pozneje .pa so nastale zanj vsfiecl rvotjne težke razmere, kaže danes zopet (prejšnje veselje do dela in prejšnjo Edinost. To p ozdravljani o z zadoščenjem v spoznanju, da je Sokolsko društvo kulturna na/prava, (pomembna za v®goj<> ljudstva danes še bolj, kakor poprej. Kajti mno^o dcibre^a je v svepi lastnostih izgubilo tudi naše, kakor vse drugo ljudstvo. Naj torej vrši svojo nalogo vzorno, naij vzgaja in plemeni naš narcid, naj iga vodi in ipodipira v stTen£je:\;u za plemenito in narodu koristno delo. Zato pa naj tudi narod fpodpira društvo, od katerega imamo vsi le ikomisti.
Napad. V nedeljo večer so prepevali domači fantje po Trnovem; kar pridrvd med nje neki \o-jaik, ki frn je pretil e bajonetom. Fantje ?o ga razorožil'. Vojak pa ie poklical na pomoč, in v hipu je pritekel drug vojak, <ki -je začel streljata. En strel je zadel v cic-go mladeniča Princa, ki so ga oddali v tukajšnjo bclnico, vojaka pa — v ječo.
Iz Podmeka. Eno naj&tarejSili društev tolminskega okraja, nekdaj sloveča »Kmetska čitalnica v^Pcdmelcu« prične zopet svoje delovanje. V ta namen sklicuje svoj občni zbor na S. februarja 1920. ob 14 v društveni sebi k št. 33 v Podtneku po navadnem dnevnem redu. Ker se namerujc ■pričeti takoj tudi s tamburanjem, ce ipczivajo vsi eni, ki so si izposodHi, ceircma, so v posesti <po vejni raztresenih čitaln-iLkih instrumentov, da jih •takoj vrnejo. — OcM>or.
Trnovo na Notranjskem. — Roparski napadi. Vedno pogosteje se dogajajo to naši okolici razni ropars&i napadi, c-d katerih so v zadnjem času posebno znaclkii naslednji. Prod enim mesecem so n^puli 3 vojaki pri teociškem železniškem mostu ubogega posestnika iz bližnnje vasi Bninja, ki eo nuo vzeli 700 Jir — vse njesovo imct'e.
Pred debrirrr todnom <o naskočili 4 vojaki samotno hišo v Brdcah Št. 7. posestnika. Rcnka. Udrli -so hišna- vrata s stenami, pohabili ženo in pretepli sftreišo Hčer, medtem ko je gospodar pri zadnjih vratih pobegnil z majhno imovino klicat sosede na pomoč. Ko so roparji začu-'i obrane gospodarjeve klice, so pobegnili nagloma brez plena.
mu OGLASI
se računajo po 10 stot beseda Najmanjša pristat« bina L 1*—. Debele črke 20 stol beseda. Najmanjša priSv»iblAa L r-.
-.cene. Ako se že noče skrbeti za celotno ipokrttje davnih dolgov, naj bi sc vendar poskrbelo za od-/pravo v nebo v^jočih zdravstvenih nedostatkov. Kje so naše vodne naprave? Kras iuia pač .preveč vode! Kakšne so naše ceste? In vendar niso v stepi aii uigiini, temveč v ikarunu. Tu, gorpeda Hpravltekji sc pobrigajte, to je vaša tprva dolžnost: skrbeti za narod * *
Iz Krušlce v Istri. Na dopis pod istim na-Jo vem v ccnk listu ^Edinost« od IS. jan. t. !. čutim dohž-irost dati nokolijco pojasnila. Dopisnik, ki sc n> upal s svojim imoncoi na dan, mi očita, da so nekateri otroci dokončali šolo in znajo komaj za silo — čitat«. Krivda je po mnenju dcoisnika gotovo moja, "ker nisem poučeval otrok, anrpaCc bil •zapo.-len pri aprovizacM, v občinski pisarni itd. Da so nekateri otroci tekem volne dokončali šolo in znajo — po mnenju dopisnika — za silo — čitali. ni moja krivda-, Jem več v <prvi vrsti staršev, ki so se tekom vojne prav malo brigali za šolo navzlic vsem opominom, bilo o J strani ipodpisa-nega, bilo od tfočtue. Dopisnik -ia] Worgo.voK priti v teflo, ra-d mu poraženi knj'go zamud — zrcalo, v katerem bo videl -kako -je bH obisk šole reden.
Proti svoji 'ji sem moral opravljati delo pri aprovizaerji in v občinskem uradu^ter s^m vsled tega naprosil bivšega g. šol. nadzcrnbkn, naj stori vse mogoče, da se irčHeK' ocra-blja tza •službo v šoli a ne drugod. Ta rrri ^e reke* c-a je o tej stvari govoril z okr. glavarjem, 'ki mu Je rekel: *Ućitelj-stvo se mora perat^jarfi -povsod, ikj-cr je potreba, ne samo v šolir. Ni Jcrej ostalo drugega nego delati molčati. Vktjub temu pouk ni trpel ni n£?manje, ker vsakikra^, ko sem bil zaposlen drugje, ie gdč. učkelC-iea »poučevala moj oddelek. Podpisani torej, kakor tudi obe gdč. učiteljici so vršiK svojo službo vestno; dolžnost staršev pa je bih. pošnjati otrobe redno v šolo.
Dopisnikovi trditvi, da je deputacija prav dobro vedela, da ne smem pcučevati tekem stavke, nočem ugovarjati: ^-prizadeti« vedo Že sami prav dobro, kako so mi&lHi o tej stvari.
Pred izvolitvijo deputacije so se pri vaškem z£k>tu slišale marsikatere lepe reči kakor: mora začeti s pouckm; če pa noče poučevati, naj se mu ustavi >piača, odpove stanovanje itd., o:i je naš -hlapec.« Nekdo mi ic cc^o de-ial: i Potrpi i e, gospod, saj vi ste naš — hlapec!« Drug ie zcryct rekel ge5.pe učiteljici: niste zadcsii phkčani, se pcgodite z vasmi, naj vasi plačajo!« Aii hočete še kaj več?! Kje so pa bili »go-spodarjix leta 1919. v mesecih marcu, aprilu in
A
Ana Ujčič Josip Slavec
danes poročena. Trst, 1. februarja 1920.
V BARKOVLJAH se je izgubila 24. «?. m. na plesu zlata zapestnica, drag spomin. Pošteni najditelj naj jo prinese družini iMaiek v Barkovfie proti nagradi, kar velja izaipestniea.	176
DVE POSTELJ! novi, moderni, <so predaste rf. Donadoni 2, \T£itar.
VAJENEC, vešč i t albanskega jezika, se išče za mircdilnico. Misle; Franc, od. San Michele št. 26.
183
Jysf SpefK
POZOR! Piačam za srebrne krone, goldinarje in Klalo nrvišje cene, tudi več kot drugi trgovci. Albert Povh, urar, ul. Manzoni 17, vr. 2, priti.
171
MM F8lfSl9?2£iIa DREHER
u Trsiti, Piazzfl della Eorsa, Ttf. 13-41.
Podpisani naznanja slav. občinstvu, da so velika dvorana
Tino Di Lorenzo.
kakor tudi druge postranske dvorane, popolnoma preurejene, od danes naprej
m razpolago slavnemu občinstm
Prevzemajo se naročbe za bankeke, plesne zabave, poroke itd.
Kari GMn&r, mrnrn.
PrekSic.
Podpisani obžalujem in preklicujem besede, ki sem jih rabil o gospodični Ameliji Adamičevi iz Rubij št. 7 napram g. Henriku Abramu iz Rubij, namreč da so hodili italijanski oficirji k njej.
Josip M Iz SkrDine & 70.
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
5TAJERKA, 25 let stara, z majhno (prihranjeno svctico, išče radi slabega poznanja v svrho žc-nitve mladeniča, ali vdovca s stalno službo. Ponudbe na ans. odd. Edinosti-j>od št! i5(U. 181
IŠČE se -pestrežnica, ki zna neskoliko kuhati, dobra plača, družinsko ravnanje. Ul. S. Niccfo št 36, II-, druge stopnice. Pino.	1S6
SPREJMEM igostikiičarja s kavcijo ter s soprogo, dobro kuharico. Pojasnila V sestiini Tomažič, iti. Mclin a vento &t. 3.	. 1&7
ŠIVALNE STROJE >Singer«, iudi pokvarjene, (kupim. Rocol, Settefcntace 190, I. (čase operaie) Renner.
ŠIVALNI STROJ »Central Bobin«, skoraj nov, se proda. Rocc.l, Settcioatane 190, I. (čase operaie) Renner.	188
JAVLJA se onim gospodom rn gospodičnam, ki so se vpisa-Ii iza posebne .plesno vaje, da te pričnejo v sredo 4. t. m. cb 19 v .spodnji dvorani Narod, desna. Voditelj.
PRODAJO -se čevlji skoraj novi. UL LuigL Rieei št. 5, H. vr. 9.	192
PRODASTE se zakonski postelji, druga postelja vse z novimi vzmeti, 2 sliki id. Massimo d'Aize-glio št. 3, I. Krainz.	190
NA PRODAJ imam 2 harmoniki Ploncr, ena na 2 vrsti in druga na 3 vrste, ul. Ferriera štev. 21 Jožef Kante.	175
TELE (junica) dobre mlečne ipu'iane se proda. Rojan-PiPiščanci 792. Alcfjz Bole.	176
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množinu Velkavrh, urar v Sežani. 151
je po kratkem trpljenja izdhnil svojo blago dušo v krogu svojih dragih.
Žalujoča sop oga Justina, sinova Maks, Just, hčerka Ada, brata Karel in Josip odsoten) ter sestra Em a naznajajo, tudi v imenu tastov Franca in Marije Pečar, vsem ostalim sorodnikom in znancem to bridko izgubo.
Pogreb predragega pokojnika >e bo vrš i dane?, v nedeljo, 1. februarja, ob 16 i' hiše ža'os i na Katinari na domače pokopališče.
TRST, 1. februarja 1920.
Novo pogrebno pedjstje Corso V. E. III. 47.

Izražamo tem potom najiskrenejso zahvalo za vse dokaze toplega sočutja, izkazane nam povodom bolezni in smrti našega predragega
METODA.
Osobito se zahvaljujemo vse.n sorodnikom, prečastiti duhovščini, uči. teljstvu in pevkam, kakor tudi vsem pripeljem in znancem, ki so ga sprem- $ Ijali na njegovi zadnji poti.	|Sjif
PREM, 26. januarja 1920.	MtiM ŽBiđOTlIČ.
ZAHVALA.
Podpisani se iz srca zahvaljujemo vsem onim blagim osebam, ki so na katectsibcdi način pripomogli, da se je pogreb naše laejpczabne soproge ozir. matere
vršil tako častno.
Posebna zahvala pa onim, ki so nosili nepozabno pckcjnico k večnemu počitku, sg. pevcem in pevevedji g. Cennclu pev. društva »Adrija«, č. g. -župniku Aut. Kjuderju ter vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico na njeni zadnji i?ct*.
.BARKOVLJE, 31. jonua-rja 1920.
Pružiiin ŽN1DARŠIC."

PIANI NE, kratke klavirje (tudi potrebne popravke) kupim v vsakem kraju v Istri-Furiamjr. Ponudbe: Kavarna »Reckune«, Corso GaribeJdi | (Barriera), Ivan Anclrossl	147
Declnmlns in namizna Mitnic,
medene in železne trleži, tehtnice za živino,
mošiac telilnice, avtomatične itd. Želoda: ul. Sanita št. S. In«% Signi & Vidovich, nasl. Cav. AUredo Cesare.
VEČJA MNOŽINA tičje krme, krompirja in otrobov se dobi ul. Gitdia 11, Peter»eL	163
GOSPE IN GOSPODJE dobi'o -kosUo in večerjo po zmerniJi cenah. Domača kfrhinja. Corso V. E. III. 2, III. Pcnsione Hartman.	169
KROJAČ JerneJ Caharija stanuje v ni. Galatti 20, vrata 30, ter se prporoča slav. občinstvu bz mesta in okolice.	B 117
MAKS KRIŽE« ključavničarstvo v Postojni, izdeluje in ima na prodaj železne štedilnike in štedilnike za sezidanje.	3357
POSTRE2NICA, zvesta, delavna, zdrava dobi st-aJno službo pri družini, družinsko ravnanje, dobra plača. UL Commerciale 353, vila Emilia.
174.
SREBRN DENAR kupujem l>o najvišjih cenah, kakor jih nihee ne plača. Ul. Pondcres št. 6. I. nadstr,	159
KROJAĆNICA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asist štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
DESET velikih srebrnih grmbov za zaipcsbiice se 4>rcda po ugodni ceni. Pojasnila v ius. otii. Edinosti.	P 214
SAMO F. PERTOT, urar, ul. S. Francesco 15, II kupuje srebro in zlato po najvišjih cenah. 41
NA OBROKE: dežn-lke, jnanifafcturiio blago, moške obleke. Tvrdka Levi, ui. Tiziaiio Veccclio št. 9, I. cd 15-18.
NAGELJNE, več tisoč, požlalrtnjene trte, vsoke, figova drevesa proda Nardin, Barkovijc. 117
VELIK dohod plaščev in bhK. Obleke Od 75 lir naprej, svilene bluze od 38 lir naprej. UI. Com-mcrcialo 3, Rieger.	175
IŠČEM učiteljico za ita&onščino. Ponudbe na ins. odd Edinosti pod št. 60.	172
SPRETEN, pošten 15Ietnc deček se želi i/.uči ti mizarstva. Pojasnila v Posredovalnici za službe V Postojni.	3358
MLADO DEKLICO, za lahka hišna opravila, sprejme boljša družina 2 oseb. Schvvarz, Via Giulift št. 32, IV. nadstropje, desne stopnice.
Eanes, v nedeljo se vrši v Grinji dvoran! Korticega dona ♦
plesna zabava
Začetek ob 19.30«
V torek, 3. t. m. se vrši običajna PLESNA VAJA. — Začetek ob 20. Poučuje se „fox-trottw.
VODITELJ,
Slovensko đttresSo, cir'nMo, Ronsanino In ggs^8đarsS3 draJiVD „Jna?an"
vpisana zadruga z omejenim (poroštvom v Trstu, ulica Industria štev. 10, (Sv. Jakob)
vabi na
S
Rili
PsosKo Meo „Ur/a" v Mw\t\
vabi na
AO
ki s2 bo vi šil
v ponedeljek, 2. februarja, ob Iz v prostorih Gospodarskega dru&iva v Bazovici.
y DNEVNI RUD:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajniVa.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Volite/ odbora.
5.	Razni predlogi in nasvet!.
OD30R.
Gospodarski u ScH na li^i/^aia
priporoča svoja

m. rži! m
5ci <sc bo vršii
v nedeljo, 15. februarja, ob 15 v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnifi-ia.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobren}e letnega računa -za leto 1919.
5.	Pcroefto revizije izvršene po sedanjem zastopniku.
6.	Volitev odbora.
7.	Volitev na-čctnršiva.
8.	Eventualni (preOlogi.
Ako cb določeni uri ne bi zadostovalo število; fciov, bo vrSil občni zbor ur pozneje in bo sklepčen ob vscficcm ŠtevHu navzočih Članov.
ODSOR.
lil iLšISliia llulirall
m
po zmernih cenah.
U Št. Petru na Krasa
z gospodarskim poslopjem. Hi5a Je na naj-prometr.^Sem kraju in Ima gostilniško koncesijo, prostote aa trgovino in mostno tehtnico. Za fcišoje sadonosnik, za hlevom pa velik travnik. Ponudbe je naslovijati na naslov:
FerSInenil Špiter, trscvec v il Petra na Kro<
ProcSa so
„Vikior Parms"
vabi vse plesalce na
ki se v že ^danes, v ne kljo, ia juTri
v dvorani konsumee^a društva pri Sv. Jakobu.
Plešejo se vsi moderni plesi.

ssa Eakeku,
obstoječe »z parne žage in opekarne, z veliki^ posestvom na L'ucu, 10 minut cd kolodvora Rakek, vmes nad 22 ha dobrega sozda. V tovarui ie ii okrog 500.SC0 kosov izdelane opeke. — Pojasnila daje dr. Vekoslav Pegnn, odvetnik v Ljubljani & aHBBHMBE ^BBSBBSSEaBSSBBEmBSmi
mMui
l.llU
naznanja svojim cenjenim odjemalcem da se bo od danes naprej razprodajalo originalno
po 180 lir hektoliter za pivo v sodih s pripadajočim ledom in po 100 lir za 100 majhnih steklenic.
1 ~ Našim odjemalcem se pošilja vsaka množina. —-

Kusala za mesto telefon št. 91 in za skMišže pri Sv. Jak&a ti 21-97.
đ
3B3EHES2SE2
1. fmtomavja9 se bo ¥rii! ¥ Mmfo d©iny ¥ Tr m i^ntlakobskega godhenega druit¥a
¥911
tsk oh 17.
m
S C ran IV.
»EDINOST« s te r. 28.
V Trstu, dne 1. februarja 1920.
1z Dobravelj v Vipavski dolini. Dan -za dnem in vprašal: čemu to? »Da hudič«'—je odgovo-
t':::no, kako se narodna društva zopet oživH-aioi ril scdnik — »lavlje odnese dušo krivoprisež-in so zabela delovati: čitainicc, »pevska društva,| nika!« Učrnek tega ,po§asnala ije ?jil čudovit:
pravdar je izjavil, da — ne priseže! Duša njegova se je zbala hudiča! Duša Gabrijelova, ako fci ga pozvali, naj s prisego potrdi, kar trdi, ne bi se tako preplašila. Saj prisega dan na dan, da ima le on dn edino cn ,prav; da on edini razume, česa treba Italiji in italijanskemu narodu; da Nifcli je le — rpovž«, ki se noče in ne zna zdaniti z mesta. Ves drugi svet je sicer v dvomih, inia-li Gabrijel res in edino prav? Ali duša tega poslednjega ne pozna dvomov in se — ne bo-ji hudiča...! Zato moramo ie verovati sporočilom z Reke, da se Gabrijel ne umakne od tam in da bo vztrajal... Kako dolgo? To .je vprašanje. Vrag <je vrag. Na svetu ije mnogo vragov in na .pariški konferenci .jih je tudi. Nikdar nisi varen pred vragom. Saj so se tudi angeli —seveda hudc(b-ni — uprli celo proti Begu. Pa da ne bi se kaka vražja sila uprla tudi preti angelu — Gabrijelu D'Annunziju! Nas ibo prelelad mraz. Gabrijel pa ostane junak — saj je zračna cesta v Tokio vedno odprta! Samo da ae vem, kaj bo z bridkim mečem Gabrijela? Ali ga utakne v nožnico, ali pa se predstavi preplašenim Tokianom z m»čem v reki...?! Japonska ne spada sicer v kompleks reškega vprašanja; ali Gabrijel je kavelj, ki more vse; tudi tisto, kar se — ne more! Gabr'jel je sclnce, jc zvezda-nepremičnica, ekolo katere se gibljejo, cibču-dov&je ga. sateliti — sprem!jevalci! Le ena bojazen me muči: da ne fci se zgcdilo, kar se ne dogaja na nebesnem življen/u: da ne bi se namreč sateliti .začeli raz.g-u.tlj a ti in da ne bi potem zvezda — potemnela ...!
Dovolite mi za danes še besedo pro d orno: v -svojo obrambo. Čujem tu pa tam očitanja, da anak.deic, ki jih pripovedujem, niso maje, da to ni inič novega, izvirnega, da *je že znano lemu in enemu. Povešam .glavo In izpovedujem: res je! Kar upctretljam pri le:n skromnem in (nedolžnem — in to jc ravno meja namera — tkranrljanju, res ni zraslo vse na 111051
tamburaška društva itd. P<o?cbno po naši krasna V javški dolini zelo napredujejo. Le iz naših Do-bravcčj m — po ipetmdvajsetletuem delovanju -nobenega	o našem tamburaške m društvu,
ki -je razpadlo seveda v vojnem času. Nihac se poče oglasiti, ki -bi znal postaviti zopet na -noge naše fante, dasi vemo, da so jako vneti in jili vari-- t čajremo, kako svirajo med seboj. Na vprašan e, kje ie v "rek <-emu, odgovarjajo, da se nek-prvaki nič ne zanimajo. Zakaj tako? Mar že obupujejo? Tegu ne smemo! Nasprotno: ravno sedaj sc moramo vsi čvrsto oprijeti dela! In zelo iivaležni bomo tistemu, ki se zavzame za oživ-Jjcmic narodnega delovanja v naš'h Dctravljah. Le srčtto in delo bo dober uspeli imelo. — B. V. Vadite!jsbi zbor Sokola v Idriji naznanja, da se vr5: tdovadba ro naslednjem redu in s'cer: člani v ponedeljek, sredo in petek od 20'30 do 22, članke v peneetek, sredo in »petek cd 19 do 20'30, nara vaai v sredo ia soboto od 16 do 17'30, (1. od-da'ck) v sredo in soboto cd 17*30 do 19, dečki (?. oddelek) v ponedeljek od 17 do 19, dečki (3. oddelek) v petek od 17 -Jo 19, deklice v četrtek od 17 do 19 v realen« telovadnici; poteg tega se vrši telovadba dečkov 2. cddelka v četrtek od 17'30 d o 19, dečkov 3. oddelka v torek cd 17'3D do 19 in d tik lic v sc-boto od 17*30 do 19 v te!o-vaiaici ljudske šo:e. — Agitaeijskemu skladu So-k >la v Idriji so darovali: Cisti dohodek cirikusa W-eI 17 lir in sokoflsfca družba slbrana pri br. T; .-.iču v Spodnji IdrLj-i 19 Ur. Darovalcem iskrena livala!
L>ti veaer jc napadlo 6 vojakov -posestnika Pre-! ^a \ >. ZurcC.a št. 2. ob zareškem mostu, ko sc :e vrač.i os vozom proti domu. Dva sta prerezala vajeti, drugi pa so mu pretili z bajoneti ;n končam vzeli 127 lir m uro. Ta napad se je izvršH ckoli fs. ure zvečer, prcjvnja dva pa o — mraku.
Zoo.t smrtna nesreča z granato. V Tepolcu pri Trn va::t je našel na državni ceotl 15L':ii sin po-sestoS a Oda ročno granato Srf če žnjo v Ide v, kjer je hotel z udarcem odpreti. Nastal je strašen »-, k ' ■ strel mu ie raztrgal trebuh. V 3 urah je
Od ns&lje Ho neđella.
Evr.:-geiij sv. Luke c::nača arhangela Ga-V-icla junaka bcljega« — ket razlagalca vizij, pri-kazni, in 'kot sla božjega, lalmrud c :nača kel :p<r-*e.$a kneza med angel i, ki mu ia ralc-^a. da tseSsži sodbo in jo izvršuje; da bra".i In hc A Izrael. Pri mahamedanih ie Gali;/: mod tliMmi sedmimi ar.-gelji razodetja, po katerem se je izvršila zabeležite v božjih sklepov patom navdahnjenja ob sestavljanju korana — verske knjige in 0I1 a m odano v. Arhangel Gabrijel jc torej za kršćane in za Turke vitje, božje, nebesno bitje, glasnik bežje volje In božjih sklep o. v.
Zemljani sodobnosti Imajo tudi med seboj svojega — Gabrijela! Tudi D'Anunzio jc Gabrijel! In t u Ji cn si prisvaja neko više, božanstveno poslanstvo; se čuti kneza med nebe-Kcari — svojega, D Annunzlevega, raja, ki pa ga kale ustanoviti na tej trdi zeml;:: raja njegove duševoosti. Ob enem pa qe tudi epasan Z br-dkln mečem, s katerim neusmiljeno vse jTcr.i iz raja . kar tjc veruje v njegovo pcslan-Btvo. In pri tem je — živi pač v sedenjih časih __ mednaroden, ker goni iz r^a vse, naj bo Jugoslaven m Italijan, /kar bi srni moglo kaliti radesi in — uživanje v njegovem raju! V tem je razlika ir.erl arhangelom Gabrijelom Gabrijelom D'Arnunzi-;e:n: ta poslednji ?e ■tadi nekako — poisveten! Arhangel Gabrijel mer. da n' poznal vrednosti denarja; Gabrijel D \~r.nE2i0 jo pa pezna prav dobro ... Pa Še nekaj ceni vosoko ta pcsledr.ji Gabnijel: 'lepoto in čar ženske, več ali manje ... deviške — to £0. ne meti v njegovi sodbi. To značilno svojstvo Gr.brljvla D'Annunz'ja so ugotovili zlcibni socijalisti celo v rimskem parlamentu in so spravili v rrrčno komb-'nacLjo njegovi nagajanji do
denarja in
gredici. Ali. tega se ne sramujem in zato se tudi ne kesam in ne mislim na pokoro. Poslušam, pobiram In pcraMjacn. Ali, ^uai za tako delo Ireba, mislim, zrnca seli... Ni -ga talko genijalnoga žurnaJista na svetu, iki H mcgel vse spati iz lastnega rokava... iak-la 1'st, ki -ima btiežlli vsakdanje dogodke, vrsteče sc in manja;oče 'se kot prikazni v 'krjlcjdcskcpu, r.i p/kaka učenjaška razprava. Da bi pa -dobili samih učenjakov iza -delo vsakdanje žurnal'.-stLke — na tem dvomim zelo, ker socijalni In materijalni položaj, kakor je usojen slovenskemu žurnalistu, pač ni Beg ve kako vabljiv . .. SIcer pa tudi učenjaki tpctrebljaio često »vire,« priznavajo to izrecno :n se — ne ženlrajo!	C—č.
DAROVI-
— Nabiralne pole za 'božič trie o: Gdč. Mezgečcva jc nabrala 46 L, ga. Kosovelova v Bazovici 67 L, gdč. Milka Pcrtotova v Ro'anu 75 L. gdč. Vikt. Godina v Skednju in Sv. Mar. Magd. 9S L, gdč. Dr enčeva na Prošeku 100 L. ga. Trnovčeva po Trstu 100 L, g. Šiškovič v Crnemksdu 102 L, gdč. Dana in Milica Martc'ančeva v Earkovljah in na Greti 112'40 L. ?cdč. Mira Lahova 142 L, gdč. Trušnovieeva v Dolnjem Logatcu 142 L, gdč. Ljubica C okova v Lcnjerju 170 L, g. nabiralka v Padričaft in Gropadi 172 L g. F. K. v Razdrtem 205 L, ig. Pavla, Marija Ž.'berna dn Val. §i:apin v Tom.aju 22^t.5 L, sdč. Pahorjcva na OpČinah 244 L. jj. Mar. Punčuhcva v Zgornjem Logatcu 264 L. ga. GuJičeva v Trstu 465 L in gdč. Kovačevičeva v Tr>;u 993 L. Ostale nabira":© naj blagovole čintpreje doposlati bla^ajničarki ženske podružnice CMD svoje pole oziroma nabran denar.
Zadružna zveza v Trstu
vabi na
redni obisii ibor
ki se bo vršil
v nedeljo, 22. iebruarja 1920, ob !1 dopoldne v prostorih Narodnega doma v Trstu
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo odbora.
2.	Poročile računskih prcgledovalcev.
3.	Odobritev računov.
4.	Sklepanje o prec.-novi »Zadružne Zveze.«
5.	Doloitcv članarine in letn«h prispevkov.
6.	Volitev.
7.	Sduaaj.nosti.
Glasom § 10 ima na občnem zboru vsak v »Zvezi« stoječi član le en glas in sme biti zastopan po pooblaščencu. Eden in Isti pooblaščenec ne sme zastopati več kakor pat članov ^Zvezc^.
ODBOR.
danes, 1. februarja, ob 13.30 v dvorani „Narodnega dorna" v IWkov!jah.
1.
DNEVNI RED : Poročilo predsednika
2.	Poroči'o tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
A. Premi mba § 21. društv. pr. 5. Razni predlogi.
ODBOR
('M-.-
Edino mszifio	Edhio m^zHo
Hi ohranjuje usn^e in ga vzdrlujo rae-hlco. Skladišče v Trstu, uSica To?ra Sslanta stav. - Tele'on štev. 10
eOLGIME 0LAHĐESE
Družba za uvoz In izvoz z omejeno zavezo
ni proML sirovios za bM, Mt\i Kslonllslos lilago.
Trst nI. frHr LuigI Cs Pslesfrina 2
Telelon: skladišča 2493; urada 2105.
Velilco dobavno skladišče za lekarne, mirodilnice, prodajalne jestvin, ladjedelnice in za vse druge obrtne zavode.
Z2E?2svait3 vcci so nov! cenik.
ft


Poseane pas^d^a r.a zal^Sevo
»
H ii
L E KASI S i
NASLEDNIKI TVRDKE A1. \VAC«WiTZ Trst, Torre bsanca št. 32 - Tel. 2933 Zaloga majoličnih in železnih peč i. — | Specijaliteta tvrdke : mrainornate in por- I celanaste leve, štedilniki lastnega iz- | deika. — Ob'^a^je in tlakovanje z l majolićnimi ploščami.
l M zlnftirnlccmiiicff
TrsE, €crco š!cv. 13
Ktip^iem sr^^rrs E-irons
najvijjah cena'),
ima veliko	mrtvaških urecltnetov.
Vere: iz poredano in ^ -er>v. ve;ani z me Jano žico, iz umetaih cvetlic S trakovi in_n.TT.is'. SUlceiu poocstaoa-tUh plo^č^h za I < đ grobne spomenilie it J. N'ajtiiije k nkuivnčne cen:, i d
J Hv
piIDiutOO SilijSuijSiI ZlilHu intlu
edina razprodajalna za Jal. Cei c i.U>
Sds
.posojiii'&int'u! m u Božoalcl
vpis. zaJr. z c. .pcr. vabi na
ženske. 2:jtr;aii so, <!a sc Gabrijel D Annunzio ne brani denarja, tudi če prihaja iz ženske roke ... Eden socialističnih '^cvor^.i-kcv je .povedal to sicer v ibelj grdih, c^abnlh beseir.h, bclj oikrrto in naravnost... So -pač , ; ti Malljtnsld socijalisti brezbožni In neverni j j IjiKjc, ki ne verujejo ne v više poslanstvo Ga- J brjela — ne v to, da ibi -tU nje^ev raj za- j željiv...!
Ga" -jcl D' An ni: n zlo |e 'ob;c! t: zla 2'.! Reko j s svejo vel^io dušo. I4jlm se predstavlja kot! knez med angeli — njegove vrtse; njem razodeva svc-je vrzije in ^Iše s vej a razodetja skle-pov ti: '.e^a božanstva, ki si ie r.je^a, nrjvrc-d-nc-je^a. Izbralo za svojega glasnika, za svojega (bolj sod.'bno povedano) — ambasadorja j! in vojskovodjo, ki vedi celo -svojo vejn-o«, ika- j ■ kor jc to samozaves-tno sporočil tudi Tržača nem v sveji zadnji pc?lanici, ki so 7o z zrako- j plova deli trosili te r^a naše mesto. Kaj;' •so njemu Italijanski vejaki, ki ia — kakor je i povedal to tak > neizrečeno lepo In poetično.! saj ;e prvak r.a d*Pijanskem Parnasu — razo- J (beša]o na svoja bodala... isma^anc spodnje lilačc v zn;-!<, da niso junaki! On pa je junak ! in junaška ie *nje£cva« vejska! In it'jta a ta li- j ka vojska da je cdraz duševnosti sedanje-j *Ja iial jar.skega m; r.i:trškega predkeinlika Nittlja! Z^lo (pa Gabr:jcl ne 3 more,« ,pa ne : rr,- r? te^a pcslednjega, ne .pri Begu, ne pri vrt ; •! Za.to -dc;li z Niltijem, deli z italijansko ve ' v!a Gabrijel In »njegova • vej »ka ostaneta — ta beseda bo morda zvenela nekoliko| bc,1 krunski, kar naj mi ir.Ilcstno cfpuste G: 'ijelova nebesa! — edini petrš-Iček na vseh juhah I ta: ]e. Cabrljel ne pciilias^ccr svo-j h vzdihov, svojih vznesenih klicev in svo-jih prekletstev c^ri do neba, nad katerim jc arhangel Gabrijel razlagal razodetja božja; pač pa tja geri — v megle, cd koder se sr.pljejo petem — taka jc moč n-jegovega poslanstva — gromi in strele ne vse : nevernike« ...!
Gabrijel D Anrrmzio ima vel ko, šireko dušo, ki jc iz dn.}ttačne^a kova, nego jc bila duša tistega (kraškega kmeta), ki sc ;e bala hudiča ... Kmet >c imel pravdo in pcložil naj bi bil prisego. Sodnik Matej Tcrnovcc 7a je dobro poznal starega, fanatičnega in zakrkne-ga pravdarja en .je vedel, da hoče kmet po krivem priseči. Terr.ovcc ie prižgal luči eb
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisnike, ki njihovih depisov ui?mo mosll objavit; v današnji številki, prosimo, da sretrpe nc-koliko. Ker vprašanje dobave ,p^p:rja, o čemer oJ-loču e vlada v Rimu, še vedno ni rešeno, moramo štedi ti s papirjem in ne moremo izhajati cb nedelj.;!! na 6 straneh. Up--.no pa, da se stvar uredi v kratkem. Potem bo prostora dcvolj za vse želje in potrebe naših dopisnikov.

ki se bo vršil 8. februarju 1920 ob 16 v društveni pročiorlh.
DNEVNI RMD:
1.	Pozdrav iprcdsednlka.
2.	Poročilo uacebiištva.
3.	Poročilo nadzornistva;
4.	Odobrenje letnega računa.
5.	Volitev članov načelništva in nadzornlštva.
6.	Pva;zni nasveti In predlogi. -K ebMni -udeležbi vabi
ODBOI>.
z in brez čeljusti, zlato krone in tudi obrobki ^ J
fi y ^ L J žS r^ a T vj rj	i z o'a O f d! V -i1; K r j
■ TKST, ul 30. okt.bra (ec Cascr.ua) i {. a ^ Ordmira od i) predp. do u zvečer.

M 9


EMmmm mbihit
ulica Chiozza st. 5, I. nadstr.
Sprejema od 9—13 in od 15 —17. Izvršujejo sc umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po Tnoderni tehniki.
Br. F. TsmstirSŠJsa HiIRlO HCSC, £c.fcr.ični vorfja.
ii
ulica Saš	slav. 4 I
currsranuva * t» ^iskusci
Skladišče vsakovrslnih i^raČ, ^ drobnarij, galanterij, ciisav |
mi a itd. itd. — Razpošilja se na deželo. —
^	II i.iMaa—gMO^c-T-^.iaBga
■ r*
w Trstu, Via	2S (bišva ul. delle
Poste) vojral ul. Gior^io Galalti. Zraven velike pošte. — Telefon 123.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
v "šVsiu, uš. Gal.o-ž šl. kupuje
lj!!sfce, teo in ziipll^
po najvišjilz cenili. kevrsSnc k^aho^jiac.
ILitilltinKsKfgdfinnfeBnjifl
v Trstu« d Cemrala v Ljubljani.
PodruIIcico: Celje, Colorec, Gor ca, Sarajevo, S|i!it.
E«z®rvr»i zakladi: K 3,500.000.—. j
Obavlja vse v bančno stroko spn^I tjoče posle. — Sprejema vloge v lirah m i} ^ hranilne knjižice preti 3',.°/
na žlro-račune pro;i 37,

_.
t^Tcl. It. 5-13. Blagajna je oJprLi od 9-13.^
Ml

laill 1831M08IJ
nrej dr. BODO
ZsBszdmunlK dr. E. CLOIIrERO
— in —
dentist nSMO MMK
Trsi, in; mm šle?. 11,11. milit.
sprejemata od 9-12 ia od 15-19
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo [.o moderni tehniki
ii
Ivan Jančar
MozfcBiii tehniit
Trst — ulica Carduccl 20, H.
Cene zmerne.
Izredna prlšlkaž	SzradKa
U r.oja fp-ssvSr.i	b!?.g3
kitast© Sfe^sSz, ul. Roma 11, na uo^iu ul. ClcscMna Eosslnl
se dobi velika izber barhenta, Lliga za gospe, svilenine, žameta, cefira, borgeta, trliža, platnenega in bombaževega blaga, svilene ovratnice, pa.čolani, auio-p:-.jćo-lani itd. — Posebnost: m ^ške srajce, ovratniki, zapestnice, kravate, rokavice. Izgotovljeno perilo za gospe, volnene, bombaževe in vatirane odeje lastnega izdelka, vse po zelo nizki ceni. — Postrežba ločna.
TA zriiDARClC na Opeinsh
ima na razpolago veliko množ:no
Hrunl!nUQ !n posojilnica u Harezlgah
r. z. z n. z. vabi svoje člane na
Nnlz
ki se bo vršil
8. svečana t. 1. v prostorih gosp. Babica Antona v Marezigah št. 181.
PoSražnkfl u Tisiu, uL m Tora št. 10. — Telefon 31-22

DNEVNI RED:
1.	Prodaja Iiiše in zemljišča.
2.	Slučajnosti.
NAĆELNIŠTVO.
NB. V slučaju, da sc ob določeni uri ne zbere zadostno šfcevHo članov, <e skliče po § 33. 'zaJruz-nlh i>r^vil ciio tuo pozncle drus občni zbor, ki bo
Ccrso 24, I. nadstropje ^
\
Ordinira od 9- !2 dop. in o J 3 - G pop.
l\mMn izdaja m uliiiiijiia^j h naelfli zažja
j
II^rrai
svetem razpelu; ob enem pa je velel slug', sklepi ob vsaki udeležbi čhnov. naj odpre okao! Sluga, je pogledal
mm KiKOLic
Trst, u!. Udine 32 (urej Ee!??i!iB)
(na vogalu nI. Lodovico Ariosto)
Različna obuvala za gospode,
gospe in otroke.
L.istna delavnica, ter sc sprejemajo — naroČila in poprave po meri. —
T Lastna delavnica, I — naroČila in jh
nH-
vjtsi K©Sodl^©rska
Jilo'^j Južni KoloeSvo?)

in prsila ualuts in M
iBulS
po najugodnejših dnevnih cenah. Soroiak?, podpirajte domače podjetje.
Dirigent: Milan Slubelj.