Leto LXXIL, št. 162 a
LfiiMiaiia, četrtek M. Julija Hm
Cena Din L—
ixna,o vsak dan popoldne *vxern*l n^el.e »n p^ije.//In^atiao »pet&vrsjA D.n Z do 100 vrst 6 Din 2.50, od 100 do 300 vrst 6 Din.3. veću inserah peW vrsta Din i.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // »Slovenski Narod* ve4|a mesečno v Jugoslaviji Din 12—. za inozemstvo Din 25L—    //    Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UfRAVNISTVO
LJUBLJANA, KiNnVra ulica itev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-21
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg $t. 7 ii NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon Št. 26   //   CEUE, celjsko uredništvo; Srrossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65;
SKJruinica uprave: Kocenova uL 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC, Slomškov trg 5    //    Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
Resna akcija ali manever:
Mussolini in papež posredujeta v Berlinu?
Po berlinskih informacijah je italijanski minister Alfieri rešitve gdanskega vprašanja — Mussolini odsvetuje vojno, 1944) med tem pa naj bi se spor rešil s pogajanji
Hitlerju važne predloge glede pa predlaga status quo do leta
BERLIN, 20. julija, k. V tukajšnjih dobro informiranih krogih se je izvedelo, de je prinesel italijanski propagandni minister Alfieri, ki se je mudil v Monakovem na otvoritvi nemške umetnostne razstave, važna sporočila kancelar j u Hitlerju v zvezi z gdanskim sporom. Kakor se z vso gotovostjo zatrjuje, je Alfieri sporočil Hitlerju papeževe in Mussolinijeve posredovalne predloge za mirno rešitev spora med Poljsko in Nemčijo glede Gdanska. Mussolini nujno svetuje, naj se Nemčija izogne v sedanjem trenutku oboroženemu spopadu, papež pa predlaga, naj bi Nemčija svečano izjavila, da pri-
stane na status quo v Gdansku do leta 1944. Med tem časom pa naj bi se s posredovanjem Vatikana in Italije pričela pogajanja, da bi se vsa zadeva mirno rešila. Če bi Nemčija pristala na ta predlog, bi se papež z enakim predlogom obrnil tudi na Poljsko, kjer pa dosedaj ni interveniral, ker bi se mogla vsaka taka intervencija v sedanji napetosti napačno tolmačiti kot prizadevanje v korist Nemčije in Italije, čemur pa se želi Vatikan na vsak način izogniti. Zato tudi v varšavskih krogih izjavljajo, da jim o kakem takem posredovanju ni ničesar znano.
Nemški načrt: personalna unija
Dosegla naj bi se z izvolitvijo Hitlerja za predsednika Gdanska, s čimer bi bilo obenem izvedeno zedinjenje z Nemčijo
Pariz, 20. julija, br. Zadnje dni so po svetovnem tisku razširjene vesti o možnosti mirne poravnave gdanskega spora med Poljsko in Nemčijo. Te vesti so prihajale v glavnem iz Kima in Berlina in so bile v Franciji in Angliji sprejete z največjo rezervo. Poljska vlada je take vesti odločno demantirala s posebno izjavo, v kateri naglasa, da Poljska ni spremenila svojega stališča ter da slej ko prej vztraja na stališču, da bi pomenila priključitev Gdanska k Nemčiji v kakoršni-koli obliki za Poljsko casus belli. Tudi današnji pariški listi smatrajo, da gre pri vsej stvari zgolj za poskusni balon, ki naj omogoči ugotovitev, kako bi zapadni velesili in Poljska reagirale na morebitno nemško akcijo. Polslužbeni ?>Petit Pari-sien« naglasa, da zavzema gdanska afera vedno boli subverzivne oblike, ki utegnejo biti zelo nevarne.
Po zadnjih vesteh iz Berlina so tam začeli razmišljati zopet o novem načinu, kako bi se dali uresničiti nemški načrti
Ker je postalo jasno, da bi bila aneksija Gdanska preveč nevarna m riskantna, so sedaj iznašli novo formulo, po kateri naj bi gdanskj senat izvolil Hitlerja za svojega predsednika in s tem za poglavarja Gdanska. Na ta način bi se izvršila personalna unija med Gdanskim in Nemčijo in s tem izvršilo zedinjenje Gdanska s Nemčijo. S poljske strani poudarjajo, da bi vsaka taka akcija naletela na Poljskem na primerno reakcijo. Kakšna bi bila ta reakcija, je danes splošno jasno in znano.
»Jour« razpravlja o teh In sličnih načrtih za »mirno ureditev gdanskega spora« in prihaja do zaključka, da gre Berlinu za to. da bi na eni strani zbudil nezaupanje med Poljsko ter zapadnima velesilama, na drugi strani pa vtis, kakor da je Nemčiji res do tega, da pride do rnirne poravnave, kar naj bi uspavalo pozornost Poljske in na ta način olajšalo izvedbo nemških načrtov.
Nemški pogoji za pogajanja
Poljska mora prekiniti vse zveze z Anglijo in Francijo in pristati na priključitev Gdanska
^ Varšava, 20. julija, k. Po poročilih iz Gdanska je po povratku okrožnega vodje narodnih socialistov v Gdansku For-sterja, ki je imel v Berchtesgadnu dolgo posvetovanje s Hitlerjem, prenehalo tihotapstvo orožja. Gdanski narodni socialisti so glede usode Gdanska zelo optimistični. Forster je izjavil, da nihče ne pozna Hitlerjevega načrta, da pa je Hitler za pogajanja s Poljsko, toda le pod gotovimi pogoji. Poljska bi morala pristati na priključitev Gdanska k Nemčiji, za kar bi dobila zagotovilo, da ostanejo gospo-
darski interesi nedotaknjeni Najvažnejši pa je pogoj, da se mora Poljska odreči vsakemu sodelovanja In vsaki pomoči drugih držav. Predvsem mora odpovedati vsak dogovor z Anglijo in Francijo, V varšavskih krogih izjavljajo, da pod takimi pogoji seveda ne more biti govora o ka- ■ kem sporazumu z Nemčijo. V vsem tem j vidijo le manever, ki naj bi pred nemško javnostjo opravičil bodoče akcije Nemčije, češ da je Poljska odklonila miren sporazum.
Sestanek treh diktatorjev
V začetim avgusta M se imeli v Gornji Italiji sestati Hitler, Mussolini in general Franeo
PARIZ, 20. julija, br. V tukajšnjih diplomatskih krogih krožijo vesti, da se bodo v začetku avgusta sestali v nekem gornje-italijanskem mestu kancelar Hitler, Mussolini in general Franeo. Te vesti so se razširile v Rimu neposredno po povratku zunanjega ministra grofa Ciana iz Španije, vendar pa doslej uradno še niso potrjene. Na tem sestanku naj bi prišlo do sklenitve trojne vojaške zveze med Nemčijo, Ita-
lijo in Španijo, ob enem pa bo na tem sestanku padla končna odločitev o akciji Nemčije glede Gdanska. Kakor zatrjujejo v pariških diplomatskih krogih, bo na tem sestanku padla odločitev o miru in vojni v Evropi. V pariških krogih so sprejeli te vesti s precejšnjo rezervo, ker smatrajo za malo verjetno, da bi se Španija spuščala v kako novo avanturo, predno si ne bo gospodarsko docela opomogla.
Tretje pismo King-Halla Nemcem
Nad gjfagjg izvodov raziirjenilt 90 vsej Nemčiji
Berlin, 20. julija, e. Nemčijo je preplavilo tretje pismo angleškega publicista King-Halla. listi še niso objavili vsebine tega pisma, a znano je. da je še ostrejše, kakor prejšnji dve in v njem King-Hall poudarja, da stoji Anglija odločno na stališču, da ne bo trpela in dovolila nobene nadaljnje ekspanzije Nemčije. Pisma so poslana iz raznih držav in računajo, da jih je prispelo v Nemčijo okrog 50.000. Sodijo, da je njih število še večje, ker niso mogli točno ugotoviti, kdo vse je prejel
ta pisma, ker je mnogo oseb pisma sežgalo Iz strahu, da jih ne bi osumili zvez z inozemstvom ali pa da so v opoziciji proti sedanjemu režimu. Pisma so po večini naslovljena na intelektualce in gospodarstvenike, ki imajo trgovske zveze z inozemstvom, katerih naslove je najti v gospodarskih adresarjih. Prav verjetno je, da bo na to pismo odgovorila kaka vodilna osebnost in računajo, da utegne to biti namestnik Hitlerja Rudolf Hess.
Silna vročina in suša v Beogradu
Celi okraji mesta so brez vode, kar se najtežje občuti v bolnicah
20. julija, e. Kljub temu. da je bQo napovedano pooblačenje in nekoliko hladnejše vreme, je bilo včeraj v Beogradu popolnoma jasno in izredno vroče. Toplomer Je v senci kazal 32 do 35 stopinj C. Zaradi silne pripeke je v prestolnici od dne do dne bolj občutno pomanjkanje pitne vode. T višjih delih me-
sta nimajo pitne vode od Jutra do večera, v samem središču že od srede dopoldne do večera ni bilo vode. Zaradi tega sta ostali tudi obe veliki bolnici, državna in vojaška, od jutra do večera brez vode. V državni bolnici je zmanjkalo vode celo v ledenici in tako je ostala bolnica brez ledu, ki ji je nujno potreben za zdravljenje.
Kralj Karol na oddihu
„Izgufea svobode Je hujša od vojne!44
Izjava maršala Ridz-Smiglega o stališča Poljske v gdanskem spora
London, 20. julija, br. »News Chronicle« objavlja daljšo izjavo poljskega maršala Ridz-Smiglega, ki je zbudila v angleški javnosti veliko pozornost in splošno odobravanje. V svoji izjavi pravi maršal Ridz-Smiglv med drugim:
Poljska je vedno pripravljena sa mirno poravnavo gdanskega spora. Toda ta poravnava mora upoštevati poljske interese in poljske pravice. Ce pa bodo propadli vsi poskusi za mirno rešitev in bi Nemčija poskušala Gdansk okupirati v kakoršnikoli obliki, potem bo smatrala Poljska to za casus belli. Ves narod do zadnjega moža, Je pripravljen boriti se sa neodvisnost Poljske. Boriti se sa Gdansk pomeni boriti se za svobodo Poljske. Poljska ne želi vojne, toda so stvari, ki so še hujše od svobode! Pripravljeni smo upoštevati vse možnosti, ki se nam nudijo za mirno rešitev gdanskega vprašanja, toda Če bo Nemčija uporno vztrajala na priključitvi Gdanska, se bomo borili Gdansk je za Poljsko življenjskega pomena. Kdor ima Gdansk, ta lahko nadzoruje vse naše gospodarsko življenje. Izguba Gdanska bi pomenila novo razdelitev Poljske.
Nemška poročila o ganjanja na Poljski
Berlin, 20, julija, i. Nemški listi danes poročajo o novem preganjanju nemškega življa na Poljskem. Navajajo, da Je zadnje dni policija vdrla v tri vasi v okolici Tam opol a z namenom, da »pacificira« nemško prebivalstvo. Policisti so boje vmrali v hiše nemškega prebivalstva in s sekirami razbijali pohištvo ter z noži rjuhe po posteljah, češ da iščejo
protidržavne letake. Pri mnogih kmetih so vdrli skozi streho, ki so jo popreje razbili in razsekali. Več mladeničev je policija tako pretepla, da je morala pozneje sama poslati zdravnike, da so jim nudili pomoč.
Bukarešta, 20. julija .e. Drevi bo kralj Karol odpotoval na važno potovanje na vzhod. Vkrcal se bo na svojo jahto »Večerna zvezda«, s katero bo odplul na odmor. Zatrjujejo pa, da bo ob tej priliki imel tam važne politične razgovore.
Japonci izganjajo
London, 20. julija, i- Davi so v London prispela poročila, da se je položaj na Daljnjem vzhodu zopet poslabšal. V Kaj-fengu je dobilo 21 Angležev od japonskih oblasti ultimat, da morajo takoj zapustiti mesto in so se temu pozivu že odzvali. Organizacija Sin-Mij-Huj je pozvala vse tujce, da zapuste mesto. Japonci so imeli v Kajfengu veliko protestno zborovanje, na katerem so zahtevali, da morajo vsi Angleži iz Azije.
Stekli cigani
Petrovgrad, 20. julija, e. V vasi Šumlja-
ja v Banatu je nastala velika panika med prebivalstvom, ker se je mnogo ciganov zastrupilo z mesom steklih svinj. Nekemu kmetu v Jaši Tomiću je poginilo več svinj in je naročil hlapcu, naj jih zunaj vasi zakoplje. Hlapca so srečali cigani in ga prosili, naj jim svinje izroči. Hlapec jih je sicer opozoril, da so poginile zaradi stekline, a cigani se niso zmenili za to. Napravili so veliko pojedino, na katero so povabili tudi cigane iz bližnje rumunske vasi. Kmalu po pojedini so vsi cigani zboleli na steklini in eden je že umrl. Ko so oblasti zvedele za to, so dale cepiti vse cigane. Med prebivalstvom pa vlada velika panika, ker so ostali cigani iz rumunske vasi necepljeni.
Stocldioim, i julija. AA. (DNB). Bivši albanski kralj Ahmed Zogu je prispel s svojo družino v švedsko prestolnico.
1200 rudarjev odrezanih od zunanjega sveta
Nenavadna nesreča v belgijske m radnika - Zaradi prekinitve električnega toka so vse rudniške naprave prenehale funkcionirati in je v nevarnosti
Id so zaposleni pod zemljo
Rešeni!
BRUSELJ, 20. julija, br. Po celono-čnem napornem delu se je danes dopoldne ob 10. posrečilo vzpostaviti provizorno zvezo z elektrarno in napeljati tok do rudnika. Najprvo so vzpostavili ventilacijo, nato pa so začela funkcionirati dvigala. V dveh urah so spravili na svetlo vseh 1.200 rudarjev. Nekateri so bili že popolnoma izčrpani in so jih morali prepeljati v bolnišnico. Mrtev ni nihče. Pač pa hi se verjetno več sto rudarjev zadušilo, če bi bila prišla poper ur
BRUSELJ, 20. julija, br. Vsa javnost je pod vtisom nenavadne nesreče, ki se je včeraj pripetila v enem izmed največjih belgijskih rudnikov. Iz še nepojasnjenega vzroka je zgorel glavni kabel, ki vodi od elektrarne v rudnik Limbok-Maas. Zaradi tega je bil trenutno prekinjen električni tok in vse naprave v rudniku, v katerem je bilo v tem Sašu na delu pod zemljo 1.200 rudarjev, so prenehale funkcionirati. Ustavilo ae je dvigalo, vse ventilacijske naprave in vse črpalke sa vodo, kakor tudi vse moderne naprave za kopanje premoga. Vseh 1.200 rudarjev je popolnoma odrezanih od sveta. Ker se nahajajo globoko pod zemljo, — rovi
segajo v globino do 800 m — jim no morejo priti na pomoč ter se boje, da se bodo zlasti v nižjih rovih, kjer je zrak vedno zelo zatohel in nasičen s strupenimi plini, zadušili. Uvedena je bila reševalna akcija, toda dosedaj še niso mogli prodreti v globino. Ker ni pri roki novega kabla, in ker morajo napeljati kabel v dolžini več kilometrov, utegne trajati še najmanj 24 ur, da bodo vsaj za silo dobili električni tok. Ker so prekinjene tudi telefonske napeljave v rovih, je usoda rudarjev docela neznana. Pred rudnikom so vso noč bile zbrane množice svojcev, ki s strahom pričakujejo poročil o usodi svojih hraniteljev.
Pogajanja v Moskvi
London, 20. julija, e. Kakor doznava
Reuterjev diplomatski dopisnik, je prispelo Seedsovo poročilo iz Moskve a zadnjih razgovorih z Molotovim. Angleška vlada zdaj proučuje to poročilo, vendar ne kaže, da bi bil sedaj odposlan kak odgovor Moskvi. Angleška vlada ne bo odposlala odgovora, dokler ne bo konzultrala francoske vlade.
Mušanov v Londonu
London, 20. julija, e. Predsednik Sobranja Mušanov, ki se mudi v Londonu, je bil sprejet pri predsedniku parlamenta m je imel tudi sestanke z nekaterimi člani vlade. Doznavajo. da je sondiral teren za okrepitev gospodarskih zvez med Anglijo in Bolgarijo, govori se pa tudi. da se ie rogaial slede večjega posojila Bolgariji.
Drugi polet angleških bombnikov
v Francijo
Pariz. 20 julija, e. Okrog 100 angleških letal je preletelo včeraj Pariz in nato Južno Francijo. Okrog 9. dopoldne je priletela eskadra devetih bombnikov, ki jih pa zaradi oblačnega vremena niso opazili. Okrog 11. so priletele še štiri eskadre, ki so prispele iz smeri boulogneškega gozda. Najbolj vidna pa so bila letala okrog poldne, ko so drvela nad Opernim trgom v Parizu, kjer je bilo najbolj živahno. Drugi polet angleških letal je bil izveden v popolni tajnosti V Parizu se zaradi slabega vremena ni nihče nadejal ooleta angleških letal, ker ie bilo popreje lavljeno, da bodo letala priletela le v primeru ugodnega vremena. Ena skupina letal je poletela preko Orleansa in Sartra in se čez dve uri vrnila v svojo bazo Druga skupina je krenila proti Lvonu nato se ie pa vrnila v Anglijo. Dolžina današnjih poletov, ki so se končali brez vsake nezgode, je znaiala 2240 kilometrov. Polet pa je trajal sedem ur. Srednja hitrost je znašala 320 km na uro. V prihodnjih tednih ie predvidenih še več takih poletov. Z veliko nestrpnostjo pričakujejo tudi polet francoskih letal nad London.
London. 20. julija, i V spodnji zbornici je včeraj laburistični poslanec Hen-derson stavil ministru za letalstvo Kings-ieyu \Voodu vprašanje, ali bodo anšaleška letala napravila daljše polete tudi na Poljsko. Grško in v Turčijo. Minister ;,e odgovoril, da bodo angleška letala v najkrajšem Času preletela ozemlja teh iržav. Na vprašanje poslanca Baltona. P-e ne bi bilo umestno, da bi bil del angleške zračne flote stacioniran stalno na Poljskem, je minister odgovoril, da je to nekaj drugega in da se bo o tem še razpravljala.
Važna seja francoske vlade prihodnji teden
Pariz. 20. julija, e. V začetku prihodnjega tedna bo seja francoskega ministrskega sveta. Točen dan še ni določen. V nrv-i vrsti bodo na seji razpravljali o zakonu o rodbinah. Poročilo bo podal minister dela Pomare. Predsednik vlade se bo danes ali jutri sestal s finančnim ministrom in ministrom za delo, da se z njima posvetuje o tem vprašanju. Druga važna točka dnevnega reda bo vprašanje podaljšanja poslanskega mandata, za kar je vlada dobila pooblastilo. Skupina ministrov se je na zadnji seji pokazala razpoložena za to, da bi se poslanski mandati podaljšali od 4 na 6 let, druga skupina pa je bila za to, da se prihodnje volitve zaradi napetega mednarodnega položaja odgode za nedoločen čas. Na seji bo zunanji minister Bonnet poročal o mednarodnem položatu.
iz Srednje Evrope
Washinston, 20. julija, e. Kakor javfjs
Reuter. je predsednik Roosevelt sklical dvodnevno konferenco v Washington, na katero je povabil člane in predsednika mednarodnega odbora za begunce. Razpravljali bodo o vprašanju beguncev m. Srednje Evrope, Med državami, ki ae udeleže te konference, bodo Anglija, USA. Holandska, Argentina in Brazilija. V leta 1938 je Srednjo Evropo zapustilo okrog 120 do 140.000 beguncev, v prvih treh mesecih 1939 pa še 29.000. V teh številka* pa niso všteti begunci, ka so zapustili srednjo Evropo brez podpore mednar nega odbora za begunce.
Vsi francoski novi nar p izgnani iz Italije
20. julija, k. Stalni dopisnik pariškega dnevnika »Pariš Soir« v Rimu Jean Devau se je včeraj vrnil v Pariz. V Rimu je bil dopisnih štiri leta. Po izgonu francoskega novinarja Roberta Gibona iz Rima je bil Devau edini francoski novinar in dopisnik dnevnika, ki je še ostal ▼ Italiji Ker je bil sedaj tudi Devau izgnan, ni v Italiji zdaj nobenega francoskega novinarja.
Borzna poročila.
Cortt.   20.   jufi)a.    Beograd »,
11.74625. London 20.76, New York 443.3125, Bruselj 75.3250, kri lan 23.32. Amsterdam 237.30, Berlin 177.80, Praga 15.1250. Varšava 8JJ0. Sofija avto, Bsžasani X25.
Stran 2
»SLOVENSKI N ARO Dc, četrtek, ». julrja 19».
Sta¥. 162
železnicarski do
vrh Pohorja
Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic namerava zgraditi železnlcarsko okrevaSJce
Maribor, 19. julija 6e ta teden bodo pričeli v Cafovi ulici z gTadnjo nove trinadstropne palače. Gradi jo železničarska Nabavljalna zadruga. Nova stavba bo služila predvsem potrebam zadruge. V njej bodo poslovni prostori zadružne prodajalne« v nadstropjih pa stanovanja, ki bodo urejena po sodobnih načelih udobnosti in stanovanjske higijene.
Gradbena dela je dobila ljubljanska tvrd-ka Mavric, Kakor pravijo, je bila ponudba omenjene tvrdke nižja od ostalih. Nedvomno pa bi bilo treba upoštevati navzlic temu predvsem mariborske tvrdke, zlasti one tvrdke v našem metu, ki so v narodnih rokah.
Nova trinadstropna stavba bo izdatno izpopolnila bilanco letošnje gradbene ,ezone. Obenem pa bo tudi velika pridobitev za sam Maribor, saj bo vsa okolica Cafove ulice dobila z novo stavbo nov obraz in novo podobo. Gradbeni stroški za novo stavbo se računajo na preko dva milijona dinarjev.
Razen tega pa je treba omeniti drugo hvalevredno pobudo železničarske nabav-ljalne zadruge, ki hoče zgraditi na Pohorju svoj železničarskl dom. V to ^vrho je zadruga že kupila 28 oralov veliko parcelo v bližini Mariborske koče. Dom železničarjev bo neke vrste okrevališče za za-drugine člane, potrebne pomoči ter razvedrila. Dom bo najmoderneje urejen in bo
ustrezal vsem zahtevam udobno ter prvovrstno urejenega gorskega okrevališča. Cim bo načrt odobren, bodo pričeli s gradnjo.
Tako se izredno razveseljivo razvija naš pohorski Semmering. Magistratni uradniki imajo svoj Pohorski dom, poštarji svoj Poštarski dom na Petkovem sedlu. Sokoli svoj Sokolski planinski dom ob bivSi Ko-bijevl frati. Sedaj so sledili temu vzgledu tudi naši železničarji, ki bodo postavili v bližini Mariborske koče prvo gorsko okrevališča naših železničarjev, prvi železni-čarski planinski dom, ki naj služI zdravju v napornosti službe oslabelih železničarjev.
Tako iz leta v leto vse bolj narašča število novih stavb vrh našega Pohorja, kjer se množi tudi število zasebnih weekend-skih hišic in vil. Razvoj in rast našega pohorskega Semmeringa zelo pospešuje nova pohorska avtomobilska cesta, ki se že bliža Arehu in ki bo predvidoma slovesno otvor jena že jeseni. V par letih bo, kakor je podoba, ves teren od Pohorskega doma do Mariborske in Ruške koče posut s številnimi okrevališči, domovi raznih stanovskih združenj ter weekendskimi hišami mariborskih meščanov, ki dajejo vse bolj prednost letovanju na našem Pohorju pred letovanjem na morju in zlasti v raznih letoviščih onstran meja. Ta razvoj je nedvomno zelo pospešila svojevrstnost prilik, v katerih živimo.
Iz Šoštanja
odra. Lepaki, ld so vabOi k uprizoritvi »Maturec, so tudi povedali, da bodo igro igrali mlajši sokolski igralci, ki so se na
pozorišČu kulturnega udejstvovanja te večkrat uspešno pokazali, med drugim tudi v >Pesmi m ceste«. Dočim Je v tej trode-janki nastopilo vsega 6 igralcev, je sobotna »Matura« zajela številnejšo igralsko družino: 16 oseb. Bila bi torej Skoda, če bi trud, M ga je to razmeroma težko in obširno odersko delo zahtevalo, ne našel v občinstvu pravega zanimanja in razumevanja. Ko so se v soboto zvečer odprla vrata dvorane, so gledalci komaj kapljali med stole — stara bolezen soitanjske publike — no, ob devetih je bila dvorana popolnoma zasedena. Da se je predstava malo kasno pričela, je kriva tudi majhna nezgoda enega igralca; k sreči pa ni bila nevarnega značaja. Zavesa se je odprla, »Matura« je stopila na oder. Kakor že rečeno, Fodorjeva komedija nI majhna stvar. Kolikor se delo ne poglablja, ne zajeda v problem, se razteza v zunanjo pestrost, kolikor ne postavlja pred gledalca problema, prinaša zanimive karikature. V živih In dobro zadetih ljudeh je največja
vrednost igre. K popolnem uspehu Mature so pa največ pripomogli dobri igralci in pa primeren čas: konec Šolskega leta in počitnice. Na pragu teh dveh se dogajajo vsa tri dejanja. Prvo mesto gre seveda Igralcem. Domala vsem. Gledali ln poslušali smo vseskozi odlično Ano Matejevo (Dragica šumerjeva), razgibano Katjo Slaparjevo (Marija Medvedova), na moč strogega matematika dr. Vrtača (Blaž Ročk), bliskovito Mozolčevo (Dragica Kurnlkova), šegavega slugo Tonlja (Arzensek Tone), dobrodušnega filozofa Čebulo (Perovec Franjo umirjenega ln avtoritativnega ravnatelja Dvornika (Karel Destovnik), pa še: naravoslovca Vidoviča (Placerja), profesorje Strka (Kosi), Šiško (NagUč), Zorovo (Vido Bajtovo), Otona Kranjca (Veingerl) in končno osmosolke: Dora Voglarjeva (Mrav-ljak Mlljenka), Sonja Mali jeva (Hilda Novakova), Tatjana Sirkova (Tatjana Kur-nikova) in Nada Kolar jeva (Pepca Raz-bornikova). Skratka: nastopil je simpatičen in mnogo obetajoč igralski ansambel. Prav in dobro bi bilo, ako nam bo kmalu pripravil novo stvar; tokrat morda kako aktualno dramo. Tudi tem mladim naj velja: vinograd je velik, delavcev pa malo.
Mariborske in okoliške novice
Skrivnostna smrt
Marije Faričeve
Mariborsko državno tožilstvo vodi preiskavo
Maribor, 19. julija Kakor smo že poročali, so našli 9. julija na domačem dvorišču v Kicarju pri
Rogoznici na Dravskem polju mrtvo 62-letno posestnico Marijo Farič, ki si je v samomorilnem namenu prerezala vrat. Ko je za njeno smrt zvedel sin, se je zgla-sil pri orožnikih in izrazil sum, da mati ni napravila samomora, ampak da gre za zločin.
Na podlagi te ovadbe so orožniki pričeli z obširno preiskavo. Dognali so, da je bila pokojna Faričeva na obeh očeh popolnoma slepa. Eno oko je revica izgubila že leta 1931 in sicer ji ga je izbil lasten mož v prepiru. Drugo oko pa je izbila Faričevi leta 1934 krava na paši z rogovi. Pri Fari-čevih so bili v zadnjih letih prepiri na dnevnem redu. Pokojna Marija Faričeva je iz obupa mnogo pila. prav tako njen mož Janez. V vinjenosti sta se potem zakonca čestokrat prerekala in pretepala. Dne 9. t. m. popoldne je pri Faričevih spet nastal hud prepir. V teku prepira jc Janez Farič z bikovko svojo ženo tako pretepel, da je dobila po vsem telesu    krvne podplutbe.
Mož je nato odgnal krave na pašo. Ženo, ki je na ves glas kričala, je pustil v sobi. Zena je nato, očividno v živčni razdraže-
nosti in užaljenosti, poiskala britev svojega moža ter si prerezala vrat, nate pa stekla ni dvorišče, kjer je obležala in izkrvavela.
Sodna obdukcija pa je dognala, da pokojna Faričeva ni umrla zaradi poškodbe na vratu, ampak zaradi srčne kapi. Poškodbe na vratu niso bile smrtonosne. Prerezane so bile le manjše žilice, dočim goltanec sploh ni bil poškodovan. Pač pa je sodna obdukcija dognala, da ima pokojna Faričeva na glavi poškodbe, prav tako na rokah, nogah in hrbtu, ki izvirajo od udarcev s palico ali sličnim predmetom. Tudi je obdukcija dognala, da je bila pokojna Faričeva vdana alkoholu. Glede poškodb na vratu so izvedenci izrazili mnenje, da si jih je sicer pokojna Faričeva sama prizadejala, ne izključujejo pa, da je rano povzročila tuja roka.
Vsa zadeva je bila sedaj odstopljena mariborskemu državnemu tožilstvu, ki vodi preiskavo.
V bolnici ležita dva na eni postelji
mnogi bolniki pa kar na hodnikih — Obupne razmere
Maribor, 19. julija V poletnem času se zelo množijo razne nesreče in nezgode, ki avtomatično zvišujejo število bolnikov po naših bolnicah. Tako je tudi z našo mariborsko bolnico. V zadnjem Času je bilo nešteto nezgod in nesreč, zaradi katerih so se morale številne žrtve zateči v bolnico. Žal, pa ie to za bolnike in tudi za javno mnenje izredno težka preizkušnja. Nemalokrat je že prodrl v javnost glas o prostorni stiski, ki se čedalje bolj opaža v mariborski splošni bolnici. Toda vsa opozorila niso mnogo zalegla. Tako smo doživeli v zadnjem času, da se je znašla bolniška uprava, ki je sicer ne zadene pri tem nobena krivda, v zelo neprijetnem položaju, ker je število bolnikov tako naraslo, da je zmanjkalo prostora za njihovo namestitev. Morali so pač po-razmestiti po dva bolnika v eno posteljo. Razen tega so postali spet aktualni bolniški hodniki, kjer leže bolniki kar na no-silnicah. Odveč je razmišljati o tem,- kako neprijetne utegnejo biti posledice takšnega
stanja. Bolniki, ki so kar po dvoje razmeščeni v eni postelji, morajo preko dne od časa do časa zapuščati svoja ležišča, ker je skupno spanje ponoči in preko dneva nevzdržno. Pomagajo si reveži na ta način, da se izmenično odpočijejo ns posameznih posteljah preko dneva,- dočim jih preko noči čaka počitek, ki psč ne more biti počitek niti za zdrave ljudi, kaj Šele za bolnike.
Ko se je v naši splošni bolnici z nastopom poletja spet pojavila stiska prostorov, se prizadeti, pa tudi neprizadeti spet vprašujejo, kakšen smisel ima neki štirinadstropna gradnja, ki je bila dozidana pred dvema letoma in ki še danes stoji tam ob Tržaški cesti v surovem stanju — nedozi-dana in nedograjena. Zal, se še zmerom rešuje problem, kako izposlovati potrebnih 5 milijonov din. ki jih ima še dobiti uprava mariborske splošne bolnice, in ki bi zadoščali, da rešijo mariborsko bolnico sezonskih prostornih stisk in težkoč.
Pekovski mojstri in pomočniki
Netočne vesti o pogajanjih za sklenitev kolektivne
pogodbe
Maribor, 19. julija O pogajanjih za kolektivno pogodbo pekovskih pomočnikov so se pojavile v časopisju netočne vesti. Zato je Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru dolžno podati sledeča pojasnila. Predvsem se ugotavlja, da je bila prva kolektivna pogodba, ki je stopila v veljavo z dnem 30. 11. 1936, pravilno odpovedana od mojstrov in prestala veljati z dnem 1. 10. 1937. že ta pogodba je bila v državi najugodnejša za pekovske pomočnike. Na pobudo pekovskih pomočnikov samih so se pričela letos pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe in se je v to svrho vršilo več sestankov med pooblaščenci pekovskih mojstrov in pomočnikov. Na teh sestankih se je sporazumno sprejelo sledeče:
Delovni čas se določa za preddela ob 22. vrl, glavno delo v pekarni pa se prične ob 1. uri, ob sobotah eno uro preje. Delovni čas za pomočnike, ki so zaposleni le pri Izdelavi kruha in peciva, znaša dnevno 9 ur.
Mezde v pekarnah so tedenske ter se računajo po številu zaposlenih pomočnikov in sicer!
I. skupina: Pekarne s 5 ln več pomočniki:
PredpeČnik in mešalec za belo  din 440.—
Mešalec za črno......»   400.—
Ostali pomočniki.....> 350.—
ff- skupina: Pekarne s S in 4 pomočniki: Predpečnik in mešalec za belo    > 400.—
Mešalec za Črno.....> 370.—
Ostali pomočniki.....»   320.—
t«, skupina:   Pekarne a enim  In dvema pomočnikoma
Preddelavec.......> 300.—
drugi pomočnik......>  240.—
$e se zaposluje samo 1 pomoč.  > 240.—-
Uživanje kruha je pomožnemu osebju v pekarni svobodno, za dom dobijo pomočniki še pol kg kruha.
Po enoletnem službovanju pri istem delodajalcu pripada pomočnikom tridnevni plačani dopust na leto.
Napram prvi kolektivni pogodbi pome-nja nova kolektivna pogodba znatno izboljšanje za v pekarnah zaposlene pomočnike, ki takih tedenskih mezd ne prejemajo nikjer drugod v državi Navzlic poslabšanju pridobitnih razmer v pekovski stroki so pristali mariborski ' in okoliški mojstri na tedensko zvišanje mezd. Pekovski mojstri morejo torej mirno prepustiti sodbo javnosti glede službenih prejemkov svojega zaposlenega osebja. Pomočniki v marsikateri drugi rokodelski troki bi bili srečni, če bi imeli enake delovne pogoje in mezde v tej višini.
Od strani mojstrov ni torej nikake zapreke za sklenitev nove kolektivne pogodbe in gotovo so s to sporazumni tudi vsi uvidevnejši pomočniki, če pa ne bi (ne po krivdi mojstrov) došlo do sklenitve kolektivne pogodbe, tedaj bodo pekovski mojstri morali pričeti z delom v pekarnah po uredbi, t. j. ob 3. uri. S tem ne bo ob jutranjih urah dovolj kruha in peciva v prometu, zmanjšala se bo potrošnja in mojstri bodo prisiljeni plačevati pomočnikom mezde po urah zaposlitve. Mojstrom samim in njih rodbinskim članom pa je po zakonu o obr-tih itak svobodo in ob vsakem času obratovati v svojih pekarnah.
— V okviru anglesaega poottalikega tečaja je drevi v »Vesni« večer angleške glasna. Včeraj so si gostja ogledali nase
Pohorje, kamor so jih prepeljali s 4 mest. nimi avtobusi.
— Tatvine sadja se množijo. Sedaj, ko je nastopil čas sadja, se v Mariboru in
okolici slino množijo tatvine sadja. Ne mine skoro dan, da ne bi temu ali one. mu posestniku, zlasti na periferiji Mari. bora, izginilo z drevesa sadje, posebno sedaj, ko zorijo marelice, so tatovi v polni akciji. Iz vrtov delavske kolonije v mag-dalenskem predmestju so zadnje dni obrali zlikovci številna drevesa. Občutno so oškodovali prizadete, ki so komaj čakali, da marelice in breskve dozorijo. V Lim-busu pa ju tatovi obrali vsa sadna d reve. sa na tamošnjem šolskem vrtu. Preiskava je dognala, da so tatvine izvršili mladoletniki. V zvezi s sadnimi tatvinami je bilo ovadenih sodišču 8 mladeničev, ki so pri zaslišanju tatvine priznali. Izpovedali so, da so del plena pojedli, del prodali, izkupiček pa zapravili.
— Mrtvec v potoku. V Dravi n p; pod ža. go posestnika Ivana Bogme so potegnili iz vode truplo okoli 50 let starega moške, ga, ki je ležalo v vodi najmanj 10 dni. Truplo je bilo že skoraj popolnoma v razpadu. Po obleki sodeč gre za nekega berača, čigar identiteto skušajo sedaj dognati. Utopljenec ni imel pri sebi nobenih dokumentov. Mrtvec je male, močne postave, črnih las. Oblečen je v zimsko suknjo, ima »cajgaste« hlače. Ker ni bilo na truplu nobenih znakov nasilja, domnevajo, da gre za nesrečo ali samomor.
— Priporočljiva služkinja. Gk>stilniČarka Terezija Hometerjeva je prijavila policiji, da je pobegnila njena 221etna služkinja Marija F. Z njo vred je izginil tudi jedilni pribor, razne obleke, perilo in drugi predmeti v skupni vrednosti okoli 2000 din. Policija poizveduje sedaj za pobeglo služkinjo.
— Utonil? lOletni Danilo ćerpes, ki stanuje v Vošnjakovi ulici 19, je v nedeljo popoldne odšel od doma in domačim dejal, da se gre kopat v Dravo. Doslej se deček, ki je vzel s seboj kopalne hlačke, ni vrnil. Svojci so v skrbeh za njegovo usodo. Prijavili bo zadevo policiji. Ni izključeno, da je deček pri kopanju v Dravi utonil.
— Policijo je vodil za nos. Pred dnevi so našli na vrtu Birtičeve gostilne, kakor smo svojčas poročali, kolo in suknjič, v katerem je bilo neko poslovilno pismo. V tem pimu je neki mlajši moški, ki se je popre je v gostilni dobro navečerjal in potem ničesar plačal, sporočil da pojde v Dravo. Policija je že takrat sumila, da jo hoče neznanec voditi za nos, zlasti ker je bilo ugotovljeno, da je bilo kolo ukradeno. Sedaj pa so nemška oblastva izročila policiji nekega 21 letnega Petra Goloba, ki je pri zaslišanju na policiji priznal, da je identičen s tistim moškim, ki je napisal poslovilno pismo in pustil kolo na vrtu Birtičeve gostilne. Napovedanega samomora pa ni izvršil, ker si je premislil ln je raje odšel skrivaj v Nemčijo, da bi našel tam ^kakšno zaposlitev. Ker ima Peter Golob na vesti še več drugih grehov, so ga pridržali v zaporu.
— Tatovi na Mariborskem otoku. Doslej še neizsledeni zlikovec je ukradel iz neke kabine trgovskemu potniku Lavosla. vu Randlu iz Einspielerjeve ulice 42 hlače. Randl, ki se je, razumljivo, nahajal v neprijetnem položaju, je zadevo prijavil policiji, ki poizveduje sedaj za drznim tatom.
— Spet razbite električne žarnice. V noči na torek je neki neznanec spet razbil električne žarnice na državnem mostu. To je v kratkem presledku že drugi primer Mestna občina je tokrat oškodovana za okoli 250 din. Za možakarjem, ki ima očividno posebno veselje z razbijanjem električnih svetilk policija intenzivno poizveduje.
— Bazne novice. Doslej še neznani zlikovec je ukradel iz drvarnice Alojzije Verdnikove v Taborski 22 več steklenic slatinske vode. — Mesarskemu mojstru Jerneju Fidlerju je izginila iz mestne klavnice svinjska koža. — Na Tržaški cesti sta trčila kolesarja Oton Sprajcer iz Koroške ceste in Jožef Domadenik iz Hoč, Pri karambolu sta bili obe kolesi poškodovani, dočim sta odnesla oba vozača k sreči zdravo kožo. — S črešnje je padel 281etni posestniški sin Lavoslav šnuet iz Košakov. Obležal je s težjimi poškodbami po glavi. Zdravi se v bolnici. — Na Kralja Petra cesti v Studencih je padlo z nekega tovornega avtomobila poleno na 34-letno Barbaro Jodl, ki je slučajno stala pred svojo hišo. Poleno je zlomilo Jodlovi levico. Mariborski reševalci so Jodlovo od-premili v bolnico. — Na nekem dvorišču v Lim bušu sta se sporekla hlapca Dolni-čar in Horvat zaradi neke kose. Jakob Domičar se je pri tem tako razburil, da je zgrabil koso in z ostrino nekajkrat udaril po Francetu Horvatu, ki je obležal s poškodbami na rokah in na glavi. — Na državnem mostu je podrl neki kolesar 18-letno šiviljo Frančlško Emeršičevo. ki je pri padcu dobila lažje poškodbe po nogah. — Na Aleksandrovi cesti sta trčila neki osebni avto in enovprežni voz. Pri karambolu je bil avto poškodovan. Hujših posledic k sreči ni bilo.
— Zaradi poskusenoga umora so aretirali studenški orožniki 221etnega Viljema Stauberja, ki je, kakor smo že včeraj poročali, zabodel svojo izvoljenko Anico Dama iz Studencev v roke in trebuh. Stau-ber je pri zaslišanju izjavil, da ni imel namena Damiaevo umoriti. Zagovarjal se je, češ da je bil zalo razburjen, ko mu je Damiševa dejala, da ne mara o njem ničesar več slišati. Viljema Stauberja so
orožniki izročili v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
— Neprijeten doživljaj je imel Franc Vabič iz Studencev. Ko se je s svojim ko. lesom vrnil ponoči domov, se je pri stu-denškem gozdu malce odpočil. Pri tem pa je zaspal. Ko se je zjutraj zbudil, je moral «.ugotoviti, da mu je izginilo kolo, na katerem je bila aktovka z jestvinami. Zadevo razčiščujejo orožniki.
— Poroke. V zadnjem tednu so se v Mariboru poročili: Franc Lorbek, strojevodja državn h železnic v p., Mejna 34. in Antonija Vahl, kuharica, Pobrežje; Rudolf Ookl. trgovski sluga, in Angela Belec, služkinja, Tezno; Vladislav špitaler, sedlarski pomočnik, in Matilda Leonhard, tkalka, Tezno; Ladislav Lah, poročnik bojnega broda v Tivtu, in Rajka Dilber, domaćica, Aleksandrova 36; Blaž Crnko-vič, delovodja, in Pernat-Blažič Ana. za-sebnica, iz crešnjevca; Ferdinand Klaslnc, mehanik.šofer, in Gracijana škrabl, šivilja, Cvetlična 21; Franc Zgonc, zasebni uradnik in Katarina Rošič; Franc Kovač, mizar, in Ana Trop. Obilo sreče!
— Vse so pokupili. Poročajo nam: »Oni dan so se pojavili na trgu tuji obrazi. Pokupili so ves krompir, kar ga je bilo. Prodajalke so se komaj ubranile denarju, s katerim so jih neznanci obsipavali. Ko so nekatere mariborske gospodinje, ki iz teh ali drugih razlogov niso mogle zarana na trg, prišle kupovat po pol 10. uri, se jim je primerilo, da niso dobile niti krompirčka več. Prav gotovo bi bilo treba misliti na to, da se s primernimi ukrepi glede omejevanja nakupljenih količin preprečijo primeri, da doživljajo mariborske gospo dinje razočaranje na račun tujih obrazov.«
— Velika suša preti nekaterim pridelkom. Okoliški kmetje zelo tožijo radi hudih posledic suše, ki bodo še usodnejše, če ne bo v kratkem prepotrebnega dežev ja. Ponekod trpijo ljudje zaradi suše tudi pomanjkanje vode.
— No, vendar. V grajski ulici so pričeli včeraj z asfaltiranjem pločnika. Pešci, ki so morali vsak dan tod mimo, so zelo ob. čutili nedostatek nekam žalostne ekspedi-tivnosti pri teh delih, kar je bilo opaziti tudi ob drugih primerih. No. končno so se gospodje vendarle spomnili tudi nase Grajske ulice ter odredili asfaltiranje ploč nika, ki je čakal na to vso zimo in po mlad.
— Mariborski gozdovniiq taborijo letos v Mozirju. Lani so taborili na Gorenjskem.
— Ni sladkorja. Mariborske gospodinje v zadnjem času zelo tožijo zaradi poman j. kanja sladkorja. Nekateri trgovci ga sploh več nimajo v zalogi. Pri tem gre predvsem za kristalni sladkor, ki ga uporabljajo gospodinje predvsem pri vsakoletnem vkuha-vanju in konzerviranju črešenj, breskev, marelic to hrušk. Nekateri trgovci imajo sladkor obeh vrst sicer na zalogi, vendar ga nudijo izključno svojim starim stran kam in odjemalcem Pomanjkanje slad. korja pa bo zavzelo večji obseg, če se mariborskim trgovcem ne posreči Že v kratkem nabaviti nove količine kockastega in kristalnega sladkorja.
— Jagoalov. Praha. »Del. pol.« poroča v št. 82.: »Kaj pomaga tlakovanje, ako pa ne zalijemo rež med kockami s smolo! Ker ni dežja, mora mestna občina po večkrat na dan škropiti po glavnih ulicah, da vsaj nekoliko omili prašno nadlogo, ki je noče biti konca, pa četudi so glavne prometne ulice že skoro vse tlakovane. Da pa pomeni tlakovanje ulic s kockami, ne da bi se zalile reže med njimi s smolo, samo polovično rešitev problema ne uče samo velika mesta, ki to delajo, ampak tudi pogled na tlak, na dovozu na most. ne. posredno po škropljenju. Cim se namreč voda razlije po tlaku, nastane blato in sredi najhujše vročine se ti lahko zgodi, da te blato, ki brizga izpod avtomobilskih koles, poškropi po obleki. Ko pa se tlak posuši, se blato zopet pretvori v prah, ki je v našem mestu, kjer ni nikdar brez vetra, i-e običajen pojav, zaradi katerega naše mesto tudi slovi kot jugoslovenska Praha.«
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu, telefon 20—05. ter Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu, telefon 22—70.
— — Mariborsko vjerne. Maksimalna tem. peratura 28.4, minimalna 13.7. Napoveduje se nekoliko vetrovno ter rahlo oblačno vreme.
— Iz Bakra, v Bakar. Kolonija deklic se vrača iz Doma mariborske Jadranske straže v Bakru dne 1. julija ob 9.13 dopoldne. Starši naj prevzamejo svoje otroke na glavnem kolodvoru. Isti dan odpotuje ob 17.58 v Bakar mešana kolonija dečkov ln deklic, ki jih je zbrala Jadranska straža is naših obmejnih šol, o čemer smo svojčas že poročali. Zbirališče na glavnem kolodvoru točno ob 17.
— Riziko poljskega dela. žile si je prerezala na nogi s srpom 44 letna Marija šeparič iz Bezene. Njene poškodbe so precej resne. Zdravi se v bolnici.
— V Ljubljano s četrtinsko voznino. V dneh od 13. do 15. avgusta t. 1. bo v Ljubljani velik gasilski kongres. Člani gasil, skih edinic imajo za obisk gasilskih prireditev pravico do četrtinske vožnine ix Maribora v Ljubljano. Gasilska četa Maribor mesto pa vabi svoje podporne Člane, da se zglasijo v njem pisarni na Koroški cesti, kjer dobijo podrobna pojasnila glede četrtinske voznine in kongresa.
— Dvojezični napisi. Prejeli smo s proa, njo za objavo: »Pasantje, ki se sprehajajo po Stritarjevi ulici, opažajo neko čudno opozorilo kolesarjem. To opozorilo je napisano v slovenščini in tudi v nekem drugem jeziku. Zdi se, kot da ima dotičnik toliko pacientov, ki govorijo oni drugi je-iik, da se je odločil za dvojezični napis. Zares čudne reči.«
— Zanat v opekarni. V Košakih je zemlja zasula 43-letnega delavca Franca Ferka z Spodnje Dobrave. Tovariši so mu takoj oriakočili na pomoč in ga z največjo muko v zadnjem hipu rešili. Bil je nezavesten in imel je zlomlejno nogo. Prepeljali so ga v bolnico.
— Peronospora. Banovinski sadjarski ln inarski zavod v Mariboru sporoča, da je
^edaj čas za četrto Škropljenje vinogradov. Za istočasno obrambo proti peronospori in zatiranju kiseljaka naj se uporabi bordoška brozga v zvezi z zelenilom TJrania. Ponekod se je pojavila v večji meri tudi prva trsna plesen. Za obrambo in zatiranje te bolezni naj se vinogradi vestno žvepljajo. Žveplja naj se s fino zmletim žveplom. Ob zelo vročih solnčnih dneh pa naj se namesto trt žveplja na tleh ob trsju. ker prehuda solnčna pripekn žveplano zeleno trsje lahko občutno poškoduje.
Iz Celila
—c Koncert v parku. Celjska vojaška godba bo priredila danes od 18. do 1° koncert v mestnem parku.
—c l' celjski bolnici je umrl v torek zvečer v starosti 57 let železniški uradnik v pok. g. Mirko Kupljen, sin pok. celjskog notarja g. Antona Kupljenu Pokojni ki je bil značajen naroden mo/. zapušča soprogo go Viki in mater go Jelisavo Kup-ljenovo v Celju. Pogreb bo danes ob 17.30 iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svoj cem naše iskreno sožalje!
—C Pri delu se je ponesrečil 401etni delavec Martin Hrovat z Ložnice pri Celju. Ko je delal v kamnolomu, mu je padel težak kamen na desno roko in mu zmečkal kazalec. Hrovata so oddali v celjsko bolnico.
Iz Ljutomera
— Našim naročnikom. Z današnjim dnem smo prenehali dostavljati Slovenski Narod« onim, ki so ga nekaj časa prejemali na ogled, pa se nanj še niso naročili. Morete pa še vedno javiti naSemu raznasnlni, če se hočete na »Slov. Narod« naročiti, da vam ga začne ponovno dostavljati, »Slovenski Narod« je najstarejši na.š dnevnik, najcenejši naš popoldnevnik, ki ga dobivate Se istega dne po raznašalcu dostavljenega na dom. Prinaša poleg drugih tudi vesti iz naše okolice, ki so v zvezi z našimi dogodki na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju. Pridružite se krogu naročnikov »Slovenskega Naroda«, ki ima pri nas od vseh popoldnevnikov največ naročnikov!
— Dobili bomo novo avtobusno zvezo. Letos so mariborska mestna podjetja otvorila avtobusno progo iz Maribora v Ljutomer. Že pred otvoritvijo te proge smo na tem mestu poudarili potrebo te proge, ki se bo rentirala, ker veže gospodarske kraje z našim Meranom Mariborom. Dosedanji osebni promet je pokazal, da se takrat nismo motili. Kljub delavni sezoni našega kmetakega človeka, ki se rad poslužuje te proge, vidimo da je avtobu3 vedno dobro zaseden. Tudi nedeljski izletniški avtobus je vedno dobro zaseden. Poleg te proge se bo v doglednem času otvorila še ena avtobusna proga in sicer Ljutomer —Sv. Tomaž—Ptuj, odnosno Sv. Tomaž—■ Ptuj. Za to avtobusno progo je zaprosila občina Sv. Tomaž pri Ormožu. Interesenti se pozivajo, da vlože prošnje do konca tega meseca na bansko upravo.
— Popravek. V našem poročilu o železniških zapornicah bi se moralo pravilno glasiti pri KukovČevi restavraciji in na progi pred Lukavci.
— Ključarevska opekama še vedno počiva. Ključarevska opekarna, ki je last nekega večjega podjetja iz Murske Sobote, še vedno počiva, dočim imajo ostale opekarne toliko naročil, da jih komaj zmagujejo. Tudi ta opekarna bi Imela dovolj naročil, ker je njena zemlja, ki jo uporabljajo za opeko, ravno taka kakor jo imata sosedni opekarni. Na žalost pa so baje skoraj vsi večji stroji v tej opekarni demontirani in odpeljani tako, da ni upanja, da bi opekarna v doglednem času obratovala, kar je pač v gospodarsko škodo neposredni okolici, zlasti pa delavstvu, ki bi bilo potrebno zaposlitve pri domačem podjetju, a mora iskati dela v tujini. Ker je nastalo veliko povpraševanje po opeki, bi se pač tudi ta opekarna lahko uredila ter začela obratovati. Kmalu pa se bo itak moral popraviti dinvnik, ki se je v zadnjem času začel močno nagibati.
Iz Slovenskih goric
— Sejem. Letošnji Alešev sejem pri Sv. Ani v Slovenskih goricah 17. julija je bil slabo obiskan v primeri s sejmi drugih let. Prignanih je bilo 30 glav goveje Sivine. Povprečne cene so bile zelo slabe. Kriva je suša in poplava, ki je uničila velik del sena ob potokih.
— Suša — skrb našega kmeta. Vroče vreme povzroča vedno hujšo sušo. Rast poljskih pridelkov je v zastoju. Najbolj trpi radi suše krompir, .koruza, fižol, pesa in vrtni sadeži. V enakem stanju so pred kratkim pokošeni travniki, ker se o tava zaradi suše ne more razviti in bo pridelek uničen. Kmeta se polašča skrb.
— Vlomilci na delu. Pri posestniku fte-hu Simonu na Drvanji pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah so vlomilci 12. julija oplenili pri belem dnevu stanovanje, ko ni bilo domaČih doma. Ukradli so med drugim 1 žepno uro, raznovrstno obleko, čevlje in moško kolo. Škode trpi posestnik nad 2000 din. Neznanci so s plenom srečno izgiaii brez sledu. Na delu je gotovo večja vlomilska družba, ki že del j časa pleni po okolici.
— Nemarnost peronospore Izginja. Zadnje pospešeno redno škropljenje vinogradnikov je odstranilo pretečo nevarnost peronospore, ki je ponekod že kazala prve znake. Vinogradi so že skoraj izven nevarnost in je pričakovati dobro vinsko letino.
— Ottfntno pomanjkanj* kmečkih delovnih moči se opaža v zadnjem času na kmetih, kjer ne dobe delavcev za pospravljanje ftlta; enako je z mlačvijo in vino-grao^iišldmi delt Velik del naših delavcev je zaposlen na se sorske m delu v Franciji in Nemčiji, mnogo pa v sluZban ?o našla mestih in trgih.
_