Poštni urad MM Ceiovec — Veriagtpoutamt MM Kiagenturt
izhaja w Ceiovcu — Eruchoinungsort Kiagenturt	Posamerni itvod t.!0 iii., metešna naročnina 5 iiiingov
P.b. b.
Letnik XXX.
Ceiovec, petek, 8. avgust 197$
Štev. 32 (1722)
Manjsm^/ro vprašanje po konferenc/ v He/s/nkiTi
A/at:jI:MsBo	je Mo že
/ansBo /eto večBr^t pretMet wedwa-pozornost: ;/? wednaroMeg<^ oBrdt)M^y^wj^.
Po MeJM^roJMetM m^wjš:MsBew se-^/uarj^ OZN v OBr/d^ je B;/^ ve/:B^ Bo^/erewc^ M^rodM:B 77MM/HM v 77-waBdr M s/e^;7: še Bo::gre^: wed-"^rodn:B waMjš:MsB:'B z^r^ženj ^//TNS w Z/DLCAŽ, BowČMo pa so Ma sp/ošnc a/; poMwezr:a BouBret-^ MMnjš:?:sB% vpraMr:;a — wed "/M: tM; waže — že predmet wa za-^eda^j/B raz^/B K^iaMOf OZN.
Na weB teB jor::w:B je ve^d^r "o za razprav/;aM;e na ratM zaan-^tveM:Bov :a stroBowj^Bov, v Bo/i-Mr gotove ustanove sp/oB /te pred-ttav/;a;o zgo/j privatna we<ŽMaroJ?za z<^raže?;;a Brez /orraa/Mop ravnega p!*tznaw;a s ^trart: o/:'cM/M:B fncdna-todn:B a^tawov, Bot tta OZN w Ev-**opsB: ^vet a/t t::d; Mwo s str^m po-s^wezr::B Jržav.
Ne ^a N Bote/i s tem omafovaže-%ttt pomela tžeJa w prt'zat7evaw; te/j /oramov Ma w^njš:wsBem področja, ?f prav zarast ede^:B vzrokov fe/;ava na teB /owMB sprejet/B na-če/ m ^merntc vent/ar /e omejena tn t^romna.
V	Ne/smB/B pa to podp:'sa/:' za-B/jKČn: a^t TvropsBe Bou/ereMce o varnost: tn to^e/ovan;a preJstavn:^:' t^fžav :'n to Mdjodgovoruejš/, Mr daje deB/arac/j:', sprejet: na taBo v:soB: **avn:, čeprav ne pomen: d:reBtt:e obveznost:, /zredno mora/no-po/:'t:čno ve/javo, b: se je države-podp:su:ce te-ga ^obamenta ne morejo Mr men: n:č tcB: n:č ;zogn:t:.
Zato BorošB: ^/ovenet tsbreno po-zdratdja?r:o, M predvsem na poba:/o države mattčnega naroda ta zaB/jač-H: abt vsebaje v sedmem č/ena fad: prob/em narotfntb manjs:n, :n to v evropsbem Jobamenta brez dvorna v sm:s/a b/astčnega pojmovanja, ba-bršno se je :zobbbova/o na evrop-sbem bont:nenta, v razbbo obravnavanja tega prob/ema v razmB jo-ram:b OZN v štrobem svetovnem obsega.
Za nas borosbe ^/ovence pa :ma ta ^obament se prav poseben pomen tn posebno ve/javo, ber je preatecfmb /osip Broz Tito v svojem govora bot predstavnih /agos/avije na bonjerenci izrecno opozori/, da čaba se vrsta za bo/ebtivno varnost najtežavnejših in najpomembnejših pro-b/emov na nada/jnje reševanje, med njimi tadi „po/ožaj naciona/nih man/sin".
To je omeni/ marša/ Tito neposredno po tem, bo je najprej poadari/, da je ^/agos/avija v prizadevanja, da bi razvija/a dobro sosedsbo so-de/ovanje, že dos/ej spoštova/a na-če/o nedotab/jivosti meja z vsemi svojimi sosedi" in s/ovesno izjavi/, ,da /agos/avija g/eda na to nače/o bot nebaj, bar je obvezno za njo in za vse njene sosede v razmerja do obstoječih meja, do/očenih bodisi z mirovnimi sporazami a/i dragimi ve-/javnimi mednarodnimi instramenti, Mj^jept^^MMiMda^^M^^^ z v/adami posameznih sosed a/i pa sbapaj z v/adami nebaterib dragih držav."
V	tej /ači je treba g/edati tadi razgovor med predtednihom STB/ mar-ša/om Titom in zveznim banc/erjem naše repab/ibe dr. Breisbim. Gre za razgovor o odprtem vprašanja, bi je nad vse .pomembno", bi ga je treba rešiti v .daha nače/, vsebovanih v tej deb/araciji", bi jih bodo države-ade/eženbe .enabo in brez pridržbov izpo/njeva/e, s tem, da si je vsabe-ga posebej to/mačiti ob apoštevanja dragih".
Borošbi S/ovenci stojimo neposredno pred nada/jevanjem razgovorov z v/ado in to o bonbretnem reševanja posameznih področij, bi smo jih bot odprta a/i nezadovo/jivo
Konferenca v Hetsinkih končana
Konec minutega tedna se je v Hetsinkiih slovesno končala največja konferenca evropskih državnikov v tem stoletiju. Na Evropski konferenci za varnost in sodelovanje so poleg ogromne večine evropskih državnikov sodelovali tudi zastopniki ZDA in Kanade.
Zelo močno obiskana konferenca v Helsinkih izraža težnjo malih držav po varnosti in miru ter upravičeno željo vseh držav sveta do samostojnega razvoja, neodvisno od vmešavanja obeh velesil. Prav zato je tudi povsem upravičeno nezaupanje državnikov malih držav, kii so ga le-ti izraziti napram lepim besedam velesil in ki so poudarili, da ne besede, marveč dejanja bodo šele pokazata, ali je bila ta konferenca detjansko korak naprej k miru in varnosti v svetu. V tem okviru je vsekakor zanimivo dejstvo, do že dolgo stagnirajo pogovori velesil na Dunaju o razorožitvi in tam ni videti nobenega napredka. Tudi ni nobena od velesil hotela nič slišati o odpravi vojaških blokov NATO iin Varšavskega pakta, ki jo majhne države vedno spet zahtevajo, ker se od teh upravičeno čutijo ogrožene.
Ameriški predsednik Ford v Jugosiaviji
Preden sc je vrni) prezident Ge-ra!d Ford !: Hetsinkov v Ameriko, je ie obiska) ijudski repubiiki Romunijo in Jugostavijo. Ford je pre-tekio nedeijo prispe) v Beograd, kjer so ga sprejeti najugiedneji) zastopniki jugosiovanske viade s predsednikom Titom na če)u. Ford se je mudi) dva dni v Jugosiaviji in ime) števitne pogovore z jugosio-vanskim predsednikom Titom. Govorita sta o medsebojnih odnosih kot tud) o mednarodnem potožaju, ztasti o situaciji na Btižnjem vzhodu. Ugotovita sta, da so odnosi med ZDA )n SFH Jugostavtjo dobri tn da se tudi gospodarsko sodctova-nje tzbotjšuje. Edina senca, ki kat) odnose med obema državama je detovanje raznih antikomunisttčnih in antijugostovanskih emigrantskih skupin v ZDA. Geratd Ford je še posebno podčrtat pomembno vto-go, kt jo tgra Jugostavtja v svetu neuvrščenih držav. Predsednik Ford se je pretekti torek vrnit v Washtng-ton.
Razen govorov na konferenci sami pa so bili) izredno pomembni tudi takoimenovani .pogovori ob robu*, kii so ijih vodili številni politiki. Tako sto se dvakrat srečala ameriški predsednik Ford in generalni sekretar KPSZ Leonid Brežnjev. Slednji je vodil tudi daljši razgovor z maršalom Titom. Zlasti za nas pa 'je bil pomemben pogovor avstrijskega kanclerja Kreiskega z jugoslovanskim predsednikom Josipom Brozom - Titom (o tem glej posebni članek).
Na konferenci je prišel do besede tudi avstrijski kancler Kreisky, ki je med drugim izjavil, da je helsinška konferenca v bistvu le dosedanji višek pomiritve na svetu in mirne koeksistence, ki se ije pravzaprav začela že s podpisom avstrijske državne pogodbe (da je neuresničevanje njenih določit vir štabih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo, tega avstrijski kancler seveda ni povedo!!).
Posebno pozorno pa so sledili člani konference v Helsinkih besedam predsednika SFR Jugoslavije maršala Tita, katerega' so na Finskem sprejeli še posebno prisrčno; med drugim ije predsednik SFRJ in ZKJ maršal Tito dobesedno izjavil:
.V zgodovini Evrope je to velik trenutek, ki vzbuja upanje na boljši jutrišnji dan in srečnejše življenje naših in prihodnjih rodov. Da bi popolneje oceniii daljnosežnost tega trenutka, moramo obuditi tudi spomin na tisto, kar !je v preteklosti povzročalo totiko gorja ne samo narodom te celine, temveč tudi drugim delom sveta. Iz Evrope je prišel kolonializem, ki še danes ni popolnoma likvidiran. Tu ije na ža-iost tudi nastal fašizem — ta najbolj mračna ideologija, ki jo pozna svet. V Evropi sta se začeli tudi dve katastrofalni vojni. Evropa je prva postala prizorišče hladne vojne, blokovskih in drugih delitev in konfrontacij. Zaradi vsega tega velikih pridobitev civilizacije in kulture, ki so na tleh Evrope nastajale stoletja, ni bilo mogoče bolje in popolneje izkoriščati za blagor vsega človeštva.
Živimo v času, ko se narodi vse odločneje bojujejo za svobodo in neodvisnost, za mir in enako varnost vseh, za enakopravno in vsestransko sodelovanje, za gospodarski in družbeni napredek. Obdobje kolonializma, imperializma in raznih oblik političnega in gospodarskega zatiranja narodov se pred našimi očmi bliža svojemu koncu.
rešena ponovno naved/: v zadnji Spomenici. Ta Bo prva pri/ožnost, Bo Bo naša država /aBBo doMza/a, v Bo/iBo g/eda v rem doBamcnfa Bon-/erence dejansBo, BaBor je deja/ zvezni Banc/er dr. BeisBy v svojem govora v Ne/sinBiB, „doBro napori/o za priBodnje ravnanje držav" in a/i Bo v Borisr popaščanja napetosti na tem Bontinenta prispeva/a svoje za priče-teB .novega, Bo/j p/odovitega raz-
V Heisinkih sta se sestaia Kreisky in Tito
Kot znano sta se v Hetsinkih sestata tudi predsednik Socia-tistične federativne repubtike Jugostavije Josip Broz - Tito in avstrijski zvezni kancter dr. Bruno Kreisky. O vsebini pogovorov ni bito nič konkretnega razgtašeno. Tito je po pogovorih s Kretskim za avstrijsko tetevizijo izjavit, da so se odnosi med Jugosta-vijo in Avstrijo v zadnjem času nekoiiko pobotjšati, da bi pa tahko biti še botjši.
Dr. Kreisky pa je v pogovoru z novinarji dejat, da predsednik Tito dobro pozna probtematiko manjšinskega vprašanja v Avstriji in .da se odnosi med Avstrijo in Jugostavijo zdaj tako razvijajo, kokor se spodobi za državi sosedi."
Gtede manjšinskega vprašanja, kt kati odnose med Jugostavijo in Avstrijo pa je zvezni kancter Kre)sky izjavit, da se mu zdt, da je Jugostavija štej ko prej žeto pod vptivom manjšine.
To pa z drugimi besedami pomeni, da Jugostavija odtočno podpira težnjo svojih narodnih manjšin v Avstriji, kar je v so-gtasju z njeno manjšinsko potitiko znotraj države — saj ima ta vprašanja vzorno rešeno — ter njeno dostedno potitiko o mirnem sožitju med narodi v svetu.
Noben narod ni več pripravljen sprijazniti se s podrejenostjo in zatiranjem." Nato je maršal Tito spregovoril o oboroževalni tekmi vele-sH in 'izjavil: ,Ko se Jugoslavija kot neuvrščena država zavzema za odpravo blokov in zaprtih integracij, deta to z namenom, da bi odpravili vse, kar ločutje države in narode in zožuje njihovo sodelovanje in zato, ker smo trdno prepričani, da je to bistven pogoj trajne varnosti in miru v Evropi in na svetu.* Nato se je predsednik Tito dotaknit vprašanja varnosti meja po Evropi in nedvoumno seznanil svet z načeli Jugoslavije, ko je rekel: .Jugostavija je v prizadevanju, da bi razvijata dobrososedske odnose, že dostej dostedno spoštovata načeta nedo-Jaktjtvosti meja z vsem) svojimi sosedami. Zdaj ko ta konferenca sprejema nedotaktjivost meja za eno temetjnih načet evropske varnost! tn sodetovanja, žetim tukaj stovesno izjaviti, da moja država gteda na to načeto kot nekaj, kar je obvezno zanjo tn za vse njene
sosede v razmerju do obstoječth meja, dotočenth bodisi z mirovnim) pogodbami, ati drugimi vetjavnimi mednarodnopravnimi instrumenti, ki jih je podpisata vtada Jugostavije z vtadami posameznih sosed ati pa skupaj z vtadami nekaterih drugih držav." Maršal Tito pa je tudi izrazit svojo skepso, ko je ugotovil: .Maj smo še tako zadovotjni, da je prišto do te konference in da smo dosegti sporazum o njenih dokumentih, pa nismo hkrati nič man) vznemirjeni zaradi dejstva, da tej konferenci ni posebno uspeio sprožiti nadatjnega reševanja vrste probtemov, ki so pravzaprav najtežavnejši in najpomembnejši za kotektivno varnost Evrope. Tukaj mistim na stanje na področju oborožitve in na odnose med btoko-ma, na vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, kakor tudi na gospodarsko razcepijenost, zanemarjenje koristi manj razvitih držav Evrope in sveta in druga vprašanja, vštevši potožaj nacionatnih manjšin."
c/oBja" </o aa:/cc/a;cga scsfauBa J977 s	da Bo med prv:m: „sfor:7a,
Bar ;e najno".
Bcš/rev proB/ema naše narodne sBapnost: je Brez dvoma .najna"; sa; je B:7 predmet razgovora tad: v Ne/s/nB/B, o Baterem je Nre:'sBy deja/, da „T:to ze/o jasno v:d: medseBojna razmerja — .<4vstr:ja pa Zrna oBvez-nostZ, BZ jZB mora Zzpo/nZtZ".
Provokacija
južnotirolskega politika
Še ni minut niti teden od podpisa helsinških sporazumov konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ko je mandatar južnotirolske ljudske stranke Brugger podal v avstrijski televiziji izjavo, ki stoji v neposrednem nasprotju k evropski varnosti. Dr. Brugger se je tako zbal ogromnih uspehov italijanskih komunistov pri zadnjih volitvah, da je izjavil, da bi bilo najboljše, da bi se Južna Tirolska v primeru zmage KPI pri prihodnjih državnozborskih volitvah, priključila k Avstriji. Dostavil je, da bi moral postati Južni Tirol v takšnem primeru samostojna zvezna dežela v Avstriji.
Koroški Slovenci nismo nemški manjšini v Italiji nikoli zavidali njihovega dobrega položaja, nasprotno: ob vsakem koraku, ki so ga napravili Nemci v Italiji za dosego svojih pravic smo z njimi simpatizirali, saj smo si pričakovali, da bo Avstrija isto stališče, kot ga postavlja za svojo manjšino v Italiji, upoštevala tudi pri upravičenih zahtevah koroških Slovencev. Ne vemo, zakaj se dr. Brugger tako boji komunistov, da bi zbežal najraje kar .nazaj v domovino" („heim ins Reich"). Vsekakor pa smo se čudili, da avstrijska televizja takšno poročilo s takšno simpatijo podaja, saj je bil to direkten napad na varnost evropskih meja.
Koroškim Slovencem pa gotovi elementi že ob priznavanju k svojemu matičnemu narodu podtikavajo izdajstvo domovine. Pri tem je koroški tisk posebno vesten. Tu se postavlja vprašanje, kaj bo zapisal v danem primeru, ko politični funkcionar južnih Tirolcev v avstrijski televiziji zahteva priključitev dela Italije k Avstriji?
Zgoraj omenjeno izjavo senatorja Bruggerja podpira tudi tirolski deželni glavar Wallnofer, ki je predvčerajšnjim v televiziji povedal, da je o tem že sam razmišljal, da pa je Brugger njegove misli sedaj glasno izpovedal.
„EVROPSKA L!ST!NA" !Z HELSiNKOV:
Nače!a za evropsko sožitje
Zakijučni dokument evropske konference o varnosti iti sodeiovanju
V Helsinkih so prejšnji teden najvišji predstavniki 33 evropskih dr-iav ter ZDA in Kanade svečano podpisati zakijučni dokument evropske konference o varnosti in sodetovanju. Ta dokument, ki obsega okoii sto strani, so sogiasno sprejeti po skoraj dvetetnih pogajanjih v Ženevi.
Med pogajanji je imeta vsaka država po načeiu .konsenza" pravico preprečiti sprejetje tega dokumenta. Zato prav sogtasje, s katerim so ga sprejeti, daje dokumentu — čeprav ne bo imet vetjavnosti pravne norme — izredno moratno-potitično vetjavo.
Dvanajsta konferenca OAE uspešno končana
V soboto 2. avgusta se je končala dvanajsta konferenca voditeljev afriških držav (Organizacije Afriške Enotnosti). Dvanajsta konferenca OAE je bila velik uspeh mladih držav Afrike, ki so zlasti v zadnjem letu — po padcu fašizma v Porfugalu in njegovih kolonijah —* žele ogromne uspehe v njihovem boju proti kolonializmu lin dosegle neodvisnost in svobodo. Zaključki te konference so viden dokaz solidarnost; držav tretjega sveta, ki se vsepovsod borijo proti vsaki vrsti imperializma in proti hegemonizmu super sil. V tem boju se združujejo in medseboj podpirajo. Ta boj držav tretjega sveta za samostojni razvoj, za odpravo kolonializma in vseh njegovih ostankov je povsem opravičen in uživa simpatijo vseh demokratičnih sil sveta.
Čeprav pa so afrtiške države v zadnjih letih dosegle velikanske uspehe, kolonializem v Afriki še ni povsod premagan. Zlasti v Južni Afriki in v Zimbabvi (Rodeziji se fašistični vladii še vedno zagrizeno borita proti črnskim osvobodilnim gibanjem. Vendar osvobodilna gibanja rastejo in so dnevi kolonializma tudi v teh predelih Afrike šteti. Tako je konferenca OAE odobrila .deklaracijo o Južni Afriki", ki obsoja sistem apartheida v telj državi in obljublja partizanom v Namibiji in Zimbabvi vso možno podporo. Hkrati poziva mednarodno javnost, naj izolira in bojkotira vse te afriške države, ki zanikajo črncem demokratične in politične pravice (fako zlasti Avstrija paktira s fašističnimi državami Afrike, saj je pred nekaj meseci odobri) parlament milijonsko investicijo VOEST v Južni Afriki proti izrecni prepovedi OZN, da se s to državo gospodarsko ati politično sodeluje). Na konferenci OAE so sprejeli tudi resolucijo o Palestini, v kateri izražajo afriške države simpatijo do boja Palestincev in obljubljajo vso podporo boju palestinskega ljudstva proti cianizmu in v kateri izjavijo, da je „treba sforiti vse, kar je potrebno za krepitev pritiska na Izrael, dokler ne bo Izrael izključen iz OZN".
Vsi ti rezultati dvanajste konference OAE dokazuijejo solidarnost držav tretjega sveto v boju proti imperializmu In krepijo napredne In miroljubne sile sveta.
Portugalko tjudstvo išče pot
Zaključni dokument je razdeljen na pet poglavij. Prvo poglavje obravnava vprašanja, ki so povezana z varnostjo v Evropi; drugo poglavje ureja sodelovanje na področju gospodarstva, znanosti in tehnologije ter človekovega okolja; tretje poglavje obsega problem varnosti in sodelovanja v Sredozemlju; četrto poglavje vsebuje načela sodelovanja na humanitarnem in drugih področjih; v petem poglavju pa je govora o kontinuiteti evropske konference o varnosti in sodelovanju.
$ Vprašanje v zvez! z evropsko varnostjo
Tu gre predvsem za deset načel, ki jih morajo države-udeleženke evropske konference upoštevati v medsebojnih odnosih: suverena enakost, spoštovanje pravic, ki so neločljive od suverenosti; nedopustnost groženj s silo ali uporabo sile; nedotakljivost meja; ozemeljska celovitost držav; mirno reševanje sporov; ne-vmešavanje v notranje zadeve; spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno svobodo mišljenja, vesti, vere in prepričanja; enake pravice in samoodločba narodov; sodelovanje med državami; vestno izpolnjevanje obveznosti po mednarodnem pravu.
Ta načela so v zaključnem dokumentu natančneje obdelana. Vsa so enako pomembna in jih bodo .enako in brez pridržkov izpolnjevali, s tem, da si je vsakega posebej tolmačiti ob upoštevanju drugih".
Na pripravljalnih pogajanjih so veliko razpravljali zlasti o tretjem načelu, ki se nanaša na nedotakljivost meja. Končno je bilo sprejeto načelo, ki pravi, da „imajo države-udeležen-ke medsebojno za nedotakljive vse svoje meje, kot tudi meje vseh evropskih držav". Dopuščena je bila le možnost spreminjanja meja „v skladu z mednarodnim pravom, po mirni poti in sporazumno".
1I Sedmo načelo obsega fudl ji probiem narodnih manjšin. Dr-;; iave morajo manjšinam obvez-
no nudif) .možnost, da bodo M resnično uživate človekove prali vice in temetjne svoboščine".
I Pri tem, da sprejmejo to staiišče,
je še posebej vztrajata Jugosta-
vija.
Zaključni dokument definira tudi nekatera vprašanja v zvezi z uresničevanjem omenjenih načel. V tem delu posebej izstopa dokument „o krepitvi zaupanja in nekaterih oblikah varnosti ter razoroževanja". Največji uspeh je v tem, da so drža-ve-udeleženke privolile, da bodo druga drugo obveščale o vojaških manevrih, na katerih bi sodelovalo več kot 25.000 vojakov, najmanj 21 dni pred začetkom takih vaj. Predvidena je tudi izmenjava opazovalcev na vojaških manevrih in predhodno obveščanje o večjih vojaških premikih. V zvezi z razorožitvijo pa je poudarjeno, da bodo države- udeleženke izhajate iz ..komplementarnosti političnih in vojaških oblik varnosti", povezanosti evropske in svetovne varnosti in da si bodo prizadevale razširiti informiranje med pogajanji o razorožitvi tudi na tiste države, ki na teh pogajanjih ne sodelujejo neposredno.
0 Gospodarsko, znanstve-no-tehnično sodeiovanje in varstvo ter razvoj čiovekovega okotja
Ta del obravnava različne oblike sodelovanja na gospodarskem in drugih področjih. Poudarjena je želja držav-udeleženk, da bi sodelovale pri industrijskih projektih, ki imajo skupni pomen, in da bi postopoma odpravljale ovire v trgovini. Po zaslugi manjših držav so to problematiko obravnavali v širšem svetovnem okviru in že uvod govori o interesih držav v razvoju po vsem svetu ter potrjuje pripravljenost, sodelovati pri uresničevanju ciljev, zastavljenih v ustreznih dokumentih OZN.
V tem delu zaključnega dokumenta je omembe vredno, da države-udeleženke izražajo pripravljenost zbolj-ševati medsebojno menjavo dobrin in storitev ter spodbujati ustrezne ukrepe v tem smislu. Dokument še posebej obravnava znanstveno in tehnično sodelovanje ter konkretno navaja tudi področja, kjer obstajajo lepe možnosti za razvoj sodelovanja: kmetijstvo, energetika, nova tehnologija transporta, meteorologija, hi-drografija itd.
Dokajšnja pozornost je posvečena varstvu in zboljšanju človekovega okolja. Dokument izhaja iz tega, da ima ta problematika v bistvu večstranski, dvostranski ali regionalni pomen. Glavna področja sodelovanja so: boj proti onesnaževanju zraka in voda, varstvo morja, izkoriščanje zemlje, varstvo narave in naravnih virov, izboljšanje razmer, ki vplivajo na človekovo okolje v naseljih itd.
Sodelovanje na teh področjih obsega tudi turizem. V dokumentu je poudarjeno, da so države-udeleženke pripravljene pospeševati sodelovanje na tem področju, pa tudi uresničevati skupne turitične projekte, izmenjavati informacije in drugo.
Ustrezno mesto v zaključnem dokumentu imajo gospodarski in družbeni vidiki delavcev zdomcev. Konferenca soglaša predvsem z ukrepom, po katerem naj bi si države, iz katerih prihajajo delavci, prizadevale povečati možnosti za njihovo zaposlovanje v domovini. S tem v zvezi je konkretno opozorjeno na krepitev gospodarskega sodelovanja v ta namen. Rečeno je, da morajo države, v katerih so zaposleni delavci zdomci, tem delavcem zagotoviti enake pravice, kot jih imajo njihovi. Med cilji je navedeno tudi pozitivno stališče do strokovnega izpopolnjevanja delavcev zdomcev, informiranja teh delavcev v njihovem materinem jeziku, šolskega pouka za otroke teh delavcev v materinščini in drugo.
0 Varnost !n sodeiovanje v Sredozemiju
Države udeleženke soglasno menijo, da je treba evropsko varnost obravnavati v širšem okviru svetovne varnosti. To pa je tesno povezano s položajem v Sredozemlju. V skladu s temi temeljnimi načeli države-udeleženke nameravajo razvijati dobre sosedske odnose s sredozemskimi državami, ki ne sodelujejo na konferenci, in sicer v duhu sprejetega dokumenta. Pri tem je pomembno, da
so ^ sprejeli vrsto idej in predlogov držav, ki so močno zainteresirane za varnost v Sredozemlju — Alžirija, Egipt, Maroko, Tunizija itd. — ki pa sicer niso sodelovale na konferenci.
Sredozemlje je področje, kjer prav tako tekmujejo velike sile, in to je bilo tudi eno izmed zadnjih spornih vprašanj ženevske konference. Prvotni predlog Malte, po katerem naj bi konferenca pozvala Sovjetsko zvezo in ZDA, naj zmanjšata svoje vojaške siie v tem delu sveta, je v zaključnem dokumentu dobil bolj kompromisno in manj obvezujočo obliko.
0 Sodeiovanje na humanitarnem in drugih področjih
Razprava o tej problematiki je imela tudi nekatere značilne blokovske prizvoke. Zahod je hotel Sovjetsko zvezo in druge vzhodnoevropske države pripraviti do nekaterih ..koncesij" glede svobodnejšega kroženja ljudi in idej. Kot na drugih področjih, so tudi tukaj našli kompromisno rešitev.
Glede stikov med ljudmi so sklenili, da bodo .države-udeleženke z naklonjenostjo obravnavale prošnje za potovanje" članov ločenih družin, da bodo znižale takse za te prošnje in da bodo „v pozitivnem in humanitarnem duhu" obravnavale prošnje oseb, ki se želijo pridružiti članom svojih družin. Navedeno je tudi, da bodo države naklonjeno in na humanitarni podlagi obravnavale prošnje za vstop v državo ali izstop iz države tistih ljudi, ki so se odločili za poroko z državljanom druge države, in da bodo tudi olajšale potovanja v tujino iz osebnih ali poklicnih razlogov itd.
Za zboljšanje sodelovanja na področju informiranja so si zastavili dva cilja: svobodnejšo in širšo izmenjavo informacij in izboljšanje delovnih pogojev novinarjev.
Poseben del tega poglavja zaključnega dokumenta se nanaša na sodelovanje in izmenjavo na področju kulture. Poudarjeno je, da je treba povečati menjavo ljudi in idej, in sicer ne le v okviru evropskih meja. Kot je predvideno, bodo ustanovili nekakšno „banko", ki bo nudila podatke s področja za Evropo in ki bo imela na voljo dokumentarne filme kulturne in znanstvene vsebine. Pospeševali bodo tudi organiziranje razstav tujih knjig, stike avtorjev in založnikov pa ..olajšali" v skladu z mednarodnimi konvencijami o avtorskih pravicah.
T V tem delu so zastavljene tudi t perspektive sodelovanja na pod-! ročju izobraževanja, znanosti,
I pouka itd. Ta de) dokumenta ! opozarja tud! na kutturo narod-{ n!h manjšin, o kateri pravi, da ! te ta iahko prispeva svoj deiež f k medsebojnemu sodeiovanju dr-i žav-udeieženk.
0 Kontinuiteta konference
Dolgotrajna razprava o problemu kontinuitete konference se je končala s kompromisno rešitvijo, pri kateri je najbolj pomembno to, da so države-udeleženke pripravljene nadaljevati večstranske pogovore o popuščanju. Vzhodne države so se najprej zavzemale za to, da bi ustvarili res čvrsto institucionalizacijo konference; Zahod pa ni hotel privoliti v nobene obveznosti v tem smislu. Končno so vse države le dosegle soglasje, da bodo stike nadaljevale tudi po helsinški konferenci. Prvi izmed teh sestankov bo leta 1977 v Beogradu. S tem so ob koncu ženevskega dela konference hkrati izrazili simbolično priznanje Jugoslaviji, ki se je dosledno in načelno zavzemala za uspešen konec te faze evropske konference o varnosti in sodelovanju.
Zaradi velikih uspehov osvobodilnih gibanj v bivših portugalskih kolonijah v Afriki, zlasfi v Gvineji-Bissao in na Kapverdskih otokih, v Mozambiku in v Angoli, )je bila lani strmoglavljena fašistična Caefano vlada v Porfugalu. Mladti patriotski oficirji irt drugi člani armiije so prevzeli oblast in obljubili portugalskemu ljudstvu demokracijo in svobodo, kolonijam pa neodvisnost. Vendar pa ije bila prvo vlada pod generalom Spinoio, kakor prejšnja povsem nedemokratična. Upor portugalskega ljudstva, ki je nad 45 let živelo pod fašistično diktaturo, je odstranil tudi generala Spinoio, ki je moral zbežati v Brazilijo. Portugalsko ljudstvo se ni hotelo spo-prijaznisti z dejstvom, da bi namesto fašizma priišia na oblast druga vojaška diktatura, ampak je zahtevalo popolno svobodo in vso ljudsko oblast. Tudi največji del armade je podprl ta boj ljudstva za dosego ljudske republike. Portugalsko ljudstvo se tj,e zbudilo, se z vojaki povezalo in šlo v boj za popolno zmago.
Vendar vprašanje oblasti danes v Porfugalu še nikakor ni rešeno.
V Mehiki se je te dni končala konferenca OZN o diskriminaciji žena na svetu. Konferenca je bita zeio števiino obiskana in so se tam iziuščiia razna staiišča v po-giedu na enakopravnost žena. Tudi na tej konferenci OZN se je vi-deio skupno nastopanje deie! tretjega sveta, ki so odvračate absurdna staiišča supersi!. Na omenjeni konferenci je bita skienjena resoiu-cija, ki so jo prediagaie deiegatke držav tretjega svefa. Le te so se zavestno vkijučiie v antiimperiaiistič-ni in antihegemonistični boj dežet tretjega svela in se postavite v eno vrsto z vsemi podjarmijenimi narodi.
Zastopnica ZDA je ob začetku konference izjavita, da so žene diskriminirane v vseh poiitičnih siste-mih sveta. Prof! temu so se izrekie
Stara polfevdalna gospoda, veleposestniki, v sklopu s socialdemokracijo in katoliško cerkvijo (ki je bila skozi vsa telo močan steber fašističnega Caetanovega režima) se s tern razvojem nikakor nočejo strinjati in vnašajo v ljudstvo nemir in cepiiev. Najboljša njih marioneta pri tem delu je plačanec evropske socialdemokracije in ZDA, Mario Soares, ki skoraj dnevno organizira reakcionarne skupine proti revolucionarni oblasti po ulicah Lizbone fizične napade na portugalske komuhisfe 'in njih ustanove. Pri tem uživa vso podporo evropskih držav in ZDA, ja celo sodeluje s pobeglim generalom Spinoio, s katerim se je menda pred nekaj tedni srečal v Parizu. Evropske socialdemokratske stranke in vlade so naenkrat zaskrbljene za „razvoj demokracije" v Porlugalu. Portugalcem danes dajejo in odvzemajo ekonomsko pomoč, se vmešavajo v njihove notranje zadeve In sejejo nemir. Ko je no Portugalskem vladal fašizem, se za .razvoj demokracije" nobeden teh akterjev ni zanimal. Po dejanjih — ne po besedah ,j,ih bo ljudstvo spoznalo, ker se tako sami razkrinkavajo.
deiegatke držav tretjega sveta, ki :o potrdiie, da v boju za enakopravnost žena ne gre za kakšno žensko gibanje, ampak da je treba, da se žene kot dei vsega ijudstvo vktjučujejo v boj vseh narodov proti imperiaiizmu in hegemonizmu.
Tudi Sovjetska zveza se je potru-diia, da je v zakijučno resoiucljo prinesia svoj prispevek o razorožitvi in miru na svetu,
Deiegatke, predvsem tretjega sveta, so izjavite, da danes nikakor ni govora o miru in enakopravnosti na svetu in da je treba, da se vsi, torej tudi žene, vkijučujejo v boj ijudstev sveta za enakopravnost vseh narodov, da bo mogoča dejanska in ne samo formatna enakopravnost žena po raznih deie-iah sveta.
Žene se borijo za enakopravnost in mir v svetu
SPD „Danj'ca" spe? priredbo Poncerf
za furisfe
Lep uspeh slovenskega filma v Pulju
Preteklo nedeljo je v Puiju bi! slovesen zokijuček 22. festivala jugoslovanskega igranega filma. Na festivalu, ki je hkrati tucti velika turistična atrakcija, so sodelovali domala vsi producenti igranih filmov. Tako so strokovne žiritje imele mnogo dela, da so določite dobitnike nagrad in priznanj. Kot znano je najboljša nagrada puljskega filmskega festivala zlata arena. Nagrade podeljujejo režiserjem, producentom, igralcem, snemalcem, glasbenikom, scenografom 'in drugim.
Na letošnjem festivalu jugoslovanskega filma v Pulju so dosegli lep uspeh slovenski filmski delavci, saj so ob razglasitvi dobitnikov nagrad poklicali na slavnostno prizorišče kar devet slovenskih filmskih sodelavcev in enega producenta. Filmski režiser Matjaž Klopčič (ki ga pri nas poznamo po filmu .Cvetje v jeseni") je prejel zlato areno za rež'jo filma .Strah", Olga Kacjan je dobila srebrno areno za' žensko vlogo, Angelca Hlebcetova zlato areno za epizodno vlogo v filmu .Strah", snemalec Rudi Vavpotič si je srebrno areno prislužil pri filmu .Povest o dobrih ljudeh", scenograf Niko Matul je preje! zlato areno za svoj prispevek v filmu .Strah", Uroš Krek, skladatelj glasbe v filmu .Povest o dobrih ljudeh" je za svoje delo prejel zlato areno, medtem ko so Alenka Bairil, Silvo Božič in Marjan Meglič za svoje sodelovanje v filmu .Strah", .Čudoviti prah", in .Povest o dobrih ljudeh" prejeli diplome. To je vsekakor lep uspeh slovenske filmske ustvarjalnosti.
Za najboljšo filma festivala sla bila imenovana .Hiša" in .Prezimovanje v Jakobsfeldu". Pokrovitelj letošnjega festivala jugoslovanskega filma je bil predsednik SFRJ Tito.
V nedeljo se prične 20. Koroški turistični teden v Črni na Koroškem
Vsako leto moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da za naše prosvete pravzaprav ni poletnega odbora, saj imajo prav v tem času največ deta na polju in s turizmom. To posebno velja za prosvefaše Slovenskega prosvetnega društva tDariica" v Št. Vidu v Podjuni, kateri ne prirejajo prireditve le v svojem domačem kraju, marveč sodelujejo tudi na prireditvah v dru-9ih krajih in to tudi izven škocijan-ske občine, v katero po novem spada tudi Šentvid v Podjuni. Sko-r°i ne miine tedna, da šentvidski Pevci ali trio Korotan ne bi vsaj enkrat nastopi). O številnih nasto-
pih in marljivosti šentvidskih pevcev in godcev smo v našem listu sproti poročali, vendar naj bo tu ponovno opozorjeno na njihovo marljivost, zlasti kar se tiče vodslva društva od zborovodje do organizatorjev posameznih prireditev. Prav sinoči so šentvidski pevci spet sodelovali na koroškem večeru v hotelu prt Mohorju v Žamonjah.
Preteklo nedeljo pa je Slovensko prosvetno društvo .Danica" spet vabilo v dvorano pri Voglu v Št. Primožu, kjer so priredili koncert namenjen turistom. Naj bo že kar vnaprej povedano, da je prireditev bila vsestranski uspeh. Dvorana je
bila premajhna, da bi sprejela vse geste, ki sc prišli od blizu in daieč. Pretežna večina udeležencev, so bili turisti, kar je znova potrdilo pravilnost takih prireditev v času turistične sezone. Tu pa brez dvoma gre za priljubljenost šentvid-skega zbora in tria Korotan med tujci, ki hitro zvedo za kvalitetno podajanje slovenskih in drugih pesmi šentvidskih pevcev. Pozdravne besede je spregovoril predsednik SPD .Doniica" Stanko Wakounig in to v obeh deželnih jezikih, nato pa je pravtako v obeh jezikih vodil celotno prireditev. Pod vodstvom Hanzeja Kežarja sta nastopala pevski zbor in trio Korotan, ki sta od točke ao točke navduševala številno občinstvo. Tako zbor kot vokalni oktet Korotana sta zapela tudi v nemškem jeziku, kar je spet potrdilo, da koroški Slovenci spoštujejo kulturo sosednjega naroda, medtem ko so pri večini le redkokdaj zgodi, da bi zapeli slovensko pesem. Toda to le mimogrede. Nedeljska prireditev v Št. Primožu je bila kvalitetno na višini in je bila odraz kulturne stopnje koroških Slovencev. S tem pa naši prosve-iaši v Št. Vidu brez dvoma oprav-ijajo odgovorna kulturno poslanstvo in svet v tej obliki seznanijo z našim narodnim življenjem, ki bi vsekakor moralo limeti boljše pogoje za svoj vsestranski razvoj. Pevcem, zlasti pa zborovodji in vodstvu društva vetja vse priznanje.
V	Črni na Koroškem letos že dvajsetič pa vrsti prirejajo Koroški turistični teden. Prireditelj teh turi-sttčno-kulturnih prereditev so krajevne turistične in kulturne organizacije ter Občinska zveza Kulturno prosvetnih organizacij na Ravnah. Kot že zapisana se Turistični' teden v Črni prične v nedeljo 10., konča pa 17. avgusta.
V	tem času se bodo v Črni in okolici vrstile številne prireditve od pevskih in odrskih nastopov na prostem, likovnih razstav ter literarnih nastopov. Seveda pa bodo tudi prireditve zabavnega značaja, kot so ljudske veselice in povorka etnografsko folklorističnega značaja.
Kot vsako leto bodo na povabilo prirediteljev sodelovati tudi gostje s tustran meje. V četrtek 14. avgusta bo literarni večer na katerem bodo iz svojih del brali vidni slovenski avtorji, med njimi tudi eden ali dva s Koroške. Pravtako bo na srečanju vokalnih ansamblov sodeloval tudi ansambel s Podjune.
Prireditve bodo brez dvoma privabite številne obiskovalce od blizu in daleč zlasti letos, ko v Črni praznujejo dvajsetletni jubilej Koroškega turističnega tedna.
Na Koroškem onkraj meje pa je kulturna dejavnost tucti sicer zelo živahna. Na Ravnah se je pravkar pričela Forma viva. Kiparji z raznih držav sveta bodo dva meseca ustvarjali skulpture tiz železa, kar bo brez dvoma velika kulturna' pridobitev za ravensko občina, saj bodo skulpture ostale na Ravnah in bodo postavljene na vidnih mestih.
V Vuzenici ob Dravi bo konec tega meseca spet likovna kolonija,
Stovenski alteMi ktub vabi rta
SAK-PLES
v soboto 9. avgusta ob 20. uri pri Šošterju v Giobasnci.
igra ansambel .Štirje kovači"
na kateri bodo sodelovali tudi otroci iz Koroške in to v organizaciji Osnovne šale v Vuzenci in Slovenske prosvetne zveze v Celovcu.
Kulturno delo torej tudi v poletnih mesecih ne zamre in se prepleta preko meje.
UPZ ,Emi! Adamič' na festivain v Estoniji
Učiteljski pevski zbor .Emil Adamič", ki združuje učitelje iz vse Slovenije, letos slavi 50-letnico obstoja. V svoji petdesetletni zgodovini je UPZ .Emil Adamič" dosegel lepe uspehe. Sodeloval je na številnih pevskih festivalih, prirejal turneje po Jugoslaviji in inozemstvu, s svojo pesmijo pa je večkrat gostoval tudi na Koroškem, kjer je bil gost Slovenske Prosvetne zveze in njenih društev.
UPZ .Emil Adamič" je ob svoji 50-letnici sodeloval na velikem mednarodnem glasbeno-folklornem festivalu .Praznik pesmi in ljudskih plesov Estonije". Zbor je pod vodstvom prof. Branka Rajšterja bil deležen velike pozornosti in to z ozirom na izredno visoko pevsko raven, s katero se zbor lahko ponaša. Zato se je lahko postavil v vrsto najboljših pevskih zborov Sovjetske zveze, ki so prišli v estonsko glavno mesto, da se pomerijo v svojih pevskih dosežkih. Čeprav je zbor pri tekmovanju sodeloval !e kot gost, je bil počaščen z diplomo in darilom.
Gostovanje UKP .Emil Adamič" v SSR Estoniji je eden izmed številnih mozaikov kulturnega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.
V nedeljo 17. avgusta se bo v Vuzenici ob Dravi pričela Likovna kolonija. Ker je na razpolago še nekaj mest, SPZ starše nadarjenih otrok obvešča, da lahko še prijavite svojega otroka do torka 12. avgusta 1975 tajništvu SPZ, Celovec, Gasometer-gasselO te). (0 42 22) 32 5 50.
Otzoctpridetu na !anski Hkovni kotoniji
DUŠAN NEČAK
Volitve v Kmetijske zbornice na Koroškem po drugi svetovni vojni
Mastednjo razpravo ponaMskujemo z avtorjevim dovoljenjem iz Zgodovinskega časopisa XXV)i< 1974.
Uredništvo
t.
Tradicija kmečkih stanovskih organizacij na Koroškem je že stara. Kmetijska družba se je leta 1910 spremenila v Landeskulturrat, korporacijo z napol javnopravnim značajem/ O taki Kmetijski zbornici, kot jo na Koroškem poznamo danes, pa lako govorimo od leta \932, ko je Landeskulturrat prerasel v Kmetijsko zbornico (Landwirtschaftskammer), ki je bila že popolnoma javnopravna institucija. Koroški deželni zbor je Kmetijsko zbornico Ustanovil z zakonom z dne 23. februarja 1932/ Volilno pravico so po zakonu iz leta 1932 uneli vsi tisti, ki so bili v splošnem seznamu volilcev (Biirgerliste) in ki so bili obenem lastniki zemljišč s poljedelsko površino (polja, travniki in vrtovi) v obsegu nad 2 ha ali drugih zemljišč (sem je spadal predvsem gozd) v obsegu nad 20 ha. Volilno pravico so imeli tudi najemniki posestev istega obsega, lastniki
t Fran Zwltter, Koroško vprašanje, Ljubljana, 1757, str. 27.
2 tondesgosetzblatt tUr Kdrnten (odslej citiram LGB!) 1752, št. 54.
posestev z obsegom 2 ha, če jim je občina potrdila, da krijejo svoje poljedelske potrebe vsaj za polovico leta iz pridelka svojega posestva, in končno osebe, ki so 20 let izpolnjevale enega od teh pogojev (npr. užitkarji). Poleg teh neposrednih kmečkih proizvajalcev so imeli volilno pravico tudi oskrbniki vele-osestev, učitelji kmetijskih šol in uradniki metijskih korporacij. Volilno pravico so imeli torej predvsem kmečki posestniki, brez nje pa je ostal nižji sloj kmečkega prebivalstva, del kajžarjev, vsi dninarji, posli in poljedelski delavci/
Prve volitve v Kmetijsko zbornico so bile nekaj mesecev po izidu zakona, 20. novembra 1932. Pri volitvah je kandidiralo šest različnih kmetijskih organizacij: Landbund (nemški liberalci), Christlicher Bauernbund (nemški krščanski socialisti), Freie Arbeitsbauem, Keuschler und Pachter (socialni demokrati) Kommunstische Partei (komunisti), National-sozialistische Bauernschaft (nemški nacionalni socialisti) ter Kmečka zveza (slovenska kmečka organizaija). Rezultat volitev je prinesel Slovencem velik uspeh. Kmečka zveza je dobila nepričakovano veliko glasov in postala tretja najmočnejša stranka v Kmetijski zbornici. Vo-
5 Zvvitter, str. 27; Koroški Slovenec U. julija 1752 in 14. septembra 1752.
lilni rezultati za celo Koroško so pokazali naslednjo sliko:^
Glasov Mandatov
1. Landbund	8.777	12
2. Krščanski socialisti	4.400	6
3. Kmečka zveza	2.572	3
4. Nacionalni socialisti	1.995	2
5. Socialni demokrati	1.151	i
6. Komunisti	111	—
Skupaj:	19.006	24
Uspeh Kmečke zveze je bi) tako velik, da je v štirih okrajih dobila absolutno večino. Ta je bila najveČja, dvotretjinska, v Pliberku (66,9 "/o); od šestih mandatov v okrajni kmetijski zbornici so jih dobili Slovenci 5, Landbund enega. V Borovljah je dobila slovenska lista 57,5 "/o glasov in 5 mandatov, Landbund 2. V okrajih Dobrla vas in Železna Kapla, ki sta sestavljala skupaj eno samo okrajno kmetijsko zbornico,s so dobili Slovenci 53,0 °/n glasov ter 6 mandatov, Landbund 4. Najbolj pičla je bila absolutna slovenska večina v Ro-žeku 50,7 "/o; v okrajni kmetijski zbornici so od sedmih mandatov 4 pripadli Kmečki zvezi, 3 Landbundu. V sodnih okrajih Velikovec, Celovec in Beljak je zmaga! Landbund, vendar je bila slovenska Kmečka zveza po moči na drugem mestu in je dobila zastopnike v vseh treh okrajnih zbornicah. Vsaka je imela 12 mandatov; v velikovški je dosegel Landbund 7 mandatov, Slovenci 3, socialni demokrati in nacionalni socialisti pa po enega. V celovški je dobil Landbund 8 mandatov, Slovenci 2,
krščanski socialci in nacionalni socialisti pa po enega. V beljaški kmetijski zbornici je osvojil Landbund 7 mandatov, Slovenci in nemški krščanski socialci po 2, nacionalni socialisti pa enega. Na ozemlju, kjer je kandidirala Kmečka zveza, je ostala brez mandata samo v šmo-horskem okraju; tu je imel Landbund 7 mandatov, krščanski socialci, socialni demokrati in nacionalni socialisti pa po enega.
Te prve volitve v Kmetijsko zbornico so bile obenem pred vojno tudi zadnje in edine demokratične in svobodne, saj je že prva polovica naslednjega leta prinesla Avstriji diktaturo. V času stanovske države (1934—1938) se je Kmetijska zbornica v taki obliki, kot jo poznamo pred tem in po drugi svetovni vojni, razformirala in jo je nadomestita organizacija Landesbauernbund (deželna kmečka zveza) .6
Po vojaškem zlomu nacizma so se v tako imenovani drugi avstrijski republiki znova začele formirati demokratične ustanove, ki so obstajale v prvi republiki. Med njimi je bila na pobudo začasne deželne vlade 23. novembra 1945 obnovljena tudi koroška Kmetijska zbornica/
(Mtdg/jfugnje u /tn/rodn;: štffd&ij
4	Rezultati po uradni objavi v Gesamttibersicht Uber die Wahlen in die Landvvirtschaftskammer, die !ondwirtscha(t)ichen Bezirks- und die landwlrt-schattilchen Gau-Ausschusse (strojepisni avtogram brez navedbe kraja in letnice). V časopisih objavijeni rezuitati se od teh nekoiiko raziikujejo.
5	Zsvitter, Koroški Slovenec 14. septembra 1752 in 50. novembra 1752.
5 Osterreich texikon (It., t—Z). Wien 1746, str. 667.
7 Svoboda 1750, str. 76—65.

Ob 10. obletnici smrti dr. Franca Petka
Prej Je^et/M M/ P. %vg%sf% ^re^eM/o srce pre J^eJn/M M^J-zorrzegzz o J^or^ Zveze s/ovens&zJ; org^u/zdc/; Pforos^eT?? z?! voJ/M-
g^ /MW^cz'oM4r;z: freu/M/? s/over:s^z^ ^o/Zr/M/Ž! z'M gospoJdrs^zA orgzzzzzzzz-c/; zer Jo/go/et^eg^ /zJ^te/;J 5/o-vezzs^egzz UMtn/M Jr. Frarzczz PefM. 77oroš^Z 5/ovezzcž swo z zzjegovo szzzrZ-
)o zgM/// MeMr?MJwegg ^orca zzz g/gu-zzz steber Je/a zzz /?c;g za jtzrav/ce zzz ezza^o^ravzzosf $/ove??$Mgg /jzzJsZva Mg A/oros/zezrz.
Zzzačz/rzo za Jr. RetM je Mo, Ja ga je vse žzv/jezzje sprew/ja/a rrJg žžv/jezzs^a zzsoJa. Pz7 je veJzzo /zz povsoJ /zojcvzzz/z za svo^oJo svojega /jaJstva, zagovorrzz/z pravzce Je/ov-zzega č/ove/ea — Jo/go časa v /?oja prot/ Jr%ggčf wzs/eč/w ce/o sazrz — Zn /e zzjegova trJzzost /w HfMpog/j/vg Jos/eJzzosZ sZa vzroA.', Ja /z/ja/z ve/ž-^žrz! Zež^očazzz /n zzJarcerzz n/ /zz/ rzz-^Jar pogasezz ogezzj rzjegove revo/a-czozzarrze MgJoM. /V/ je Mo sz/e, /J /zz zrzog/a pogaszZz :a va/^azz oJ/oč-zzosZz' zzz vzZrajzzosfz zzz pa faJz' p/ezzze-zzztega /zazzzazz/zzzza, zzzte/žgezzce zzz o/z-sežzzega zzzazzja.
Dr. Prazzc Peie^ je M po poMca zJravzzž^. RoJZ/ se je 3. zzzarccz 7S$3 zzz žz/zaja /z revzze MjSars^e Jrazzzze v 5zarz vas/ pr/ Št. P/psa v PoJjazz/.
Po štaJ/ja zza ce/ovsp/ g/zzzzzaz/j/, je staJ/ra/ zza zzzeJzc/zzs^z' ja^a/tet/ Ja-ztajt^e azzzverze, Pjer je /eta 7977 pro-zzzov/ra/ za Joptorja zzzeJ/c/zze. Po Jve/etzzz' praPsz v ce/ovšP/ /zo/zz/szz/c/, je posta/ pra^t/čzz/ zJravzzz'^ v Ve//-Povca, ^jer je Pzzza/a zas/ove/ ^ot sposo/zezz zzz oMe prz/ja/z/jezz zJrav-zz/P, P/ je z/ast/ revzzzzzz zzaJZ/ svojo pozzzoč, yreČMtoMgi Mr Prež vsakega p/ačz/a. 7z /astzzz/z zzPasezzj /z zzz/a-Jostzz/P /et, je veje/ MPo trj je Poj za vsaMazzj/ MaP.
Dr. PeteP je ve//Po svojega časa /zz svoj/P sposoPzzost/ posvet// svojezzza zzaroJa. P// je eJezz reJP/P s/ovezz-sP/P /zoPrazezzcev, P/ je po p/ePzsc/ta 7920. /eta osia/ Jozzza prz' svojezzz /jaJstva. OJ /eta 7923 zzaprej je P// preJseJrz/P Ro/Zt/čnegg /zz go^oJgr-sPega Jrastva za 5/ovezzce zza Tčoro-sPezzz; P// je soastazzov/te/j Zveze s/o-vezzsP/P zaJrag ter Jo szzzrt/ preJseJ-zz/P zzjezzega zzaJzorzzega oJPora zzz preJseJzz/P 5/ovezzsPega so/sPega Jrastva. V /et/p oJ 7923 Jo 7937 je M Ježe/zz/ pos/azzec v PorosPezzz Jeze/-zzezzz zPora, Pjer je zastopa/ zzzterese Mrof^Z/; 5/ovezzcev. V Jop/ zzaczzzzza je P// /zpostav/jezz stevz/zzzzzz šzPazzazzz. /7/jap tezzza je osta/ zvest svoj/zzz zzače-/ozzz /zz je že /eta 7972 zzaveza/ st/Pe s protzjaszstzčzzzzzz g/Pazzjezzz. 77o se je po Jrag/ svetovzz/ zzzor/j/ vrrzZ/ zz pregzzazzstva, se je taPoj aPt/vzzo vP/jačz/ v zzaroJzzo g/Pazzje PorošP/P 5/ovezzcev, Pz/ je zzajprej preJseJzz/P OsvoPoJZ/zze jrozzte, pozzzeje preJ-seJzz/P JezzzoPratzčzze jrozzte Je/ovzze-ga /jaJstva, vse oj astazzov/tve Zveze s/ovezzsP/P orgazz/zac/j zza Tčoro-sPezzz pa preJseJzz/P zzaJzorzzega oJPora. Po/eg tega je zavzezzza/ voJz/zz/ po/ožaj še v razzz/P JragzP s/ovezzsP/P orgazz/zac/jap zzz astazzovaP.
OP 70-/etzzzc/ szzzrt/ prvoPorca Jr. PetPa, P/ je Pz/ Jo zaJzzjega preJ-seJzz/P zzaJzorzzega oJPora ZŠO zza TčorošPezzz, Po ZšO jatr/ v soPoto 9. avgasta op 77. ar/ v Št. Raperta pr/ Ve/zPovca po/ožz/a vezzec zza zzjegov groP /zz se taPo Jostojzzo oJJo/žZ/a spozzzzzza tega ve/ZPega zzz zas/ažzzega zzzoža.
Nad Rožekom spet krožijo ptice ujede
V znanem roieškem živalskem parku teles že iretjič gostuje ornito-tog inž. Dominžk Koltinger iz Bavarske. Njegova vetika iijtzbezen do ptic vetja predvsem ujedam — or-tom, sokolom, jastrebom in drugim podobnim pticam, ki so tako navajene nanj, da prosto krožijo po zračnih višinah in se spet vrnejo k svojemu gospodarju. Atrakcija teh uljed je vsekakor jastreb, ki z razpetimi krili meri tri metre in spada med ncijveoje ptice, ki tetajo po zraku. Predvajanje poletov ujed v rožeškem živalskem parku je trenutno ena največjih atrakcij na Koroškem. 2e prvo nedeljo se je predvajanju teh poletov udeležilo nad tisoč gledalcev. Skupno si je v zadnjih treh leiih ogledala to posebnost nad 10.000 ljudi. Lansko leto smo poročaii, da je udomačeni orel .Wo;han" pri svojem poletu v zračnih višavah, nenadoma planit na jato kokoši v sosednjih Ločah cb Dravi. Pri tem je orel imel smolo, ker ga je lastnik kokoši imel za divjega orla in da bi ubranil svojo last pred grabežljivostjo ujede, je orla trikrat usekal s palico po glavi, tako da je nezavesten obležal. Po dolgotrajnem zdravljenju je orel danes zopet zdrav 'in čil in spet kroži nad Rožekom. Lanskoletna tragična zgodba z orlom po se je tako razširila po deželi, da ga skoro ni več človeka, ki ne bi vedel, do nad ro-žeškim parkom krožijo sedaj krotke
ptice ujede, v čemer je sedaj velika prednost.
Inž. Koltinger, ki je vodja postaje orlov v Altenlelden na Zgornjem Avstrijskem, to Ije v živalskem parku, ki je prav tako kot rožeški živalski park, last dr. Heinricha IH. princa Rezsso, predvaja sedatj polete ptic vsak dan od 11. do 15.30 ure. To zanimivost si lahko ogledale do konca avgusta. Do takrat bo inž. Koltinger gos) rožeškega živalskega parka.
Slovensko prosvetno društvo ,Trta" v Žitar) vasi vabi na
KULTURN) VEČER
ki bo v nedeljo 10. avgusta 197$ ob 20.30 url pri Rutarju v Žitar! vasi.
Sodelujejo: moški pevski zbor SPD .Trta" Žitara vas, vodi Jozej Starc MGV Sittersdorf, vodi Stanko Topar
Mešani pevski zbor SPD .Danica" in trio Korotan iz St. Vida v Podjuni, vodi Hanze) Kežar
Prisrčno vabtjeni! OJMr
Jutri bo slovesna otvoritev 24. avstrijskega tesnega sejma v Cetovcu
Jutri se bodo na ceiovškem razstavišču siovesno odprto vrata 24. avstrijskega tesnega sejma aii kakor mu tudi pravijo ceiovškega sejma, ki bo traja) do 17. avgusta. V teku skoro četrt stotetnega obstoja in po udeiežbi iz številnih držav, ceiovški tesni sejem upravičeno velja za .srečanje" evropskega lesnega gospodarstva, kateremu so se v teku zadnjih iet pridružiti tudi interesenti iz drugih kontinentov.
Avstrijski iesni sejem v Ceiovcu je bii kakor vsa druga ieta tudi tetos dobro pripravijen, tako da bo prav gotovo zadovoijii tudi najboij zahtevne žeije števiinih obiskovaicev.
V smisiu svoje vioge kot iesni sejem bo tudi ietošnja prireditev imela svoje težišče na lesu in lesnem gospodarstvu. Pri tem je treba kot posebnost ceiovškega tesnega sejma omeniti, da ie-ta ni samo demonstrativnega, marveč tudi kongresnega tipa, kar dokazujejo števiini simpoziji na katerih sodeiujejo mednarodno priznani strokovnjaki.
V glavnem je celovški lesni sejem razčlenjen na 3 skupine: nai lesni in blagovni sejem fer na posebne prireditve. Na lesnem sektorju imate priložnost videti številna transportna vozila in priprave. Na sektorju transportnih vozil za les (Stapler) ima lesni sejem v Celovcu naj večjo izbiro v Evropi 'in to z eksponati iz celega sveta. Po deset let trajajoči demonstraciji žage jar-menice v funkciji, kar je največja atrakcija lesnega sejma, bodo tetos prvič prikazali obratovanje novega tipa žage in sicer tračno žago (Bandsagewerk). To obratovanje si lahko ogledate dnevno ob 10.00, 11.30 tn 15.30 uri na razstavišču sejemske žage. Kot nadaljnja posebnost predelovanja lesa je sejemsko mizarska delavnica za pohištvo. Sejemska žaga kot mizarska delavnico sta popolnoma mehani-
Kot vsi katoličani je tudi Josef Potisk, sredi meseca maja 1975 dobil poziv za plačilo cerkvenega davka. Ker je bil poziv napisan le v nemščini, se je v posebnem pismu, v katerem pravi takole: .Prosim, da mi v duhu SKUPNA KOROŠKA — CEMEiNSA-MES KKRNTEN pošijefe poziv za piačiio cerkvenega davka v sioven-skem jeziku. Upam, da boste imeii za to razumevanje", obrnil na krško škofijstvo.
Dne 4. 6. 75 je dobil Josef Potisk odgovor, toda le v nemščini. V pismu škofijstvo ni zavzelo stališča do Po-tisk-ove upravičene prošnje, temveč ga je vabilo na ustni razgovor.
Ker se Potisk ni zglasil na škofij-stvu, je dne 30. julija 1975 dobil temeljit odgovor na njegovo, v obliki prošnje postavljeno zahtevo. Škofijstvo ni niti trenutek oklevalo ter je naznanilo Potiska boroveljskemu sodišču. Le-ta je na njegovo veliko začudenje in razočaranje dobil tako imenovani .ZAHLUNGSBEFEHL DES GERICHTES". Med drugim predlaga krško škofijstvo boroveljskemu sodišču, da naj izreče sledečo sodbo: .Die bektagte Partei ist schuidig... die Prozesskosten bin-nen 14 Tagen bei Ezekution zu be-zahien."
Torej to so .poštena" prizadevanja krške škofije za mirno in enakopravno sožitje obeh narodov na Koroškem. Potiskovi prošnji sledi kot .pokoncilski odgovor", diktat. Ponovno so razkrinkana .poštena" prizadevanja krške škofije.
Da ne bi ostajala prizadevanja SKUPNE KOROŠKE le na papirju, kot doslej, bo moralo škofijstvo uvesti vsaj dvojezične formularje. Tiskanje lepih pol papirja, brez konkretnih, praktičnih korakov v smeri enakopravnosti je samo zamegljevanje in zavlačevanje trenutnega nerešenega položaja. Hkrati pa je to vzdrževanje statusa quo, ki nikakor ne koristi mirnemu in enakopravnemu sožitju.
Finančna zbornica krške škofije je naznanila Potiska boroveljskemu sodišču ne da bi sodišču razložila, zakaj Josef Potisk ni plačal cerkvenega davka. Le tako sl lahko razlagamo, da je tudi boroveljsko sodišče
zlrani. Pritiski na različne gumbe in vse se odvija po določenem delovnem programu. Da pri tem igra glavno vlogo elektronika ni treba posebej poudarjati. Tudi na področju lesenih montažnih hiš bo letos velika ponudba, saj bo poleg domačega združenja lesnopredelovalne 'industrije, razstavljala tudi Poljska, Romunija, Češkoslovaška in Sovjetska zveza. Velika ponudba bo tudi na področju pohištva, kjer so poleg domače industrije, zastopane tudi vzhodne države. Na tem področju je močno zastopana tudi Jugoslavija (Slovenija in Hrvaška).
Številne kolektivne razstave in nadaljne posebne prireditve na katerih so soudeležene vzhodne in zahodne države, dajejo celovškemu lesnemu sejmu nota .srečanja" evropskega lesnega gospodarstva.
poslalo Potisku .Zahlungsbefehl" le v nemščini, čeprav je to sodišče po zakonu dolžno uradovati v obeh deželnih jezikih.
Postavlja pa se vprašanje, ali je Josef Potisk dolžan nositi stroške, ki so nastali s tem, da mu je boroveljsko sodišče poslalo .Zahlungsbefehl" le v nemškem jeziku. Ker pa bo Potisk zahteval od sodišča slovenski .Zahlungsbefehl" bodo stroški ponovno narasli. Tudi to, da morajo tisti, ki se drznejo zahtevati uradovanje v slovenščini plačati višje stroške je neenakost pred zakonom.
Ta primer in tudi drugi jasno kažejo rezultate .Skupne Koroške — Gemeinsames Karnten". Krško škofijstvo pa bo moralo kmalu ukrepati v smeri enakopravnosti, saj bodo v nasprotnem primeru tudi najbolj slepi spregledali kam pes taco moli.
Kakor smo že omenili, avstrijski lesni seijem ni samo demonstrativnega, marveč tudi kongresnega tipa, kar se kaže v različnih mednarodnih simpozijih. Na prvem mestu je seveda 6. mednarodni simpozij, ki ga bodo letos izvedi! pod temo .gozd in divjačina". Na tem simpoziju bodo mednarodno pri* znani strokovnjaki diskutirali z interesenti, med katerimi so tudi kmetje in lovci. V zvezi s tem simpozijem bodo izvedli tudi ekskurzijo v lovsko oz. gozdarsko področje Hespa pri Volšperku. (O tem smo že poročali v predzadnji šlevilki). Koroške deželne ustanove imajo na sporedu še druge posebne razstave. Tako se bo delavska zbornica predstavila z razstavo pod geslom .človeku primerno delovno mesto = urejeno delovno mesto"! Kelag z razstavo .Zemeljski plin za Koroško"; Avstrijske dravske elektrarne bodo seznanile obiskovalce z gradnjo nove elektrarne v dolini Malte; koroško združenje rokodelcev pa bo priredilo zanimivo razstavo .Kuhinja".
V okviru splošnega blagovnega sejma bo velika izbira kmetijskih, gradbenih iin gospodarskih proizvodov ter Izbira stanovanjskega pohištva. Kakor vsako leto, tako bo seveda tudi letos zastopan zabavni park, ki bo dan za dnem pritegoval staro in mlado.
Na letošnjem sejmu v Celovcu bo poleg 814 podjetij iz vseh zveznih dežel Avstrije, sodelovalo še 684 podjetij iz 37 tujih držav, med njimi 13 iz držav ostalih kontinentov. S posebnimi razstavami se bodo predstavile Italija, Jugoslavija in zvezna republika Nemčija.
Celovško sejemsko razstavišče obsega okrog 120.000 rrJ površine, od tega je 30.000 n*J pokritih (številne hale). V okviru celovškega lesnega sejma so na razpolago posebne usluge, med katere štejemo otroški vrtec kot sejemsko igrišče, kjer se bodo lahko zadrževal' in igrali naši naljmlajši, avtobusno vožnja med sejemskimi parkirišči in razstavišči'; štiri informativna središča s strokovno izobraženim osebjem in tiskovni urad, ki bo služil domačim in tujim žumalistom.
Iz teh nekaj vrstic je razvidno, da bo na sejemski prireditvi prišel na svoj račun vsak obiskovalec in to priložnost je treba vsekakor Izkoristiti.
Naši otroci danes odpotovali na Jadran
Danes je skupina siovenskih olrok odpotovaia na počitniško ieto-vanje v Savudrijo, kjer ie vrsto iet naši otroci uživajo počitnice ob Jadranskem morju.
Kot po navadi so naši otroci tudi ietos v izkušenih in dobrih rokah koroških spremijevaicev, ki bodo skrbeti za varnost otrok, da se jim kaj ne pripeti, bodisi v vodi aii kje drugje in pa tudi za prijetno zabavo. Torej za vse tisto, kar bo otrokom potrebno, da bo njihovo ietovanje ob morju in pa tudi staršem v skupno korist, saj mokra voda in topio poietno sonce čudovito vpiivata na čioveško zdravje. Veiiko važnost se bo poiagaio tudi gojitvi medsebojnega tovarištvo in to ne samo med koroškimi toroci, temveč tudi med drugimi, ki prav tako ietujejo v Savudriji. Vodstvo počitniške koionije in seveda tudi oba spremljevatca — so zainteresirani, da se bodo naši otroci zdravi in čiii ter poini iepih in prijetnih spominov vrniti na svoje domove.
Kot po navadi, je bito tudi danes pred sedežem siovenskih organizacij v Ceiovcu žeto živahno. Števiini otroci v spremstvu staršev so nestrpno čakati na prihod omnibusa, da jih odpeije proti težko pričakovanemu citju — morju. Čeprav so biii otroci vsi srečni in poini pričakovanj — večina še n) videia morja, so biii starši po drugi strani v skrbeh, kako bodo tri tedne vzdržaii brez svojih maičkov. Ko je pri-peijai avtobus seveda ni manjkaio napoti), ki so biia čisto odveč, saj so biii otroci v misiih že pri piavanju v morju.
Takšna ietovanja v skupinah imajo vsekakor veiike prednosti. Otroci se navadijo na skupno živijenje, skiepajo se nova prijateijstva in seznanjajo se z drugimi navadami, kar bo prav gotovo koristno vptivaio za nadaljnje živtjenje naših otrok.
A!! so to rezoitati skupne Koroške?
„!nterpraevent 1975" v znamenju varstva aipskega živijenskega prostora
^vstrljske alpske dežele so že večkrat opustošilo razna neurja, ki ^ v zadnjem času pogosto po-^avljajo. V bridkem spominu so številne po.piave v obdobju ladnjega desetletja.
tz virov deželnega arhiva, sega Prvo zgodovinsko poročilo o veliki Povodnji na Koroškem nazaj v le-a tl95. Do pred 120 leti, ko so se "o Koroškem začeti baviti z opazovanjem klimatskih in vremenskih
**'SMO BRALCA
Tujski promet in Sermanizacija naše dežeie
Po/erjc. — TVejteto tujcev /sče v t/eže/z o</J?/?a. Z-etauzščarjz pr:-^;o /?rez r/voaza	deže/z' za
czaaza zaafae /zaaačae z/o/zoz/^e. cczrz^ s^r^zjo za rajs&z' prozaez s da aadžjo /efcn?zrča?'je?a razae goazzoszz. Ze-rz' sz radz' og/ez/a;e;o /e-r°te naše z/eže/e za Zer po srazaot-/r?z ..Ta/cZtaz-Taa" /era 7972 zaaaj-^ prz' aaj ce/a vrsza Zz*a;eY?az/? aapz-poszav/jajo o/?čzae ac?z?e Zažz-da se fajz gostje /ažje orzezzZz-
, ^red aez/avazaz sta o/?čz'az' ŠZ. °o i? Roža za Borco/je posZavz/, ° ^rsZo ra^raž/? ^ažzpoZov, Z z ^^rz Zočzzo pokažejo, ZaZo przd Pezer", v „Zr/?o/aagygi ^'rzdzsc/z g/ez'/?erg", do .Ažarc ^ifse" do „GasZe/zaas ..." zra.
^rej-^ jf przzrzaZz, da so vse te Za-f araezazižz? ze/o posreeerze, verzdar J^to eao zzapa^o, da zzajdeš wed P^/?/z'zao 90 zzapzsz' v o/*e/? o/?čzaa/z dve 5/ovezzs^z' ^esedz — Go-""PQ W7zeser — Šaše!.
. ^a^o se pod pretvezo pospeševati tajskega prozrzeZa szstezrzaZzčzzo s^rzrzarzzzzra, ražo da zazajo Za jz' gosZŽ care^, da se aa/?aja;o aa pazzger-^s^erzz ozerrz/ja, Zo przdejo v ^tz. vi&o& a/z v 5/ovezzjz P/aj^erž.
?adž se rze čadzzzzo, da se azaogo ^jzszov po o/zzs^a sveže zzzaše spra-ffte „ivas zsz das /ar ezae .Sprac^e, /c/a der Rzrc/?e gesprocjzezz war-37z's/zzrz, da /?o 7?orre/?ao, da se "*oc?zo zo7?ersra!?z'?ao rezaa aačzaa *tt°sZo/ja^aosZz" za raz/ožz?ao raz/z' Soszora aaše z/eže/e, da se aa/?aja;o dvojezzčaeaz ozeaz/ja, Zier žzvzjo š/oveaez.
/oš^o Wro/z'c/?
rozmer, javljajo arhivi samo .posebno obsežne in težke" kotastrote. Iz zgodovinskih zapiskov od leta 1195 naprej (to je v zadnjih 780 letih), so našteti nad 40 težkih povodenj. Nekatere so koroškemu prostoru povzročile ogromno škodo. Posebno dobro so nam v spominu povodnji v letih 1965-66, ki so v Avstriji povzročile 7 milijard šilingov škode. Samo v središčih katastrofnega področja na Koroškem, Tiroskem, Solnograškem in na Štajerskem so vode in zemeljski plazovi zahtevali 68 človeških žrtev. Porušenih je bilo ogromno stanovanjskih in gospodarskih poslopij, 420 mostov in okrog 100 km cest.
Tudti letos smo doživeli celo vrsto katastrof, tako v obliki snežnih plazov in številnih povodnji. Pri tem je zgubilo celo vrsto tj,udi življenja. Razrušilna dejavnost voda se prične že v planinah in se nato preko gozdov in hudournikov prenaša v dolino, kjer se prerašča in razlije na cela področja.
Klub nevarnostim, ki grozijo od vseh strani, se človeštvo teh nevarnosti noče zavedati. Zaupajoč
tehniki brezskrbno gradi nova naselja tudi tam, kjer je svet ogrožen (vodovje, snežni in zemeljski plazovi). Prav zaradi tega in pod vtisom velikih poplav v letih 1965-66 in snežnih plazov pred 10 teti, so se ieta 1967 v Ceiovcu na pobudo prof. dr. Aichingerja sestali števiini naravoznanci, strokovnjaki in praktiki alpskih dežel na simpoziju, kjer so raziskovali vzroke teh naravnih katastrof. Po simpoziju so na Koroškem ustanovili .Raziskovalno družbo za boj proti poplavam" s sedežem v Ceiovcu, ki so jo nato vključiti v .Zvezo avstrijskega vodnega gospodarstva". Za direktorja te družbe so izvoliti dipl. ing. dr. Pro-seggerja. Obe omenjeni korporaciji sta zato vabili strokovnjake k nadaljnjemu zasedanju v letu 1971. Ta drugi simpozij imenovan .!n-terpraevent 1971" je zasedal v Beljaku.
Letos od 29. septembra pa' do 3. oktobra pa bo zasedal že tretji mednarodni simpozij .interprae-venf 1975" v Beiijaku, kjer bodo obravnavali aktuaino temo — Varstvo alpskega živijenijskega prostora.
V Resniku pri Borovljah nastalo novo jezero
V neposredni bližini Borovelj v Resniku so v okviru gradnje boroveljske elektrarne zgradili tudi novo jezero s štirimi ha površine. Kako se bo novo nastalo jezero ime-novaio, še ni znano, kor pa niti ni tako važna, saj je glavno to, da so prebivale)) Borovelj 'in okoiice končno dobili možnost kopanja, kar je vsekakor velika pridobitev za to področje Roža, ki ni tako obdarjeno z jezeri, kot sosednja Podjuna.
Minuio soboto je koroški dežeini glavar Leopoid Wagner slovesno otvoril novo kopališče in ga dai svojemu namenu. Koristno bo siu-žtlo oddihu in rekreaciji domočega prebivalstva in pa seveda tudi tujim gostom, ki so na ietovanju na lem področju Roža.
Boroveijčanom se je končno iz-
polnita doigoletna želja, da imajo sedaj svoje lastno kopaitšče, ki bo vsekakor tudi koristno vplivalo na turistični razvoj Borovelj ter njegove bližnje in daljne okolice.
Boroveljski župan Woschitz je v svojem govoru na otvoritvi med drugim povedo), da bo kopanje v novem jezeru brezplačno, samo na parkirišču pa bodo zahtevali parkirno takso. Vsekakor popularna gesta, ki jo znamo ceniti. Stroški za izgradnjo novega jezera so znašali 1,5 milijona šilingov. K temu znesku je koroška dežeina vtada prispevata 800.000 šiiingov.
Za pestrejši potek otvoritvene slovesnosti, ki je potekata ob naj-iepšem sončnem vremenu, je skrbela znanai pihalna godba boroveljskih ieiezarjev .Stahiklang".
Na dvojezičnem ozemiju ehnavijajo nemške topografske napise
V zadnjem času opažamo na južnem Koroškem neko novo .turistično aktivnost" ki se kaže v tem, da se po raznih dvojezičnih občinah pojavljajo nemškii krajevni napisi. Občine, ki jih nameščajo opravičujejo ta korak s tem, da je to za pospeševanje turizma v deželi ne-obhodno potrebno.
Vse to se seveda dela kljub temu, da obstaja zakon o dvojezičnih krajevnih napisih. Od kod izvira ta velika skrb za .pospeševanje turizma", ni težka uganiti. Pobudniki so nam dobro znani elementi, ki stremijo za tem, da bi na Koroškem prikazali drugačno sliko, kot je v resnici — da je dežela nemška. Da je to grobo kršenje zakona o dvojezičnih napisih in s tem najeiementarnejšh pravic koroških Slovencev in da je to očitno diskriminacija, ni treba posebej poudarjali.
Občine Št. Jakob v Rožu, Borovlje, Rožek in druge s temi samo-voijnimi ukrepi samo dokazujejo, da jim ni za pomiritev v deželi. To je ponovni dokaz, da igrajo avstrijske oblasti pri vsem tem dvojno igro — svetovno javnost siepljo z izjavami, da je treba pospeševati manjšine v Avstriji, v dejanjih pa jim kratijo njih najosnovnejše pravice.
Ugotovitve v svetovnem tisku, da je Avstrija manjšinam najbolj sovražna država v Evropi, so ob takšnih diskriminacijah, vsekakor upravičene.
Prireditev za turiste tudi v Biičovsu
Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v Biičovsu je v nedeljo 3. avgusta vabilo domače in tuje občinstvo — slednje so števiini gostje, ki letujejo na naših sončnih Gurah — na .kutlurni večer", ki se je odvijal v prostorih Miklavževe gostilne v Biičovsu. Kakor po navadi ob tem tetnem času, je dvorano napolnila po narodnostih zeio pestra publika, kar je bi! tudi namen tega' kuliurnega večera.
V okviru kulturnega sporeda, je uvodoma nastopil moški pevski zbor pod vodstvom pevovodje Joška Boštjančiča. Nato je siedii godbeni trio s pevkama Angelico Ogris-Martič in Milico Gasser ter nastop mešanega pevskega zbora, katerega vodi pevovodja Valentin Kapus. Vsi nastopajoči so biti nagrajeni z navdušenim ploskanjem, zlasti s strani letoviščarjev, katerim je bil nastop slovenskih prosve-tašev nekaj popolnoma novega in zato še prav posebno zanimiv in priviačen.
Povezavo med posameznimi (očkami programa je odiično izvede)
Toni Scheliandner, siušatelj univerze, ki je sedaj dama na počitnicah.
Vsi nastopajoči — pevke in pevci, godbeniki, duhoviti napovedovalec ter oba pevovodje zaslužijo za njih trud vso pohvalo. Čeprav so nastopajoči sedaj paleti, bodisi na kmetijah ali v turističnih obratih, še prav posebno močna zaposleni, sa kijub temu našli potrebni čas za vaje, kar prepričljivo dokazuje, kako požrtvovalni in delavni sa naši prosvetaši. Naj omenimo še razveseljiva dejstva, da je mešani zbor tokrat nastopi) v zeta pomlajeni zasedbi, kar je hvalevredno irt daje upravičeno upanje, da naša siovenska pesem ne bo izumrla.
Kar nas še prav posebno veseii je to, da je nastop naših prasve-tašev ietoviščarjem zelo ugajal, saj so ga nagradili z navdušenim ploskanjem. S tem smo dosegti svoj namen, da so tuji gosti lahko spoznali, da je slovenska kultura na naših tleh še živa in pričujoča.
Pa kuiturnem sporedu je stediia še piesna zabava, ki je trajalo prozno v noč.

SVETINA	290
Kot roka usade jima je zaprla pot. Precej sta' se zamuda. Niti opazila nista, da je v steno zdrsnila senca težkih ^biakav. Na zahodni strani neba je votio zabobnelo, v i^aku je završala, kot bi rogovi dali znak za bitko. Debele, včasih ledene kaplje so jima bičale obraz kot drobno ka-[^srtje. S črnega neba so se usule bete zavese dežja. Spuščala sta se drug za drugim, do kaže premočeno. Hkrati z ^togo se ju je ioteval obup. Vrv je postaia težka in slabo prolzeia skozi utrujene rake. Ozračje je bilo nasičeno z dihom smrti. Čez steno so se usipali piazovi, mimo njiju je sičaio kamenje v megiena brezna.
Mišice sa jimo drgetate v krčih, toda vztrajno sta se bor)ia za varno stojišče, dokler nista bila na polici, tam, N&r sta bila začela piezoti pred dobro uro. Vedela sla, da ju bo v steni ujeta nač. Samo urnik v skrivališče ju iahko **aši. Gora jima je pokazala svoj temni obraz, z neba so b^oti njima sikate streie. Šumenje dežja je bilo podobno tszijivi reki.
.Kjer so previsi, so tudi votiine, Primož," je deja) "ajkb, ki se je spomnil, da sta j'ih videla ob vzponu na s^oji desni strani. Bilo je še toiiko svetio, da sta jih našla.
izbraia sta si natjvečjo. Bila je nekoj metrov gioboka 'a tudi visoka toliko, da si v njej lahko stal ponižno
skionjen.
^ .Tu lahko počakava, da mine tudi sodni dan," je delci Primož, zvil vrv in jo vrgel v kot.
Vojko si je ožema! hiače in srajca in odpira! nahrbtnik.
.Veš kaj imam?"
.Ne verni"
.Svečo.. . Moj stari me je že kot otroka učil, da nikoli ne smeš v gozd brez ognja, sveče in noža."
Viharna noč je hrumelo. Dež je lil zdaj že umirjeno, toda še vedno vztrajno. Plamenček je medlo osvetii vatiino. Sredi mrtve noči je gareia sveča kot oko življenja. Primož je nakremžii obraz in si nad piamenčkom grel premrie rake. Z ias so mu tekle po obrazu veiike kapije. Srečata sta se z očmi. Prešinita ju je nova votja. Potrpežljiva in vdano bosta počakala jutra.
Nekaj časa sta prisluškovala rohnenju gromov in sikanju stre), ki so rlsaie fantastične jezike, razkiane na nešteto vrhov, segajočih iz neznanih višin v globino. Prisluhnila sta teij glasbi demonov in se napajata z oslepljujočo svetiobo, ki je spremnijala skalovje v obiike, kakršni še nista videia. Bil! je to kozmični tak, kijer je čas globina in strnjenost: ko se vrti na enem mestu, ne gre ne naprej ne nazaj ...
Nevihta se je počasi izdivjala. Zdaj je samo še ponižno deževalo. Preveč ju je zebio, da bi lahko zaspala. Zato sta se pogovarjata. Tako nekako so tolkie streie, ko so ši! prek bohinjskih gara in ko so jim Woi(ovi agenti hoteli ugrabiti Ano. Menila sta se o njej, obujata sta spomine. Primož je vzet iz denarnice drobno beležnico, kamor je pisal svoje misli in pesmi. Bral mu jih je. Vojku je bila posebno všeč tista, ki jo je napisat takrat, ko je Blisk reši) Ano smrti.
Za/osf v tvojih o<rf& 7Hf s^ow:a;a na zarjaff/f rešet&e, zafcg/c	ajedA ptic in nj:A oaeatog/: <U:c po da/javaA,
tfHce križev v daa tvoji/? zenic so požar apfpfijfaii) sanj, atop/jeaiZ? v va/ovi/? z/ovcsče rc&e.
5rac/? tvoji/? astaic jc z/ora/jea ioZ: Z?repeaeaja, ac raorcra izstre/iti pasčice ia a/?iti ptico tvoje asode . ..
.Zokaj je morata Ano umreti?" je trpko vpraša) Primož.
.Vsi bomo umrli. Morda ona živi močneje ad živih," je odvrnil Vojko.
Umolknila sta. Sunek piskajočega vetra jima je ugasi!
dogorevajočo sveča. Objela ju je tema, gosto kot tačka. Primož je zapri oči, Iz njih so mu vrele saize. Ustavita sta se na robu neznanega...
,To je čiovek, ki ljubi enkrat samkrat v življenju, pa tudi takrat drugače in močneje od drugih. Nikoli ga ne bo zapustila njena senca. Ali ni res da se duh opiaija z duhom in da samo zato živi?" je sam pri sebi dejal Voijko in se nasloni) na steno. Mrzla ga je streslo pa vsem telesu. Ali mu bo kdaj v življenju usojeno doživeti takšna ljubezen?
Utrujena sta se pogreznila v baieč sen. Tako sta pričakala bleda sivino jutra. Dež je ponehal šeie sredi dopoldneva. Nebo se je pretrgalo na dvoje. Skozi režo je zazijala modrina. Večata se je, dokler ni obsijala opranih sten rumena luč sonca. Toplota jima je zdramila voljo. Napor je užitek, trpljenje je nova moč ... Pretegnila sta svoje preiežame ude in se napotila navzgor. Poiskaia sta novo pač, držečo prek previsov. Prepiezaia sta jo in znašla sta se pod rabam stene, nad katerim sta siutila vrh.
Pod njima se je znava odprl svet v mavrici barv kot tupina veiike školjke. Življenje sestoji iz zeija, ugibanj m sanj ter hrepenenja. Vse se vrti v krogih spremenljivosti ... nastaja in izginja... Samo dejanja so nespremenljiva. .Zato si nenehno želimo tega, kar nam potrjuje, da smo res to, kar misiimo," si je rekel Vojko. Pogiedc) je prijatelja. Njegova miset se je za hip pogreznila v vodnjak zgodovine, zategnil si je vrv akoii pasu in vprašat: .PRiMOZi KOMU PRiPADA SVET BODOČNOSTI! ZMAGOVALCEM AL) PREMAGANiM?"
Primož se je zazrt v navpičnost zakrivljenega sveta, ki ga je omejevat lok prenažrtega trebuha, in odvrni!: .NiKOMUR OD TEH. SVET BODOČNOST) BO PRIPADAL ČLOVEKU. TiSTEMU, KI Bi GA LAHKO PiSALl Z VELIKIM! CRKAMi. JAZ 2E VERUJEM VANJ.. .*
Potem se je Primož zapiezal. Vojko ga je gledai, kako je naježil zajedo s klini. Mišice so se mu napenjale kot vozli, ki bodo popokati. Mislil si je: bori se lahko samo tisti, ki ga je utrdi! boj. Na meji med smrtjo in med življenjem je življenje najlepše 'In tudi najgioblje. Ta je preskok iz strahu v pogum. Primož je visel v praznino, In če bi
Sto ztatih gumbov
(ZapMi veselega vrabčka)
Prejšnji (eden so na gmajni za hišami postavili živopisan vrtiljak. Okoli rujenga je vedno polno ljudi, zlasti še otrok. Med bučno godbo se nenehno vozijo na majhnih stolčkih, pritrjenih z dolgimi verigami na vrtečo se vrtilijakovo streho. Pri tem se na ves glos smejejo, cvilijo in vreščijo. To je zelo zabavno.
Ker imam rad razigrano družbo, sem na zabaviščnem prostoru kuhan in pečen. Spreletavam se med ljudmi in pobiram sladke drobtinice okrog stojnic, kijer številni kramarji prodajajo razne sladkarije.
Pri tem opravilu marsikaj najdem. Zadnjič sem naletel na majhen kovinski gumb, ki je bil tako lep, kot bi bil skovan iz suhega zlata. Kaj takega se mi še ni nikoli pripetilo. Nekaj časa sem ga gledal, ne da bi se mogel odločiti, ali naj ga poberem ali ne.
Tisti hip pa sem nedaleč od sebe opazil drobno dekletce. S široko razprtimi očmi je hrepeneče zrlo proti vhodu vrtiljaka, kjer so se prerivali številni otroci ter ponujali vrti-Ijakarju prav takšne gumbe, kot je bil moj. Sele potem jim je dovolil, da so se nekaj
Uganke
Obesili so ga, po njem bijo, a kaj mu mar — on poje vam glasno.
(UOAZ)
Od ušesa do ušesa teti, če se le kje kaj pripeti.
(03[A0N)
Igel sto s seboj ima, šivati pa nič ne zna; v klopčič zvije se žival, kdo nad njo gre, bo krvav.
(:ec)
Eno le ima uho, še na tisto nič ne sliši, vendar, kaj brez nje bilo bi pri naši hiši.
(oi6i)
Kovina iz Idrije nikdar ne laže: nam mraz in toploto natanko pokaže.
(ojqejs OAi?)
časa iahko voziii.
Ob tem sem se globoko zamislil. Po krajšem razglabljanju sem prišel do presenetljive ugotovitve: .Deklica bi se rada vozila. Vozi pa se ne, ker nima svetlega gumba. Kaj, ko bi ji podaril najdeni gumb?"
Rečeno — storjeno! Počenil sem na tla, krepko zgrabil s kljunom rumenkasto ploščico in jo v nizkem letu neopaženo spustil naravnost pred punčkirte noge. Cink!
Deklica se je najprej zdrznila, nato pa se sklonila, opazila gumb, ga pobrala in vso vesela stekla k vrtiljakoma. Minuto noto se je vsa srečna že vozila.
Moj sklep je bil torej povsem pravilen: če imaš takšen gumb, se lahko voziš, če ga nimaš, pa ne. Vrtiljakar je imel na velikem pladnju pravo pravcato goro takšnih lepo bleščečih gumbov. Preneumno! Nekateri imajo toliko, drugi pa nič!
Zdaj sem šele dojel, zakaj se zbira okoli vrtiljaka toliko otrok, ki samo gledajo, ne da bi se tudi vozili. Jaz pa sem hotel, da bi se zabavali prav vsi. Zalo sem se spretno pritihotapil do tistega pladnja in začel odnašati gumb za gumbom ter jih spuščati prikrajšanim dečkom in deklicam.
S tem nedolžnim početjem sem povzročil neverjetno prekucijo. Vzradoščeni otroci so hiteli pobirati padajoče gumbe in se za-
čeli v vse večjem številu pehati okrog vrti-tjakarja. Ta je bil tolikšnega navala silno vesel. Zadovoljen, ker mu posel tako zelo cvete, sploh ni opazit, da se otročad vozi za njegove gumbe.
Svoj domiselni podvig sem nadaljeval skoraj do večera. Ut, kako sem bil že utrujen! Komaj sem še lahko odletel na vrh vrtiljakove strehe. Od tu sem navdušeno opazoval, kako se okoli mene sučejo okoliške hiše, visoki zvonik, stari park, ceste in mostovi, skratka ves svet!
V mraku je vrtiljak zažarel v številnih rdečih, modrih, rumenih, zelenih in belih lučkah. Ves čas je iz zvočnika hreščala poskočna glasba. Sil sem v devetih nebesih. Čudovito !
Od samega vrtenja sem pritrfotal domov ves omotičen. Sestre so bile prepričane, da sem v rožicah. Jaz pa sem se odmajal med nje in jim zaničljivo zabrusil: .Prismode zmešane! Sploh veste kaj je to vrtiljak?" Pri tem sem jih zelo grdo pogledal.
To je zaleglo. Prestrašile so se in se vre-šče razkropile po dolgi strehi. Jaz pa sem z negotovimi koraki odkorakal za počrneli dimnik. Tam sem takoj zaspal in sanjal o pisanem vrtiljaku vse do rožnatega jutra, ko je za gorami vzšlo veliko sonce in spet oznanilo nov dan.
Maja ob morju
Mdj%,
Je^/icc v M e/d, je Hd SOH<%K ogore/d.
Vetrček or/ worjd je Zdp//?d/,
j?d j/ ^odrč^e Zdv/Z;d/.
je suo/o Z*druo o/edndrov cvet posod//. Modr/ vd/ee/; se je v njo Zdpodt/.
Poz/^dVd/ jo je sew /n fjd, dd fsd sreeMd je /*//d.
Zdgore/d, s/:odrdHd, rdečd A/djd se frnZ/d /z o/wors&egd je ^rdjd.
Rdeče tadjice, valovi in otroci

Otrokom, ki so stanovali ob Sinjem zalivu, je bilo res lepo. Poleti so se prekopicavali po vročem pesku in se kopali, pozimi pa so se igrali na obali z ladjicami. Kajti tudi takrat je bil njihov zaliv lep kot poleti. Valovi, ki so pošumevali ob obalo, so bili sinji, mrmrali so razposajene pesmice in se spogledovali z nebom, ki je odsevalo v njih. In tudi ribiči, ki so odhajali zvečer na lov z bleščečimi lučmi na krmah čolnov, se niso nikdar pritoževali. Dan na dan so se vračali domov s težkimi, srebrnimi ribami. Otroci so delali svoje ladjice iz debelega, rjavega papirja, ki so jim ga nosili starši iz mesta.
Nekega dne pa se je domislil Ivek: ..Napravimo si ladjice iz tenkega rdečega papirja, v katere-
ga zavijamo zvezke!" — „Juhej!", so vzkliknili otroci, „to bodo lepe!" Brž so odvili nekaj zvezkov in si pričeli delati ladjice.
Rdeče ladjice so bile res lepše od rjavih. Toda bile so šibke in preveč lahke. Razposajeni valovi so jih nehote prekopicovali in potopile so se druga za drugo.
Ostala je le še ena sama samcata rdeča ladjica.
Otroci so stali na bregu in šlo jim je na jok. Kakšni neprijazni, hudobni valovi! Jim bodo že pokazali!
Prijeli so se za roke in zabredli v vodo. Ulovili so prvi val, ki jim je priplaval nasproti in ga po topili globoko pod gladino. Nekaj časa se jim je ujeti val še skušal Izmuzniti med prstki, toda drobne roke so bile močne in od-
ločne. Potem se je počasi utrudil in zadremal.
Ujeli so in potopili še drugi val in za njim še tretjega. Zdaj je dremalo morje že za meter od obale. .Dovolj bo za igro," so rekli otroci zadovoljno, in odčofotali na breg, k zadnji rdeči ladjici.
Med tem se je pripodil iz nasprotnega brega četrti val. Zaspano je zazehal, se zleknil ob bratcu in zadremal še sam. Potem je zadremal še peti val — in za njim šesti — in sedmi.
Čez dobro uro je dremal ves Sinji zaliv.
Utihnilo je mrmranje veselih pesmic, ki so jih prepevali valovi. Morje ni bilo več sinje in prijazno. Razpenjalo se je od obale do obale kot motna kovinska plošča, mrtva in brez življenja.
Potem so zadremale tudi ribe *** ribiči so se vrnili domov razoča* rani in praznih čolnov.
Sinji zaliv ni bil več lep.
Otrokom je bilo hudo.
Oklevali so še dan, dva. Poten* pa so se spet prijeli za roke d} zabrodili v vodo. Z drobnim* prstki so požgečkali valove, ki so dremali pod gladino, da so se zahihitali in poskočili kvišku. Kmalu se je prebudil ves zaliv. Valov* so si spet zapeli razposajeno pesmico, bili so modri kot nebo nad njimi in med njimi so švigale težke, srebrne ribe.
„Kajne, spet je lep naš zaliv?" so si rekli otroci veselo in zapel* še sami.
Lorenz
Crfica o nede#s%em jufru
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA -
popusti) klin, bi se oba raztreščila nekije ob steni.. .
.Drži!" mu je ukazal Primož.
Vojko je stisni! vrv k sebi. Videl je dvoje rok, ki so objemate rob. Primožu so krvaveli prsti in v prestreljeno nogo ga je prijemal krč.
.Kaj je za tem previsom?" sta se pogovarjala, še preden se je Primož vzpel.
.Novi previsi!"
.Pa za vrhom?"
.Novi vrhovi!"
,!n ka)j bo, ko bova premagala te previse in dosegla vrh?"
.Poiskala bova nove stene, nove previse in nove vrhove..."
.Če je tako, potem morava čezenj..."
.Da, čezenj! Ni tako visokih vrhov, da bi !ahko ostati na njih .. .*
Vojko je nategni! vrv. Sproži! se je kamenček, zabren-ča!, se nekajkrat odbil in mu priletet na če!o. Bil je droben kot bob, pa mu Ije !e preseka! kožo. Mimo očesa se mu je pocedita kri. Ugriz bolečine mu je samo za hip zameglil vid.
.Popusti!" je zavpil Primož.
Oddahni! se je. Vrv je počasi polzeta skozi dlani, zakaj Primož se je vzpe! čez nabrekti trebuh.
.Kaj je zgoraj?"
.Sneg In potem vrh!"
Primož se je razkoračil In se z nogami upr! v steno. V senceh je čuti! žar vesolja. Skozi roke mu je polzela vrv. Čedalje več je je bilo. Ko so se prikazale na robu previsa še Vojkove roke in ije zagledal njegov obraz, je dejal sam pri sebi :
.DOBRO JE IMET) PRIJATELJA!"	KONEC
Bilo je v nedeljo zjutraj. Na pol sem spal, na pol bedel. Prijetno mi je bilo, saj je nedelja dan, ko ni treba nasilno prekiniti spanca, vstati in oditi v službo. Toda prezgodaj sem se veselil.
.Mama, mamica — mamica moja." Moj mali sin se je zbudil, zlezel izpod odeje in se naslonil na ograjo posteljice. .Osvaja" mamo, ki še spi.
Potuhnil sem se. Tako prijetno je ležati in dremari. Čakal sem, da se zbudi žena. Otrok je vendar ženina stvar. Toda nekam neprijetno mi je postalo. V hipu sem se popolnoma zdramil. Spomnil sem se namreč, da je žena včeraj še dolgo potem, ko sem jaz že zdavnaj spal, delala in bedela.
Popoldne je prala, nato čistila, nato nekaj pekla, nato skopala malega, pripravila vsem trem večerjo, spravila sinka spat, in nato je še likala in krpala. Mogoče je bila ura polnoč — ena, ko je legla, jaz pa sem že od devetih sladko spal.
Toda vseeno sem čakal. Niti premaknil se nisem.
.Mama, mamica." Žena je v hipu planila pokonci.
„Da, da — kaj bi rad?"
„Mamica — k tebi!"
Poslušno je vstala, nataknila copate, dvignila malega iz postelje in ga odnesla v svojo posteljo. Tako moj štiriletni sin nedeljo za nedeljo uveljavlja pravice do svoje mamice, ki mora biti na ta dan od jutra do večera njegova.
.Priden bodi in lepo spančkaj — veš, včeraj sem dolgo delala in bedela. Samo malo bodi še tiho," moleduje mama.
.Kaj si delala?"
.Prala tebi srajčke, krpala in čistila — ti še ne veš ..."
.Mama, povej mi pravljico."
Ne poslušam več. Pa tudi žena na prvo vprašanje ni odgovorila. Utrujena je, rada bi spala in si spočila. Sinko pa žlobudra brez konca in kraja. Zena se je končno vdala. Z utrujenim glasom mu pripoveduje pravljico in poje pesem.
Še vedno se nisem zganil. Še vedno .spim". Toda v resnici sem šel vase in premišljujem. Kaj če bi vstal, ji pripravil zajtrk in ji ga prinesel v posteljo. Nato bi nahranil malega, njej pa bi dejal: .Zaspi še malo in se spočij!"
Vstal sem, šel v kuhinjo in pristavil vse potrebno za zajtrk. Pogrnil sem pladenjček — narezal kruh in se vrnil v sobo. Od začudenja se je dvignila na postelji in sklenila roki:
.Lepo te prosim, kaj pa se je zgodilo?"
.Ali naj ji rečem, da sem še! .vase"? Ne, preveč mi je nerodno, zato ponovim: .Pojej, nato pa še malo zaspi in se spočij, bom jaz nahranil malega."
Vsa je iz sebe.
.Kako, ali ni kaj narobe?" me sprašuje in me začudeno gleda. Bolj začudenega obraza še nisem videl.
.Kaj naj bi bilo narobe, je mar kava premalo sladka?" Vem, da ona misli vse kaj drugega in vem, da bi me rada vprašala, od kod ta sprememba?
Meša kavo in me neprestano gleda. Potem pa počasi pove: .To se mi še ni pripetilo, odkar sem poročena!"
Od takrat vstajam vsako nedeljo, prinesem ženi k postelji zajtrk in nahranim malega. In pri vsem tem imam prijeten občutek.


!
^'LUAM SAMSON
V
Zenska, kakršno !e redko najdeš
j^ekoč je neki mtadi mož obiskat Rim.
"a je to njegov prvi obisk v tem mestu; Pnset je z dežele — vendar ni bit niti tako 'ad niti tako naiven in preprost po drugi ^rani, da bi si mistil, da mu lahko veliko in glavno mesto obljublja kaj več kot kate-okoli drugo. Vedel je, da je življenje bolj ' manj iluzija. Četudi se lahko pripetijo ču-°vtte stvari, je vedel, da jih je treba plačati enakim številom razočaranj; in vedel je tudi, a lahko nudi življenje še kaj slabšega — mož-
Domisiice
3 Zloba je čer, sreča pristan, dobri tjudje so svetiiniki.
^ Me deiajo samo kardinaii kardi-nainih napak.
^ Kdor z maiim zadovotjen ni, veii-kega vreden ni, a to večkrat ktjub temu dobi.
^ Paroie močneje odmevajo v praznih giavah.
^ S siabo ženo moški hitreje stari.
$ Kdor se ne nauči siužiti, ta se tudi ne nauči zasiuieno ceniti.
^ Kdor pogumno začne, je že na po) poti zato tvegaj biti moder — in začni.
$ Večina moških zahteva od žensk vriine, ki se jih sami ne drže.
3 Psa drži na verigi, konja na povodcu, žensko v strahu.
% Kdor preveč govoriči o !epi prihodnosti, se boji grde sedanjost).
3 Vsak berač svojo mah)o hvaii; a ne takrat, ko bi rad kaj dobi) vbogajme.
#	Tudi čtoveška vest se je podraži!a; danes se nihče več ne proda samo za skorjo kruha.
$ Boiest je prvo znamenje ijubezni.
9 Vino snema maske in de)a iz moških otroke.
^ Od misti preko besed do dejanja je doiga pot, ki jo prehodijo )e resnično utrjeni tjudje.
$ Nasvet žene ni mnogo vreden, toda neumen je tisti, ki se po njem ne ravna.
O Z besedami se da povedati skoraj vse, razen tistega, kar žeii čtovek dopovedati svojemu sočioveku.
9 Pri spoznavanju čtoveka niko)i ne
moreš biti prepričan, da si ga res spozna).
#	Tistemu, s katerim vas žena vara, se ne morete huje maščevati kot tako, da mu jo popotnoma prepustite.
#	Ženska je enaka moškemu samo v tem, da svoje živijenje neprestano daruje, kakor je živtjenje moškega neprestano dejanje.
#	Neprijaznost mnogih staršev do šote izvira iz občutka, da hoče hkrati z otroki tudi njih vzgajati.
#	Lepa žena prija očesu, dobra srcu; ena je dragutj, druga zakiad.
#	Takt je čudna reč: vsakdo se razburja, če ga ni; če je, ga nihče ne opazi.
nost, da se sploh nič ne bo pripetilo. In prav to je bilo vedno bolj možno v velikem mestu, kjer je vsak zaverovan v svoj posel.
Ko je tako premišljeval, je stal na Španskih stopnicah in opazoval veličastno panoramo pred seboj. Prisluškoval je naraščajočemu hrumenju večernega prometa in gledal, kako so se v mraku začele prižigati zlate luči. Bleščeči avtomobili so drveli mimo vodnjakov in urno zavili v svetlo Via Condotti, neonska rdeča znamenja so prebadala sence z vabilom; rumena okna avtobusov so bila nabito polna obrazov, ki so bili nekam namenjeni — bilo je videti, kot da je vsakdo nekam namenjen. Le on ni imel prav nobenega opravila. Počutil se je, kot da je edini od vseh v mestu, ki je sam. Toda če iščeš dogodivščino, je nikoli ne boš našel — prav nasprotno — še ušla ti bo. Takšno razpoloženje ni obetalo ničesar.
Tako se je torej mladi mož obrnil nazaj po stopnicah, šel mimo ljubke cerkve in se vzpenjal po hribu navzgor proti svojemu hotelu. Hodil je po ozkih ulicah in zadeval ob vinske barčke in trgovinice z živili. Tam na širokih pločnikih Vittoria Veneta, pod drevesi, ki segajo do Borgeških vrtov, se bo vsak čas začel zbirati visoki svet Rima v najelegantnejših kavarnah Evrope, da bi ob aperitivih užival v somraku. Tam bi bil gotovo najbolj osamljen! Tako se je mladi mož še naprej držal mirnejših, starejših ulic na svoji samotni poti proti domu.
In v eni takšnih ulic, netlakovani aleji med starimi rumenimi hišami, ulici, ki se v Rimu lahko nenadoma razcvete v majhen skrit trg z vodnjakom in baročno cerkvico, je nenadoma opazil, da ni sam. Po bregu navzdol je stopala proti njemu ženska.
Ko se mu je bližala, je videl, da je oblečena okusno, da je v njeni drži nekaj latinskega žara, da je njena hoja ponosna. Njen obraz je bil zastrt, vendar si ni bilo mogoče misliti, da ne bi bila lepa. Ko je bil tako sam z njo, ko mu je bila tako blizu in ko mu je postala simbol dogodivščine, ki nikakor ni hotela priti
—	ga je zajela še večja melanholija. Sam sebi se je zazdel nesrečen, majhen, od vseh pozabljen in ubog. Sklonil je ramena in povesil oči
—	vendar se je poprej še bežno zazrl v njene.
Ob tem, kar je zagledal, je bil tako pretresen, da je obstal. Zastrmel se je v njen obraz. Ni se zmotil. Smehljala se je. In — tudi ona se je obotavljala. V trenutku je pomislil: „Cipa?" Toda ne — to ni bil nasmeh tovrstnih žensk. In nato je v njegovo veliko začudenje spregovorila:
„Jaz — jaz vem, da vas ne bi smela prositi
—	... toda tako čudovit večer je — in morda ste sami, tako sami kot sem jaz..."
Bila je zelo lepa. Ni mogel govoriti. Toda svečano razpoloženje mu je dalo moči, da se je tudi on nasmehnil. Tako da je nadaljevala, še vedno obotavljaje, vendar nikakor ne proseče:
. Menila sem, da ... bi... se morda lahko sprehodila, lahko popila kak aperitiv ..."
Končno je mladi mož prišel k sebi:
„Nič, prav nič mi ne bi moglo bolj ugajati. In Veneto je le minuto od tod."
Znova se je nasmehnila:
.Prav tu sem doma ..."
Tiho sta prehodila nekaj korakov po cesti navzdol, do ovinka, mimo katerega je mladi mož že šel. Nanj je pokazala. Prišla sta do kraja, kjer so se prve ponižne hišice nehale kot v slepem kotu. In v ta kot je bil postavljen vrt, za njim pa je stala velika in elegantna vila. In nenavadna ženska, s prozorno bledico na obrazu, sivimi, toda lesketajočimi se očmi, črnimi obrvmi in bleščeče črnimi lasmi, je odprla vrtna vrata.
Pozdravil ju je služabnik v žametni livreji. V velikem in izbrano opremljenem salonu, pod kristalnimi lestenci in pred vlažnim, zelenim dvoriščem, kjer se je poigravala voda, so jima ponudili peneče vino. Pogovarjala sta se. Vino — ledeno ohlajeno v topli rimski noči
—	ju je napolnilo z notranjo toploto veselosti. Toda od časa do časa jo je mladi mož radovedno pogledoval.
Z bežnimi pogledi, s številnimi rahlimi kretnjami ter gibi zob in oči je napovedovala intimnost, ki je mnogo obljubljala. Čutil je, da mora biti pazljiv. Končno se mu je zdelo, da bo najbolje, da se ji zahvali — da bi tako nekako v kali zatrl kakršnokoli obveznost. Vendar ga je prekinila, sprva z nasmehom, nato pa s pogledom, polnim nekakšne otožnosti.
A!)e brauchen
Wir erzeugen ihn und bauen Kraftwerke, damit Sie jederzeit genug Sirom haben
Osterreichische OraukraHwerke AG
Prosila ga je, naj se nikar ne vznemirja: dobro da ve, da je vse nekako čudno in nenavadno in da bi v takšni situaciji utegnil posumiti, da ima neki določen namen: vendar je edina resnica ta, da je bila osamljena in da jo je nekaj morda v njem ali pa v tistem trenutku prvega somraka na ulici neogibno pritegnilo. In ni si mogla pomagati.
Možnost, da je to tisto popolno srečanje — sanje, ki jih tudi leta razočaranj ne morejo zatreti — je bila odločilna. Njegovo razpoloženje je ušlo kontroli. Verjel ji je. In nato so se popolnosti združevale. Na njeno povabilo sta večerjala. Služabniki so prinesli izredno okusne jedi; ostrige, mastno perutnino, sočno sadje. In potem sta sedela na zofi poleg rastlinjaka, kjer je bilo hladno. Prinesli so likerje. Služabniki so se umaknili. Na hišo je padla tišina. Objela sta se.
Malo kasneje ga je brez besed prijela za roko in ga odvedla iz sobe. Kakšna globoka tišina je zavladala med njima! Srce mladega moža je plašno razbijalo — čutil je, da ga je mogoče slišati, kako odmeva v marmorju veže, preko katere sta šla. Toda takšno razburjenje je nastalo v njem zaradi gotovosti. Gotovosti, da v takem trenutku, v tako prijetnem večeru
—	ne more biti nič narobe. Besede niso bile potrebne. Skupaj sta se vzpela po velikem stopnišču.
V njeni spalnici ji je izpovedal svojo ljubezen, ljubezen, ki bo večna, vedno popolna, pravljična kot njuno srečanje ...
Ona mu je nežno vrnila besede ljubezni. Nikoli ne bo nič narobe, nikoli ne bo prišlo nič med njiju. In nežno je potegnila iz predala posteljnino zanj.
Toda nenadoma, v trenutku, ko je končno lege! poleg nje, ko so bila njegova usta skoraj na njenih — je začel omahovati.
Nekaj je bilo narobe. Čutil je to. Poslušal je, tipal... in ugotovil, da je napaka pri njem. Zasenčene, nežno zasenčene luči pri postelji — bil je tako nepazljiv, da je pustil goreti svetel lestenec na sredi stropa. Spomnil se je, da je stikalo pri vratih. Za hip je počakal. Odprla je veke — videla njegov pogled na lestencu, razumela.
Oči so se ji zableščale. Zamrmrala je:
.Ljubi moj, nikar ne skrbi — ne premakni se..."
In iztegnila je roko. Njena roka je postajala vedno večja, daljša in daljša, segala je skozi posteljne zavese, čez dolgo preprogo, vsa ogromna je zasenčila vso dolgo sobo, dokler njeni velikanski prsti niso segli do vrat. Klik
—	in ugasnila je luč.
Sladokusec
Nad vraži se Ije bohotil napis: Sladokusec.
Hugo je vstopil v restavracijo, sedel za nc^bližjo mizo in poln pričakovanja pomignil natakarju.
— Trenutek, že pridem, ije dobit v odgovor.
V Hugovem želodcu je neusmiljeno krulilo in nestrpno je drsal po stolu.
Minilo je še nekaj dolgih minut, preden je dobil pred nos jedilnik.
— Izberite po svojem okusu, je rekel natakar in izginil.
Hugo se je v hipu odločil, a poteklo je še nekaj časa, preden je mogel naročiti:
— Goveji zrezek z gobami.
Postrežen je bil šele čez četrt ure. Pred očmi se mu je meglilo, toda ko je bila jed na mizi, je pozabil na vso nejevoljo.
Kot požrešen volk se je vrgel na krožnik. Kar je res, jo res: zrezek je bil čudovit in omaka še slastnejša. Spoznal je, da naziv restavracije ni preveč obetal.
Ko je pojedel, se je udobno zleknil in spet pomignil natakarju. Ponovilo se je prejšnje čakanje: najprej, da je prišel natakar, in potem, da mu je prinesel naročeno kavo. Tudi kavo so znati izvrstno pripraviti.
Plačilni natokor se je pojavit sam od sebe. Priklontit se je, kot bi bit iz gume, pobožno sklenit roke in sladko vprašal:
—	Ste biti zadovoljni?
—	Zelo, je odgovoril Hugo, priznati moram, da že dolgo nisem tako dobro jedel.
—	Me veseli; zadovoljstvo gostov, zadovoljstvo lokala, je zdeklamiral pačilnti. — Upamo, da nas boste še kdaj počastili z obiskom.
—	Prav rad, je zagotovil Hugo in poravnat račun.
—	Pri nas so vam na razpolago najrazličnejše specialitete, se je dobrikal pločitni. Hugo je vstat in se odpravit, ko mu je plačilni v vsem zaupanju še povedal:
—	Da ne pozabim: noši polži so posebej znani.
Hugo je nagrbančit čelo: — Se mi je zdelo, prej mi je eden izmed njih stregel.
ŠPORTNI VESTNIK
^ 24. avgusta start nogometnega prvenstva
Za nogometno prvenstvo Koroške nogometne zveze za jesensko sezono 1975 je vse pripravljeno. Tako so te dni sprejeti na zvezi koledar nogometnih tekem v vseh skupinah (koroška liga, podliga, 1. razred in 2. razred). Jesensko obdobje se bo pričeto v vseh skupinah 24. avgusta 1975, torej v dobrih dveh tednih. Stovenski ati dvojezični zastopniki bodo kakor dostej tekmovati brez izjeme v 2. koroškem razredu. V naslednjih vrstah objavljamo kotedar prvenstvenih tekem 2. E razreda, kjer se bo poteg Slovenskega attetskega ktuba potegovalo za prvenstvene točke še 12 ktubov iz Roža in okotice Celovca. Favoriti te skupine so Poreče, Kriva Vrba in Slovenski atletski klub. Slovenski atletski klub bo neposredno stopil v boj za točke šele v 2. krogu (31. avgust), ker število tekmujočih moštev ne sovpade s sodnim številom.
1.	kolo (24. avgust): Sele — Pokrče, Galicija — St. Janž, Hortendorf — Poreče, Techelsberg — Škofji dvor, Šmarjeta — Gospa sveta, HSV — Kriva Vrba.
2.	kolo (31. avgust): Sele — SAK, Št. Janž — Hortendorf, Pokrče — Galicija, Poreče — Techelsberg, Gospa sveta — HSV, Škofji dvor — Šmarjeta.
3.	kolo (7. september): Galicija — SAK, Techelsberg — Št. Janž, Hortendorf — Pokrče, Šmarjeta — Poreče, HSV — Škofji dvor, Kriva Vrba — Gospa sveta.
4.	kolo (14. september): SAK — Hortendorf, Sele — Galicija, Št. Janž — Šmarjeta, Škofji dvor — Kriva Vrba, Poreče — HSV, Pokrče — Techelsberg.
5.	kolo (21. september): Techelsberg — SAK, Hortendorf — Sele, HSV — Št. Janž, Šmarjeta — Pokrče, Kriva Vrba — Poreče, Gospa sveta — Škofji dvor.
6.	kolo (23. september): SAK — Šmar jeta, Sele — Techelsberg, St. Janž — Kriva Vrba, Poreče — Gospa sveta, Pokrče — HSV, Galicija — Hortendorf.
7.	kolo (5. oktober): HSV — SAK, Šmarjeta — Sele, Gospa sveta — Št. Janž, Škofji dvor — Poreče, Techelsberg — Galicija, Kriva Vrba — Pokrče.
3. kolo (12. oktober): SAK — Kriva Vrba, Št. Janž — Škofji dvor, Sele — HSV, Pokrče — Gospa sveta, Galicija — Šmarjeta, Hortendorf — Techelsberg.
9.	kolo (19. oktober): Gospa sveta — SAK, Kriva Vrba — Sele, Poreče — Št. Janž, Šmarjeta — Hortendorf, HSV — Galicija, Škofji dvor — Pokrče.
10.	kolo (26. oktober): SAK — Škofji dvor, Sele — Gospa sveta, Pokrče — Poreče, Galicija — Kriva Vrba, Hortendorf — HSV, Techelsberg — Šmarjeta.
11.	kolo (2. november); Poreče — SAK, Škofji dvor — Sele, Št. Janž — Pokrče, HSV — Techelsberg, Kriva Vrba — Hortendorf, Gospa sveta — Galicija.
12.	kolo (9. november): SAK — Št.
Janž, Sele — Poreče, Galicija — Škofji dvor, Hortendorf — Gospa sveta, Techelsberg — Kriva Vrba, Šmarjeta — HSV.
13 kolo (16. november): Pokrče — SAK, Št. Janž — Sele, Kriva Vrba — Šmarjeta, Gospa sveta — Techelsberg, Škofji dvor — Hortendorf, Poreče — Galicija.
^ Trener za tenis na dopustu
Teniška sekcija Slovenskega atletskega kluba je za letošnjo sezono najela kvalificiranega trenerja, ki je članom na razpolago ob sobotah popoldan in nedeljah dopoldan. Obveščamo, da se trener Pucihar nahaja začasno na dopustu in se bo vrnil konec avgusta. Naslednje trenerske ure bodo torej v soboto 30. avgusta (od 14. do 20. ure) in v nedeljo 31. avgusta (od 6. do 14. ure). Trener bo deloval od tega termina naprej zopet redno ob sobotah in nedeljah ob zgoraj omenjenem času. Kakor je znano, stane trenerska ura za člane šil. 80.—
0 Prijatetjske nogometne tekme
Sinča vas — Slovenski atletski klub 3:0 Bistrica v Rožu — Št. Janž 2:1 Št. Janž — Zweikirchen 6:2 Sele — Vetrinj 1:1, Sele — ATUS Borovlje 4:5 (Selani so tekmovali na ddr. Ge-ramb turnirju v Borovljah, kjer so za DSG Borovlje, Vetrinjem in ATUS Borovlje zasedli četrto mesto. Gole za Selane so dosegli Flori Dovjak 2, Nanti Dovjak, Franc Dovjak in Starovasnik).
V soboto in nedeljo bodo Selani tekmovali na deželnem prvenstvu DSG v Kamnu, kjer bodo sodelovala moštva iz Kostanj, Šmarjete, Borovelj, Kamna in Ledine.
RAD!0 CELOVEC
SOBOTA, S. S.: 4.00 Jutranja telovadba — 8.05 Družinski obzornik — 9.45 Ljudska glasba — 10.00 Avstrijski lesni sejem — 11.05 Zeleni magacin — 15.30 Lepi glasovi, priljubljene melodije — 14.00 Voščila —
15.50	Komorna glasba — 17.10 ..Plavalni tečaji za začetnike" — 17.40 „Na pomoč, jaz sem brez imena" —
18.00	Deželni razgledi — 18.15 Ljudska glasba iz Koroške in Vzhodne Tirolske — 20.05 Vašo številko prosim) — 22.10 šport — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA. 10.	5.10 Igra na orgle — 8.15 Sreča-
nje z mladostnimi leti — 9.45 Zabavna glasba —
10.30	Radijska pravljica — 11.00 Dopoldanski koncert
—	13.00 Deželni razgledi — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 „Jaz — jaz — jaz" — 17.05 Veselite se življenja — 18.00 Deželni razgledi — 18.15 Okret-nica jugovzhod — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.05 Veselo v besedi in glasbi — 22.10 šport.
PONEDELJEK, 11. 8.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.05 Oddaja za starejše ljudi — 9.15 Narovoznanstvo za vse — 9.30 Avstrijska ljudska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 14.30 Z zvenečo glasbo — 15.00 še vedno priljubljeno —
16.30	Tablete ne morejo nadomestiti zdravnika — 17.10 Kaj radi slišimo — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Melodije za vsaki letnik — 20.05 „3az — jaz — jaz" —
21.05	Evergreeni humorja — 21.30 Udarec za udarcem
—	22.10 šport.
TOREK, 1!.	6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Dobro
jutro na Koroškem — 9.05 Ne morem se ločiti od gledališča — 9.30 Koroško petje in glasba — 10.00 Zodovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo —
15.00	Deželni razgledi — 14.45 Most k razumevanju —
15.00	še vedno priljubljeno — 16.00 ..Skrivnostna hiša"
—	16.30 Tablete ne morejo nadomestiti zdravnika —
17.10	Operetne melodije — 16.56 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Delo in pesnikovonje v narečju — 20.05 Zveneča alpska dežela — 21.10 Iz koroškega glasbenega življenja —
22.10	šport.
SREDA, 1!. S.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 Pozdravljen stric Maks —
9.30	Avstrijska ijudska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 13.00 Deželni razgledi — 14.30 Na obisku pri koroških zborih —
15.00	še vedno priljubljeno — 16.00 Za potrošnike —
16.30	Tablete ne morejo nadomestiti zdravnika — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Predarlske ljudske pesmi — 19.30 Za prijatelja planin — 20.05 Danes zvečer v studiu Oberosterreich — 21.30 ..Plačilo v gotovini prosim)" — 22.10 šport.
ČETRTEK, 14. !. 6.05 Jutranja melodija — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 ..Samo krokodilje solze so prave?" — 9.50 Avstrijska ljudska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 15.00 Deželni razgledi — 15.00 še vedno priljubljeno — 16.00
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 9. S.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 10.	7.05 Duhovni nagovor — Po vaši
želji.
PONEDELJEK, 11. 0.: 13.45 Celovški radijski dnevnik
—	Franc Eržen: Pri svetem Lenartu v Remšeniku.
TOREK. 12.	9.30 Za vsakega nekaj — 13.45 Celov-
ški radijski dnevnik — šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 1!.	13.45 Celovški radijski dnevnik — Po-
per in sol.
ČETRTEK, 14.	13.45 Celovški radijski dnevnik —
Koroški zbori — Knjige za vas — Domača zabavna glasba.
PETEK, IS. S.: 7.05 Duhovni nagovor — Koncert Marijinih pesmi.
Pravljica za naše najmlajše — 16.30 Tablete ne morejo nadomestiti zdravnika — 17.10 Operetne melodije — 17.56 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Avstrijske pihalne godbe — 20.05 Gradnje na podeželju danes — 22.10 Šport.
PETEK, IS. 8.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Avstrijske koračnice — 9.00 Veliki zabavni koncert za praznik
—	10.50 ..švicarska ura" — 11.00 Dopoldanski koncert
—	13.05 ..Zeleni kovček" — 13.45 Iz domovine — 14.50 Zabavna glasba avstrijskih skladateljev — 15.00 „0 zdravilnih rožah" — 16.00 Obisk v Otroškem naselju
—	17.05 Za konec tedna — 18.00 Deželni razgledi — 18.15 Vesela baročna glasba — 19.15 Koroški šport —
20.05	Akcija Zirbitzkogel — 22:10 Šport.
RADtO LJUBLJANA
SOBOTA, 9. 8.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.25 Naš Piesni orkester ima besedo — 10.15 Sedem dni na radiu — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.40 Ob bistrem potoku — 14.10 S pesmijo in besedo po 3u-gosioviji — 15.45 „Vrti!jak" — 16.45 S knjižnega trga
—	17.20 Gremo v kino — 18.05 Listi iz atbuma iahke giasbe — 18.20 Sobotni giasbeni omnibus — 19.40 Z onsombiom Franceta Puharja — 20.00 Radijski radar —
21.00	Za prijetno razvedriio — 21.30 Oddaja za naše izseijence — 23.05 S pesmijo in ptesom v novi teden.
NEDELJA, 10. 8.: 6.50 Danes za vas — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.43 Skiadbe za miadino — 9.05 še pomnite, tovoriši ... — 10.05 Koncert iz naših krajev
—	11.20 Voščiia — 14.05 Nedetjska reportaža — 14.25 Nedeijsko popotdne — 16.00 Zabavna radijska igra
—	19.40 Giasbene razgiednice — 20.00 V nedeijo zvečer — 22.20 lugosiovanski giasbeni umetniki pred mikrofonom — 23.15 V iučeh semaforjev.
PONEDELJEK, 11/ 8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbe-na matineja — 9.05 Pisan svet pravijic in zgodb —
9.20	Giasbena pravijica — 9.40 Orkestri in zabavni zbori — 10.15 Nekaj za ijubiteije ansambeiske in soiistične giasbe — 11.20 Z nami doma in na poti —
12.40	Pihoine godbe na koncertnem odru — 14.10 Pojo amaterski zbori — 14.30 Voščiia — 15.45 „VrtHjak" —
17.20	Koncert po žeijah posiušaicev — 18.05 Ob iahki giasbi — 19.40 S triom Avgusta Stanka — 20.00 če bi giobus zaigrai — 20.30 Operni koncert — 22.20 Popevke iz jugosiovanskih studiev — 23.15 Za ijubiteije jazza.
TOREK, 12. 8.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.20 Pojo maii vokaini ansam-bii — 9.50 Znane meiodije, znani ansambii — 10.15 Promenadni koncert — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.00 Po domače — 14.10 Popotdne za miadi svet — 14.40 Na poti s kitaro — 15.45 „Vrti!jak" —
17.20	Zvočni portret sopranistke Nade Vidmarjeve —
18.05	V torek nasvidenje — 18.35 Lahke note — 19.40 Z ansambiom Mojmira Sepeta — 20.00 Siovenska zemija v pesmi in besedi — 20.30 Siovenska zemija v pesmi in besedi — 20.30 Radijska igra. Srečanje —
21.19	Zvočne kaskade — 22.20 iz opusa igorja štu-heca — 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, H. 8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Počitniški pozdravi — 9.35 Z našimi simfoniki v svetu iahke giasbe — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Pojo naši operni pevci — 14.30 Voščiia — 15.45 „Loto vrtMjak"
—	16.45 Zvoki in barve orkestra — 17.20 iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubijana — 19.40 Z an-sambiom Tomaža Domiceija — 20.00 Koncert iz našega studia — 21.45 igrajo veiiki zabavni orkestri —
22.20	S festivaiov jazza — 23.15 Revija jugosiovanskih pevcev zabavne giasbe.
ČETRTEK, 14. 8.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Giasbena matineja — 9.20 iz giasbenih šoi —
9.50	Pesmice na potepu — 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po žeiji — 11.20 Z nami doma in na poti
—	12.40 S pihalnimi godbami — 14.10 Siovenske narodne v raziičnih priredbah — 15.45 „VrtHjak" —
Nova
atrakcija
Visoko nad reko Vislo v Varšavi je stal nekdaj zgodovinski grad poljskih kraljev. V drugi svetovni vojni je med drugim tudi ta grad bil popolnoma uničen. In ker so Poljaki zelo ponosni na slavno zgodovino svoje države, v kateri je omenjeni grad igral važno vlogo, so skleniti, da bodo ta pomembni spomenik poljske zgodovine obnovili tako, kakor je izglodal predno se ije zrušil v prah in pepel. Stavbo že gradijo, dogotovijena pa bo leta 1978.
Točno po originalnih načrtih, seveda v pomanjšanih dimenzijah gradijo varšavski kraljevski grad tudi v Celovcu na področju Mini-mundusa ob Vrbskem jezeru. To odgovorno in težko nalogo so predali znanemu in izkušenemu modelarju Mirk atu Jerini s Trebi nlje, ki si je z gradnjo številnih miniaturnih zgradb, zlasti na področju Mi-nimundusa, pridobil velik sloves, ki sega daleč preko melj koroške dežele. Ob otvoritvi Minimundusa jo bil že zgrajen en del te zgradbe in sicer pročelje v slogu rokokoja (17. in 18. stoletje). Gradnja te miniaturne kraljevske palače bo trajala nad eno leto. Gradilo se bo v dveh etapah, katere prva bo končana še letos, druga pa prihodnje leto. Tako sta sedaj v gradnji kar dva kraljevska gradova, ki predstavljata ista stavbo, samo s to razliko, da bo miniaturna .celovška" zgrajena dve leti prej kot njen velik! vzor v poljskem glavnem mestu.
17.20	Iz domačega opernega orhiva — 18.05 Revij*? orkestrov in solistov — 18.35 Produkcijo kaset in 9'*?* mofonsklh plošč RTV Ljubljana — 19.40 Z Ljubljanski*" jazz ansamblom — 20.00 Četrtkov večer domačih P'* srni in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Lep" melodije — 22.20 Naši umetniki muzicirajo — 23.1 Pa leta popevk in plesnih ritmov.
PETEK, IS. 8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena "'"' tineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani d" strani — 9.20 Godala v ritmu — 9.30 Jugosiovonsk" narodno glasba — 11.20 Z nami doma in na poti
12.40	Popevke brez besed — 14.10 S pesmijo mladi" na počitnice — 14.30 Voščila — 15.45 ..Vrtiljak" ***
17.20	Poletni divertimento — 18.15 Zvočni signali ***
19.40	Z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Stop p°P* 20 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22-^ Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pr"** polnočjo.
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee)
e*

H		A V S T R ! J A 1
H		SOBOTA, 9. S.: 16.30 Mala hišica — 17.00 Gradbišče — 17.30 Indian River —
17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Od
jutra do večera — 18.25 Televizijska kuhinja — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki in kultura — 20.15 Sobotni večer na Koroškem — 21.15 Ziegler pretirava — 21.25 Moja pesem za te — 22.15 Panoptika — 22.35 Dolgi prsti, trde pesti.
NEDELJA, It). 8.: 16.30 Oddaja z miško — 17.00 Živalski leksikon — 17.30 VVoobinda — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Šola za igre — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki in kultura — 19.50 šport — 20.15 Mornar in nuna — 22.10 Vaja za gledališče na ameriških univerzah.
PONEDELJEK, 11. 8.: 10 00 Katerina Velika — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kuitura In šport — 20.00 Ponedeljski šport — 20.55 Ljudje s larme Shiloh —
22.00	Ludwig van Beethoven — klavirske sonate.
TOREK, 12. 8.: 10.00 Mornar in nuna — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Schdngruberji — 18.25 M)
—	18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije —
19.30	čas v sliki, kuitura in šport — 20.00 Izberi si življenje — 21.05 Van der Valk in mrliči — 22.30 Poročila.
SREDA. U. 8.: 17.00 Bajalico — 17.30 Dr. Doolittle in zajček iz klobuka — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Naslednji prosim) — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Izposojeno dekle — 21.35 MOnchenske zgodbe.
ČETRTEK, 14. 8.: 17.55 Otrokom za lahko noč — 18 00 Bridget in Bernie — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda
—	19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kuitura in šport — 20.00 Prostor za živaii — 20.45 Novo iz dima.
PETEK, IS. 8.: 16.00 Otroški tiim — 17.00 Wott Dis-neyev (llm. Tutuvina — 17.45 Vsemlrska pustolovščina
—	17 55 Otrokom za lahko noč — 18 00 Lumierovt otroci — 18.30 Gradiščanski letni časi. poletje — 19.30 čas v sliki in kultura — 19.50 šport — 21.40 inšpektor Coiumbo.
A V S T R ! J A 2
SOBOTA, 9. 8.: 13 00 Evropsko prvenstvo v jahanju in tenisu — 18.00 Brez nagobčnika — 18.50 Pregled sporeda
—	19.00 Sanje kralja — 19.40 Nemška gotika — 20.00 Galerija — 20.15 Casanova 70 — 22.15 čas v sliki in šport.
NEDELJA, 10. 8.: 13.00 Evropsko prvenstvo v jahanju in tenisu — 18.00 Spotlight — 18.30 Le Soupirant —
19.55	Enciklopedija — 20.15 Obisk stare dame — 22.10 čas v sliki in šport.
PONEDELJEK. 11. 8.: 19.50 Pregled sporeda — 19.00 šamanizem na Javi — 20.00 MOnchenske zgodbe —
20.55	Terra Africa — 21.40 Zadnje divje živali v Evropi
—	21.55 čas v slik) in kultura.
TOREK. 12. 8.: 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Premagane sanje — 20.00 Filmske zgodbe iz Avstrije —
21.05	čas v sliki in kultura.
SREDA, 1!. 8.: 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Avstrijsko stoletje — 20.00 Podvzetje olje v Severnem morju — 20.45 Stalno omizje kuharjev v prominent-nem lokaiu — 21.35 čas v sliki in kultura — 21.55 šport.
ČETRTEK. 14. 8.: 18 50 Pregled sporeda — 19.00 V hudičevem krogu revščine — 19.45 ACID — 21.15 Dragi maičkl — 21.35 čas v sliki in kultura — 21.55 šport.
PETEK. IS. 8.: 18.00 Vinetu — 19.30 Literaricum — 20.00 Galerija — 20.15 Konflikt dveh neenakih bratov — 21.40Casvsiiki.
Dom v Tinjah vabi na
ROMANJE V LURD
od nedei)c 31. avgusta do nedeije 7. septembra.
Vo:i: avtopodjetje Sienčnik Cena: samo Ni. 3800.—
Prijave: najkasneje do 10. avgusta
JUGO S j^A V ! J^
SOBOTA. 9. 8.: 18.15 Obzornik — 183° Vsi za enega — 19.30 Dnevnik — 1?-^ Tedenski zunanjepolitični komentar"* 20 00 Velika sprememba — 20.30 Zabava vas Josip** Lisac — 21.25 Dnevnik — 21.40 Kojak.
NEDELJA. 10. 8.: 9.15 Poročila — 9.20 Thibaultovi -*
10.05	Otroška matineja — 11.15 Kmetijska oddaja ***
12.00	Poročila — 15.35 Morda vas zanima — 16^ Poročila — 16.15 Balkansko atletsko prvenstvo "*
18.30	Gospodično godal in divji šimpanzi — 1?^ Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar **
20.00	ienske iz djavoljevih merdenin — 20.40 S ""* mero po svetu: 14 dni Tunisa — 21.15 športni preg*"**
—	21.50 Dnevnik.
PONEDELJEK, 11. 8.: 16.35 Madžarski dnevnik — 18.# Drejček in trije Morsovčki — 18.40 Leta minevajo ***
19.30	Dnevnik — 20.00 Vsako nedeljo dopoldne *** 21.35 Ne prezrite: Koprski muzej — 22.00 Mozaik kratkega filma — 22.15 Dnevnik.
TOREK. 12. S.: 16.35 Madžarski dnevnik — 18.00 OP; zornik — 18.10 Naočnlk in Očalnik — 18.50 Biser' morja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Bolonjske izkušnje -"
20.50	Propagondna oddaja — 20 55 Adam Sangaia -"
21.55	Dnevnik.
SREDA. IS. 8.: 16.35 Madžarski dnevnik — 18.00 OP; zornik — 18.10 Vrančeve dogodivščine — 18.45 Mtadi za mlade — 19.30 Dnevnik — 20.00 Paznik za ovinkoi"
—	21.20 Gorenje novosti — 21.25 Miniature — 21^ Dnevnik.
ČETRTEK, 14. 8.: 16.3S Madžarski dnevnik — 18 05 OP* zornik — 18.20 Napoleon in ljubezen — 19.30 Dnevni"
—	20.00 Nemarni ovinek — 21.15 Kam in kako na od* dih — 21.25 Pogovor o gospodarski stabilizaciji *"
21.55	iz koncertnih dvoran. Maurice Ravel — 22^ Dnevnik.
PETEK. IS. 8.: 16.35 Madžarski dnevnik — 18 00 OP' zornik — 18.10 Morda vas zanima — 18.45 Tuja toikto* ra — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepoiltič"! komentar — 20.00 V trdi noči — 21.40 625 — 22.00 Dnevnik.
izdajate)], zaiožnik in tastnik: Zveza slovenskih orpe* nlzaci) na KoroSkem; glavni urednik: Rado Jan*!t& odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in upre* va: 9021 Kiagenfurt — Celovec, Gasometergasee W< tet. 32 5-50 — Tiska: Založniška in ttskarska družb* z o ). Drava, Cetovec — Borovi]*.