Poštni urad MM Ceiovec — Veriagtpoutamt MM Kiagenturt izhaja w Ceiovcu — Eruchoinungsort Kiagenturt Posamerni itvod t.!0 iii., metešna naročnina 5 iiiingov P.b. b. Letnik XXX. Ceiovec, petek, 8. avgust 197$ Štev. 32 (1722) Manjsm^/ro vprašanje po konferenc/ v He/s/nkiTi A/at:jI:MsBo je Mo že /ansBo /eto večBr^t pretMet wedwa-pozornost: ;/? wednaroMeg<^ oBrdt)M^y^wj^. Po MeJM^roJMetM m^wjš:MsBew se-^/uarj^ OZN v OBr/d^ je B;/^ ve/:B^ Bo^/erewc^ M^rodM:B 77MM/HM v 77-waBdr M s/e^;7: še Bo::gre^: wed-"^rodn:B waMjš:MsB:'B z^r^ženj ^//TNS w Z/DLCAŽ, BowČMo pa so Ma sp/ošnc a/; poMwezr:a BouBret-^ MMnjš:?:sB% vpraMr:;a — wed "/M: tM; waže — že predmet wa za-^eda^j/B raz^/B K^iaMOf OZN. Na weB teB jor::w:B je ve^d^r "o za razprav/;aM;e na ratM zaan-^tveM:Bov :a stroBowj^Bov, v Bo/i-Mr gotove ustanove sp/oB /te pred-ttav/;a;o zgo/j privatna we<ŽMaroJ?za z<^raže?;;a Brez /orraa/Mop ravnega p!*tznaw;a s ^trart: o/:'cM/M:B fncdna-todn:B a^tawov, Bot tta OZN w Ev-**opsB: ^vet a/t t::d; Mwo s str^m po-s^wezr::B Jržav. Ne ^a N Bote/i s tem omafovaže-%ttt pomela tžeJa w prt'zat7evaw; te/j /oramov Ma w^njš:wsBem področja, ?f prav zarast ede^:B vzrokov fe/;ava na teB /owMB sprejet/B na-če/ m ^merntc vent/ar /e omejena tn t^romna. V Ne/smB/B pa to podp:'sa/:' za-B/jKČn: a^t TvropsBe Bou/ereMce o varnost: tn to^e/ovan;a preJstavn:^:' t^fžav :'n to Mdjodgovoruejš/, Mr daje deB/arac/j:', sprejet: na taBo v:soB: **avn:, čeprav ne pomen: d:reBtt:e obveznost:, /zredno mora/no-po/:'t:čno ve/javo, b: se je države-podp:su:ce te-ga ^obamenta ne morejo Mr men: n:č tcB: n:č ;zogn:t:. Zato BorošB: ^/ovenet tsbreno po-zdratdja?r:o, M predvsem na poba:/o države mattčnega naroda ta zaB/jač-H: abt vsebaje v sedmem č/ena fad: prob/em narotfntb manjs:n, :n to v evropsbem Jobamenta brez dvorna v sm:s/a b/astčnega pojmovanja, ba-bršno se je :zobbbova/o na evrop-sbem bont:nenta, v razbbo obravnavanja tega prob/ema v razmB jo-ram:b OZN v štrobem svetovnem obsega. Za nas borosbe ^/ovence pa :ma ta ^obament se prav poseben pomen tn posebno ve/javo, ber je preatecfmb /osip Broz Tito v svojem govora bot predstavnih /agos/avije na bonjerenci izrecno opozori/, da čaba se vrsta za bo/ebtivno varnost najtežavnejših in najpomembnejših pro-b/emov na nada/jnje reševanje, med njimi tadi „po/ožaj naciona/nih man/sin". To je omeni/ marša/ Tito neposredno po tem, bo je najprej poadari/, da je ^/agos/avija v prizadevanja, da bi razvija/a dobro sosedsbo so-de/ovanje, že dos/ej spoštova/a na-če/o nedotab/jivosti meja z vsemi svojimi sosedi" in s/ovesno izjavi/, ,da /agos/avija g/eda na to nače/o bot nebaj, bar je obvezno za njo in za vse njene sosede v razmerja do obstoječih meja, do/očenih bodisi z mirovnimi sporazami a/i dragimi ve-/javnimi mednarodnimi instramenti, Mj^jept^^MMiMda^^M^^^ z v/adami posameznih sosed a/i pa sbapaj z v/adami nebaterib dragih držav." V tej /ači je treba g/edati tadi razgovor med predtednihom STB/ mar-ša/om Titom in zveznim banc/erjem naše repab/ibe dr. Breisbim. Gre za razgovor o odprtem vprašanja, bi je nad vse .pomembno", bi ga je treba rešiti v .daha nače/, vsebovanih v tej deb/araciji", bi jih bodo države-ade/eženbe .enabo in brez pridržbov izpo/njeva/e, s tem, da si je vsabe-ga posebej to/mačiti ob apoštevanja dragih". Borošbi S/ovenci stojimo neposredno pred nada/jevanjem razgovorov z v/ado in to o bonbretnem reševanja posameznih področij, bi smo jih bot odprta a/i nezadovo/jivo Konferenca v Hetsinkih končana Konec minutega tedna se je v Hetsinkiih slovesno končala največja konferenca evropskih državnikov v tem stoletiju. Na Evropski konferenci za varnost in sodelovanje so poleg ogromne večine evropskih državnikov sodelovali tudi zastopniki ZDA in Kanade. Zelo močno obiskana konferenca v Helsinkih izraža težnjo malih držav po varnosti in miru ter upravičeno željo vseh držav sveta do samostojnega razvoja, neodvisno od vmešavanja obeh velesil. Prav zato je tudi povsem upravičeno nezaupanje državnikov malih držav, kii so ga le-ti izraziti napram lepim besedam velesil in ki so poudarili, da ne besede, marveč dejanja bodo šele pokazata, ali je bila ta konferenca detjansko korak naprej k miru in varnosti v svetu. V tem okviru je vsekakor zanimivo dejstvo, do že dolgo stagnirajo pogovori velesil na Dunaju o razorožitvi in tam ni videti nobenega napredka. Tudi ni nobena od velesil hotela nič slišati o odpravi vojaških blokov NATO iin Varšavskega pakta, ki jo majhne države vedno spet zahtevajo, ker se od teh upravičeno čutijo ogrožene. Ameriški predsednik Ford v Jugosiaviji Preden sc je vrni) prezident Ge-ra!d Ford !: Hetsinkov v Ameriko, je ie obiska) ijudski repubiiki Romunijo in Jugostavijo. Ford je pre-tekio nedeijo prispe) v Beograd, kjer so ga sprejeti najugiedneji) zastopniki jugosiovanske viade s predsednikom Titom na če)u. Ford se je mudi) dva dni v Jugosiaviji in ime) števitne pogovore z jugosio-vanskim predsednikom Titom. Govorita sta o medsebojnih odnosih kot tud) o mednarodnem potožaju, ztasti o situaciji na Btižnjem vzhodu. Ugotovita sta, da so odnosi med ZDA )n SFH Jugostavtjo dobri tn da se tudi gospodarsko sodctova-nje tzbotjšuje. Edina senca, ki kat) odnose med obema državama je detovanje raznih antikomunisttčnih in antijugostovanskih emigrantskih skupin v ZDA. Geratd Ford je še posebno podčrtat pomembno vto-go, kt jo tgra Jugostavtja v svetu neuvrščenih držav. Predsednik Ford se je pretekti torek vrnit v Washtng-ton. Razen govorov na konferenci sami pa so bili) izredno pomembni tudi takoimenovani .pogovori ob robu*, kii so ijih vodili številni politiki. Tako sto se dvakrat srečala ameriški predsednik Ford in generalni sekretar KPSZ Leonid Brežnjev. Slednji je vodil tudi daljši razgovor z maršalom Titom. Zlasti za nas pa 'je bil pomemben pogovor avstrijskega kanclerja Kreiskega z jugoslovanskim predsednikom Josipom Brozom - Titom (o tem glej posebni članek). Na konferenci je prišel do besede tudi avstrijski kancler Kreisky, ki je med drugim izjavil, da je helsinška konferenca v bistvu le dosedanji višek pomiritve na svetu in mirne koeksistence, ki se ije pravzaprav začela že s podpisom avstrijske državne pogodbe (da je neuresničevanje njenih določit vir štabih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo, tega avstrijski kancler seveda ni povedo!!). Posebno pozorno pa so sledili člani konference v Helsinkih besedam predsednika SFR Jugoslavije maršala Tita, katerega' so na Finskem sprejeli še posebno prisrčno; med drugim ije predsednik SFRJ in ZKJ maršal Tito dobesedno izjavil: .V zgodovini Evrope je to velik trenutek, ki vzbuja upanje na boljši jutrišnji dan in srečnejše življenje naših in prihodnjih rodov. Da bi popolneje oceniii daljnosežnost tega trenutka, moramo obuditi tudi spomin na tisto, kar !je v preteklosti povzročalo totiko gorja ne samo narodom te celine, temveč tudi drugim delom sveta. Iz Evrope je prišel kolonializem, ki še danes ni popolnoma likvidiran. Tu ije na ža-iost tudi nastal fašizem — ta najbolj mračna ideologija, ki jo pozna svet. V Evropi sta se začeli tudi dve katastrofalni vojni. Evropa je prva postala prizorišče hladne vojne, blokovskih in drugih delitev in konfrontacij. Zaradi vsega tega velikih pridobitev civilizacije in kulture, ki so na tleh Evrope nastajale stoletja, ni bilo mogoče bolje in popolneje izkoriščati za blagor vsega človeštva. Živimo v času, ko se narodi vse odločneje bojujejo za svobodo in neodvisnost, za mir in enako varnost vseh, za enakopravno in vsestransko sodelovanje, za gospodarski in družbeni napredek. Obdobje kolonializma, imperializma in raznih oblik političnega in gospodarskega zatiranja narodov se pred našimi očmi bliža svojemu koncu. rešena ponovno naved/: v zadnji Spomenici. Ta Bo prva pri/ožnost, Bo Bo naša država /aBBo doMza/a, v Bo/iBo g/eda v rem doBamcnfa Bon-/erence dejansBo, BaBor je deja/ zvezni Banc/er dr. BeisBy v svojem govora v Ne/sinBiB, „doBro napori/o za priBodnje ravnanje držav" in a/i Bo v Borisr popaščanja napetosti na tem Bontinenta prispeva/a svoje za priče-teB .novega, Bo/j p/odovitega raz- V Heisinkih sta se sestaia Kreisky in Tito Kot znano sta se v Hetsinkih sestata tudi predsednik Socia-tistične federativne repubtike Jugostavije Josip Broz - Tito in avstrijski zvezni kancter dr. Bruno Kreisky. O vsebini pogovorov ni bito nič konkretnega razgtašeno. Tito je po pogovorih s Kretskim za avstrijsko tetevizijo izjavit, da so se odnosi med Jugosta-vijo in Avstrijo v zadnjem času nekoiiko pobotjšati, da bi pa tahko biti še botjši. Dr. Kreisky pa je v pogovoru z novinarji dejat, da predsednik Tito dobro pozna probtematiko manjšinskega vprašanja v Avstriji in .da se odnosi med Avstrijo in Jugostavijo zdaj tako razvijajo, kokor se spodobi za državi sosedi." Gtede manjšinskega vprašanja, kt kati odnose med Jugostavijo in Avstrijo pa je zvezni kancter Kre)sky izjavit, da se mu zdt, da je Jugostavija štej ko prej žeto pod vptivom manjšine. To pa z drugimi besedami pomeni, da Jugostavija odtočno podpira težnjo svojih narodnih manjšin v Avstriji, kar je v so-gtasju z njeno manjšinsko potitiko znotraj države — saj ima ta vprašanja vzorno rešeno — ter njeno dostedno potitiko o mirnem sožitju med narodi v svetu. Noben narod ni več pripravljen sprijazniti se s podrejenostjo in zatiranjem." Nato je maršal Tito spregovoril o oboroževalni tekmi vele-sH in 'izjavil: ,Ko se Jugoslavija kot neuvrščena država zavzema za odpravo blokov in zaprtih integracij, deta to z namenom, da bi odpravili vse, kar ločutje države in narode in zožuje njihovo sodelovanje in zato, ker smo trdno prepričani, da je to bistven pogoj trajne varnosti in miru v Evropi in na svetu.* Nato se je predsednik Tito dotaknit vprašanja varnosti meja po Evropi in nedvoumno seznanil svet z načeli Jugoslavije, ko je rekel: .Jugostavija je v prizadevanju, da bi razvijata dobrososedske odnose, že dostej dostedno spoštovata načeta nedo-Jaktjtvosti meja z vsem) svojimi sosedami. Zdaj ko ta konferenca sprejema nedotaktjivost meja za eno temetjnih načet evropske varnost! tn sodetovanja, žetim tukaj stovesno izjaviti, da moja država gteda na to načeto kot nekaj, kar je obvezno zanjo tn za vse njene sosede v razmerju do obstoječth meja, dotočenth bodisi z mirovnim) pogodbami, ati drugimi vetjavnimi mednarodnopravnimi instrumenti, ki jih je podpisata vtada Jugostavije z vtadami posameznih sosed ati pa skupaj z vtadami nekaterih drugih držav." Maršal Tito pa je tudi izrazit svojo skepso, ko je ugotovil: .Maj smo še tako zadovotjni, da je prišto do te konference in da smo dosegti sporazum o njenih dokumentih, pa nismo hkrati nič man) vznemirjeni zaradi dejstva, da tej konferenci ni posebno uspeio sprožiti nadatjnega reševanja vrste probtemov, ki so pravzaprav najtežavnejši in najpomembnejši za kotektivno varnost Evrope. Tukaj mistim na stanje na področju oborožitve in na odnose med btoko-ma, na vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, kakor tudi na gospodarsko razcepijenost, zanemarjenje koristi manj razvitih držav Evrope in sveta in druga vprašanja, vštevši potožaj nacionatnih manjšin." c/oBja"