naš fednik
LETO XXXX. Štev. 25 Cena 8,— šil. (200 din) petek, 24. junija 1988
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
KAJ JE NOV DIALOG?
Javne diskusijske in informacijske prireditve z državnim poslancem KARLOM SMOLLETOM:
•	PLIBERK — Posojilnica — ponedeljek, 27. junija, 20.00
•	ŽELEZNA KAPLA - Hotel OBIR - torek, 28. junija, 20.00
•	RADIŠE — Kulturni dom — sreda, 29. junija, 20.00
•	DOBRLA VAS — Kulturni dom — četrtek, 30. junija, 20.00
•	BILČOVS - gostilna MIKLAVŽ - petek, 31. julija, 20.00
•	LOČE — gostilna PUŠNIK - sobota, 2. julija, 20.00
•	VELIKOVEC - dvorana AK - torek, 5. julija, 20.00
Za vse osebne razgovore je Karel Smolle na razpolago vsak prvi ponedeljek v mesecu od 9.00 od 12.00 v prostorih Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Viktringer Ring 26, Celovec, tel.: 0463/511 553.
JUTRI BO PAPEŽ JANEZ PAVEL II. OBISKAL KOROŠKO
Rimskega papeža bo pozdravilo več tisoč Slovencev
Več o
papeževem obisku na straneh 10/11
Prejšnji teden je bila na Slovenski gimnaziji matura, o kateri poročamo na strani 11. V Mladinskem domu sta čestitala maturantkam in maturantom tudi predsednik NSKS dr. Grilc (slika) ter predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser.
Odprto pismo škofu dr. Egonu Kapellariju
Spoštovani gospod škof!
Iz tiska smo zvedeli, da je Heimatdienst neodgovorno in nesramno protestiral proti zadnjemu komentarju Jožeta Wakouniga v cerkvenemu listu „Nedelja“.
Ni treba posebej poudarjati, da se z vsebino komentarja, ki poziva k ljubezni do bližnjega in spoštovanju drugomislečih in ki apelira na humanizem, popolnoma strinjamo. Toliko bolj se nam zdi nerazumljivo, da neka organizacija zahteva od škofa, da se postavi proti tem načelom in celo zahteva, da se list zapleni.
Uredništvo „Nedelje“ uresničuje od vsega začetka sinodalne sklepe o sožitju med nemško in slovensko govorečimi so-deželani. V tem duhu strpnosti je tudi bil napisan zadnji komentar Jožeta Wakouniga.
Zato upamo, da boste odločno zavrnili zahtevo organizacije, ki očitno vidi sedaj svojo glavno nalogo v tem, da stalno napada osebnosti v Cerkvi. S tem ustvarja vzdušje, v katerem postajajo slovenski duhovniki tarča nenehnih krivičnih in sovražnih napadov.
Z odličnim spoštovanjem dr. Matevž Grilc državni poslanec Karel Smolle
SJovo od Nika Kriegla
V ponedeljek, 30. maja, torej niti ne pred celim mesecem, je bil še na posvetu NSKS, KEL in KKZ. Spremljal je razpravo o šolstvu z enako pozornostjo in treznostjo, kakor je to vedno storil, če je prišel v Celovec na narodno-politične se-
Bil je izredno dober poznavalec domačih, zlasti ziljskih šeg in običajev. Pripravil je skupaj s pevovodjo mešanega pevskega zbora „Rož“ iz Šentjakoba, Laj-kom Milisavljevičem, stilni koncert „ Vas-cit pr Žile“ — ziljsko svatbo v pesmi, besedi in glasbi. Ta koncert so izvajali leta 1977 ob sodelovanju Akademske folklorne skupine „France Marolt“. Ob tej priložnosti je izšla tudi koncertna knjižica, v kateri je Niko Krieg! objavil ves obred ziljske svatbe. Že pred vojno, leta 1922, je bi tajnik tedanjega Katoliškega izobraževalnega društva „Žila“, po vojni pa je prevzel društveni tamburaški zbor.
Za vse te svoje velike zasluge je leta 1985, ob 80-letnici svojega rojstva, prejel od Krščanske kulturne zveze Janežičevo priznanje. Dve leti pozneje ga je počastila tudi Zveza kulturnih organizacij Slovenije z odličjem Svoboda z zlatim vencem.
Vsakdo, ki je rajnega Krieglča spoznal, ga je takoj vzljubil. Njegova prisrčnost, s katero je znal povedati ljubeznivo, tu in tam pa tudi kako bolj zaskrbljujočo besedo, njegova ponižnost, ki pa v nobenem primeru ni poznala poniževal-nosti vse to nas je, zlasti nas mlajše, resnično fasciniralo. Zato bo še posebno nam mlajšim — in ne samo svojim Ziljanom — zelo manjkal.
Kako je bij priljubljen in kako ga bo pogrešal ves naš narod, to je dokazal tudi njegov pogreb. Preteklo nedeljo ga je ogromna množica žalujočih pospremila na njegovi zadnji zemeljski poti. Prišli so od blizu in daleč, tudi mnogo visokih osebnosti mu je izkazalo poslednjo čast. Med njimi podpredsednik NSKS mag. Fi-
Ob smrti Nika Kriegla iz Zahomca:
Z njim je šlo v grob pol Zilje..
Stanke. Bil je vseskoz tudi odbornik Narodnega sveta in je prišel vsakokrat, kadar so vabile naše organizacije. Ni bilo zborovanja niti ne kake prireditve ali seje, kjer ne bi srečali našega Nika Kriegla iz Zahomca.
Sedaj ne bomo imeli več te milosti. V petek, 17. junija, je v 83. letu starosti za vedno zatisnil svoje oči in šel k Velikemu gospodu po zasluženo plačilo.
Ko smo na uredištvu prejeli vest o Krieglčevi smrti, tega nismo hoteli takoj verjeti. Nato pa sta vladali neizrecna žalost in prizadetost. Nekdo od naših kolegov je v svoji potrtosti tudi izjavil: Z njim je šlo v grob pol Zilje.
Zasluge Nika Kriegla za slovensko narodno skupnost našemu ljudstvu niso neznane, pa čeprav se v naših listih o njih ni bogve kaj pisalo. Na žalost tudi v Našem tedniku ne.
Zato pa je bil rajni Krieglč človek, ki je sam veliko pisal in nam tako rešil neprecenljiv del naše kulturne dediščine.
lip Warasch, predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Fric Kumer, podžupan in zbornični svetnik Janko Zwitter, podpredsednik KKZ župnik Lovro Kašelj, tajnik SPZ dr. Janko Malle in predsednik Posojilnice „Žila“ dr. Janko Wiegele. Pogrebne obrede je vodil domači župnik Stanko Trap, v slovo pa so mu zapeli domači cerkveni pevci in pevci MePZ „Rož“. NSKS, KEL, KKZ, KSOO in Naš tednik so tudi v brzojavki izrekli žalujočim sorodnikom svoje iskreno sožalje.
Naše poročilo o turobnem slovesu od Nika Kriegla pa želimo zaključiti z obljubo: Skušali Vas bomo, dragi gospod Niko, posnemati. Potrudili se bomo posredovati drugim to, kar smo od Vas smeli prejeti — ljubezen do narodnega in verskega izročila naših prednikov, spoštovanje do vsakega sočloveka ter čut za pravo ponižnost in odprtost.
Ohranili Vas bomo v častnem spominu.
Janko Kulmesch
STRAN
junija 1988
petek,
24. junija 1988
Politika
Celovita univerza in
šolska reforma
8. junija 1988 je sklenil avstrijski parlament spremembo manjšinskega šolskega zakona za Koroško. Predlog, ki so ga podpisali poslanci socialistične stranke, avstrijske ljudske stranke in svobodnjaške stranke 22. marca 1988 in ga naslovili na državni zbor, je temeljil na osnovi vmesnega poročila ekspertne komisije. V predlogu ni več bilo govora o Koroškem pedagoškem modelu. Ugotoviti je treba, da se je iniciativni predlog treh v parlamentu zastopanih strank v marsičem razlikoval od Pedagoškega modela. To je nedvomno zasluga tudi celovške univerze.
Ko je začela delovati meseca marca 1987 v okviru prosvetnega ministrstva ekspertna komisija, nihče ni imel — razen zastopnikov celovške univerze — konkretnih predstav, v kakšno smer naj bi se razvijalo celotno delo komisije. Celovški univerzi je treba priznati, da se je od vsega začetka, ko je vzplamtela diskusija o spremembah na področju dvojezičnega šolstva, trudila za to, da utemelji svoje predloge na osnovi znanstvenih izsledkov. Tako je po prvem zasedanju ekspertne komisije bilo zastopnikom celovške univerze možno preusmeriti celotno diskusijo o šolskem vprašanju s politične na zgolj pedagoško raven. Močno so podprli ta prizadevanja univerze strokovnjaki prosvetnega ministrstva, zavzeto pa so pri tem prav tako sodelovali zastopniki koroških Slovencev. Kdor prebira protokole o zasedanjih ekspertne komisije, ta vidi, da so bili na delu zares strokovnjaki. Delo, ki so ga opravili na šestih posvetovanjih, je bilo velikega pomena za nadaljnje odločitve.
Medtem, ko je poročilo o Koroškem pedagoškem modelu kratko in se nanaša v prvi vrsti na vprašanja, ki zadevajo uporabo drugega učitelja, in vprašanja števil, ob katerih naj bi bilo možno ustanoviti paralelne razrede, vsebuje vmesno poročilo ekspertne komisije konkretne predloge za dejan-
sko izboljšanje pouka in vzgojnega dela na področju manjšinskega šolstva, ne glede na to, da zastopniki univerze svojih predstav niso mogli v celoti uresničiti. To pa zato ne, ker je prišlo na politični ravni do odločitev, na katere kot strokovnjaki niso imeli nobenega vpliva več. Celovško univerzo so zastopali v ekspertni komisiji: univ. prof. dr. Günther Hodi — ki je bil hkrati v komisiji kot zastopnik avstrijske rektorske konference —, univ. prof. dr. Peter Gstettner in univ. asistent dr. Vladimir Wakounig, ki ga je odposlala v ekspertno komisijo Zveza slovenskih organizacij na Koroškem.
Izrecno je treba poudariti, da vsebuje novelirani manjšinski šolski zakon z dne 8. junija bistvene zahteve ekspertne komisije, ki se nanašajo na didaktiko dvojezičnega pouka, kulturo Slovencev, izobraževanje učiteljstva na Pedagoški akademiji oziroma na Pedagoškem inštitutu. V zakonu so predvideni v zvezi z izobraževanjem drugega učitelja tečaji o teoriji in praksi teamskega dela, so-
Piše dr. Valentin Inzko
cialnem učenju kot učnem principu itd.
Res je, da so se strokovnjaki celovške univerze z zastopniki koroških Slovencev v ekspertni komisiji trudili, da bi zaposlitev drugega učitelja v dvojezičnih razredih najprej preizkusili v večletnih šolskih poizkusih. Parlament je to zahtevo upošteval s tem, da je predvidena za izvedbo nove šolske reforme triletna poizkusna faza. Posebna komisija pri prosvetnem ministrstvu, v kateri so predvideni kot člani in sodelavci tudi zastopniki koroških Slovencev in celovške univerze, pa ima nalogo, da spremlja strokovno šolsko reformo in skrbi, da se izvede reforma v smislu določil noveliranega manjšinskega šolskega zakona. Naloga prosvetnega ministrstva je, da ob koncu preizkusne dobe poroča o rezultatih šolske reforme parlamentu.
Dejstvo ostane, da boli vse odločitev, ki ni upoštevala zahteve koroških Slovencev in mnogo nemško govorečih Avstrijcev, naj ne bi prišlo do ločitve otrok po jezikovnih kriterijih.
Ringel v Velikovcu
„Ko sem zvedel, da v tej dvorani Slovenci ne smejo spregovoriti, sem dolgo premišljeval, ali naj sploh pridem sem,“ tako je znani avstrijski psiholog prof. Erwin Ringel začel preteklo sredo svoje predavanje v velikovški Neue Burg. Ringel je v Velikovcu v nabito polni občinski dvorani predaval na povabilo občine in se je odločil za svoj nastop, „da velikovškim nemškonacionalnim purgerjem našteje vse njihove grehe nestrpnosti“, kakor je povedal Našemu tedniku. Res se Ringel ni izmikal nobeni vroči temi pred lokalnimi veličinami, ki so z bledimi obrazi poslušali Ringlove besede, „da imaš na Koroškem celo prednosti, če si dober nacist“. Ringel je bil tudi informiran, da je mestni svet zavrnil predlog velikovških zelenih, da naj v spominskem letu postavijo spomenik vsem žrtvam nacifa-šizma. „To je ena sama velika nesramnost,“ je dejal Ringel, „dosti je vzrokov, da ne pridem sem, vendar sem prišel z namenom posrednika in zato, da podprem vse idealistične Velikovčane, ki se trudijo za odprtje Burg koroškim Slovencem.“
Nastop Ringla je zamolčal ves koroški tisk, zaradi tega pa so zastopniki kulturne iniciative zaprosili Mohorjevo, da bi jeseni predstavila novo Ringlovo knjigo prav spet v Velikovcu. Mohorjeva je namreč založila najnovejše Ringlovo delo, ki ga bodo v evropskem okviru predstavili na najpomembnejšem knjižnem sejmu sveta: na „Frankfurter Buchmesse“, frankfurtskem knjižnem sejmu.
JESENI 1988 BO IZŠLA PRI ZALOŽBI MOHORJEVE KNJIGA
ERWINA RINGLA „DIE KÄRNTNER SEELE“
Slovenija: mogočne demonstracije za človekove pravice in demokracijo
Zaprti so Janez Janša, dipl. obramboslovec in sodelavec časopisa „Mladina“ in kandidat za predsednika ZSMS; drugi, Ivan Borštner, podoficir jugoslovanske vojske, tretji pa David Tasič, urednik „Mladine“. „Mladina“, list Zveze socialistične mladine Slovenije, je pred tedni objavila vest, da je jugoslovanska vojska v Sloveniji nameravala izvesti vojaški udar in ta vest, čeprav hudo demontirana
Izjava državnega poslanca Karla Smolleta
V zvezi s solidarnostnimi demonstracijami v Ljubljani in Mariboru je državni poslanec Karel Smolle dejal, da je to znak opo-9umljanja in budne demokratične samozavesti slovenskega naroda: »dpamo, da bodo Janšo, Tasiča m Borštnerja, ki so krivično priprti, s pomočjo naraščajočega narodnega in mednarodnega pritiska čimprej izpustili. Kdor se zavzame za narodnostne pravice, se bori za človečanske pravice, te pa s° nedeljive, tako na vzhodu kakor tudi na zahodu," je dejal Smolle.
V torek, 21. junija, je bila v Ljubljani največja povojna demonstracija, ki se je je udeležilo nad 30.000 ljudi. Vzrok demonstracije je bila solidarnost s tremi priprtimi, ki so v rokah vojaških oblasti, in sicer zaradi suma izdaje vojaških skrivnosti.
od vseh pristojnih, je javnost doma in po svetu hudo razburila. Nič manj pa ni odmevala aretacija treh omenjenih oseb, ki se trenutno nahajajo v kasarni na Metelkovi ulici v Ljubljani v preiskovalnem sodišču. Slovenska javnost meni, da je scenarij aretacije prav podoben tistemu, ki konec koncev naj legitimira ukrepanje vojske.
Janša in Borštnerja so priprli 31. maja, oba istočasno — Janšo milica, Borštnerja pa vojaška milica. Janšo — in to je tisto, kar vso stvar še bolj zapleta — je milica predala vojski. Tasiča so priprli 4. junija doma na Mostu na Soči in mu odvzeli vse, tudi ključe za njegovo službeno mesto. Dan navrh pa so na njegovem delovnem mestu našli dokumente, s katerimi
ga danes obremenjujejo.
Dokumenti, ki so jih menda našli pri aretiranih, niso bili označeni kot zaupni. Tako slovenski notranji minister Tomaž Ertl kakor tudi komandant ljubljanske ar-mijske oblasti Svetolar Višnič pa sta izjavila, da je vsebina dokumentov taka, da jih je treba oceniti kot tajne. Oba sta aretacije zagovarjala.
Vrsta tistih, ki so zaskrbljeni nad aretacijo, je dolga. Centralni komite Zveze komunistov Slovenije (CKZKS) zahteva, da javnost sproti obveščajo in postopek preiskave čimprej zaključijo. Slovenski metropolit Alojzij Šuštar pa je dejal, da je treba vse celovito osvetliti in pojasniti vsem, kar se je dogajalo. Zahteva po civil-
nem branilcu in posobnem postopku pred civilnim sodiščem da je utemeljena. Posebna zahteva na torkovem zborovanju v Ljubljani je bila, da je aretiranim treba dati možnost izbire civilnega advokata in naj se zagovarjajo na svobodi. V središču kritike pa je tudi dejstvo, da je v Jugoslaviji možno, da vojska v mirnem času sodi civilistom.
Na Trgu osvoboditve, kjer so mdr. peli v podporo aretiranim „Slovenski oktet“, kvintet pihal slovenske filharmonije, akademski pevski zbor Tone Tomšič in brali pisatelji Jančar, Stavpar, Šeligo in Zajc, so spregovorili mdr. predsednik Slovenske mladine Tone Anderlič, predsednik ljubljanske mladinske organizacije in predsednik Odbora za človekove pravice Igor Bavčar. Vsi so zahtevali in poudarili, da gre sedaj za demokratizacijo družbenega življenja in da so svoboda, demokracija in pravna varnost ter človekove pravice prvine, ki se jim slovenska in tudi jugoslovanska javnost ne moreta in ne smeta odreči. Nekaj dni poprej pa je mdr. bila v frančiškanski cerkvi maša za duhovno moč aretiranih. Zborovanje je potekalo docela disciplinirano.
Gospodarstvo
Informacije Zveze slovenskih zadrug ter v njej vključenih podjetij, zadružnih marketov in Posojilnic.

'osojilnic
lahko bolj intenzivno posvetili bančnemu poslovanju.
Zaradi dobrega gospodarjenja v zadnjem času so člani na zadnjem občnem zboru izvolili v novi upravni in nadzorni odbor celovške Posojilnice kar 2/3 starih članov, kajti pri obeh dosedanjih odborih je vladala sloga in vsi odborniki, brez izjeme, so zastopali interese članov in delali v prid zadruge, katere cilje je gospodarska pomoč svojim članom. Na novo so bili izvoljeni v upravni odbor Thomas Ogris ml., Gottfried Kö-lich in Milan Blažej, v nadzorni odbor pa Franc Hribernik.
Posojilnica-Bank Celovec na Bahnhofstraße 1 si je pridobila veliko zaupanje svojih strank. Zato se bodo vsi odborniki in uslužbenci še naprej trudili, da bodo to zaupanje upravičili in si ga pridobili tudi pri vse večjem številu novih strank.
Ferdinand Špendal
Posojilnica-Bank
Podjuna
Občnega zbora Posojilnice-Bank Podjuna se je v nedeljo, 12. 6. 1988, udeležilo nad 40 članov. Predsednik upravnega odbora Martin Wastl ter poslovodji Frida Marketz in Jožko Plesnik so podali poročilo o poslovanju v letu 1987. Predsednik nadzornega odbora Jože Golavčnik je poročal o
(Dalje na str. 6)
Nov računalniški sistem pri ZSZ
Jeseni leta 1986 so se odbori in poslovodstvo Zveze odločili za priključitev Zvezinega knjigovodstva na računalniški sistem GEBOS (Generelles Bankenorganisationssystem) pri Raiffeisen-Rechenzentrumu na Dunaju (RRZ). Na ta računalniški center so priključene vse Raiffeisnove banke v Nižji Avstriji in na Gradiščanskem. S 1. aprilom 1987 je bil priključek Zvezinega knjigovodstva na GEBOS pri RRZ zaključen. V nadaljnjem so se izvedli priključki Posojilnic. S 1. julijem 1988 bodo vse Posojilnice priključene na računalniški sistem GEBOS pri RRZ. Vse Posojilnice so po Zvezi po poštni liniji povezane ONLINE z računalnikom na Dunaju.
Knjigovodstvo za poslovalnice Posojilnic upravljajo začasno Po-
sojilnice v centralah. Poslovalnice pa dobijo podatke na listinah in na microfichih.
S tem je knjigovodstvo Zveze in Posojilnic vedno na najnovejšem nivoju. Tako je zdaj možno, da Zveza in Posojilnice še bolj efektivno nudijo svojim strankam vse bančne storitve.
Za blagovni oddelek je Zveza nabavila v letu 1987 računalnik znamke Hawlett Packard. Programe za blagovno knjigovodstvo je dostavila blagovna zveza Nižje Avstrije in je s tem blagovno poslovanje tudi vedno na najnovejšem stanju. V naslednjem času bomo tudi poiskali še rešitev za knjigovodstvo naših blagovnih zadrug, tako da bomo prišli tudi še tam na najnovejše stanje.
Št. Riegelnik
Kakšna je vloga Posojilnice za člane?
In kakšno imajo člani za Posojilnico?
števati, da sta odbora kolektivna organa. Informacije po določilih pravil in zakonov more dajati članom samo za to opol-nomočeni odbornik ali poslovodja v okviru določil o bančni tajnosti oz. o tajnosti podatkov.
Posojilnica glede tega pričakuje tudi aktivno sodelovanje in zanimanje članov na zadružnem sektorju.
Posojilnica — gospodarska institucija
Kot gospodarska institucija je Posojilnica podvržena gospodarskim načelom in primarno tako imenovanemu zakonu o kreditnem gospodarstvu ter zadružnemu zakonu. Samo uspešno gospodarjenje Posojilnice omogoča tudi optimalno pomoč članom in omogoča nadalje tudi zadrugi potrebne investicije. Zadruga si mora prigospodariti zadovoljiv in vsaj predpisom odgovarjajoč lastni kapital, da ima za primer morebitne izgube zadosti rezerv.
Posojilnica — njena naloga je pospeševanje in pomoč čla- \
nom. Posojilnica nudi članom ustrezajoče kondicije, nebiro-kratično, hitro in prijazno postrežbo in v bančni stroki vsestranske in zadovoljive informacije.
Zaradi nenavadno naglega razvoja gospodarstva in naraščajočih potreb članov na bančnem sektorju mora biti Posojilnica vedno na tekočem, personal vsestransko podkovan in gibčen. Iz teh vzrokov smo izboljšali knjigovodski sistem. Nabavili smo računalnik, ki nam omogoča, da se knjiži po začasno najnovejših izkušnjah in vidikih.
Posojilnica naj bi tudi po dani zmogljivosti podprla družbena stremljenja in tako doprinesla svoje k reševanju regionalnih problemov. V tem prizadevanju podpira v prvi vrsti naša slovenska kulturna društva, pa tudi športna in druga, ki služijo v splošno korist našim domačinom.
V sklopu z Zvezo slovenskih zadrug, našo deželno centralo, velja princip solidaritete, kar pomeni, da ta ne posega direktno v delovanje Posojilnice. Nasprotno velja princip subsidiarnosti, kar pomeni, da Zveza načelno ne prevzema nalog,
ki jih mora izvesti domača Posojilnica v svojem okolišu. Naloga Zveze je podpreti Posojilnico pri reševanju problematičnih zadev s strokovnimi nasveti.
Posojilnica in njeni poslovodje
Poslovodeči so v notranjem razmerju odgovorni upravnemu in nadzornemu odboru. Nadzorni odbor jih tako kakor upravni odbor kontrolira. Bančni posli se morajo voditi po določilih § 12 ZKG, vestno in z ustrezajočo varnostjo in znanjem. Pri tem se mora upoštevati varnost in potrebno je izogibati se previsokemu riziku pri kreditiranju, nepotrebni in hitri razširitvi poslov, potrebna je preudarnost in varčljivost
pri stroških in upoštevanje rentabilnosti.
V zvezi z donosnostjo so potrebne različne analize, kakor npr. računice o predvidenih donosih in stroških za tekoče leto. Zato morajo biti kondicije takšne, da vsak čas garantirajo zadostni obratni donos, ki lahko pokrije napadle stroške.
Obenem pa se dodatno še ustvarijo potrebne rezerve za kritje morebitnih izgub in po določilih ZKG predpisani jamstveni kapital.
Naloga poslovodij je, da se skupno z ostalimi sodelavci identificirajo s končnimi nameni in cilji Posojilnice. Sodelavci naj ne bi imeli samo značajnih in strokovnih lastnosti, temveč tudi čut za zadružno zamisel.
Da se nekateri od naštetih ciljev dosežejo, je treba stremeti za tem, da se krog zadovoljivih poslovnih partnerjev razširi. Zagotoviti je treba zadovoljivo bančno postrežbo, katero dosežemo z intenzivnim šolanjem kadra naših Posojilnic.
Posojilnica mora delovati po zadružnih ciljih, tako da lahko posreduje klienteli interes za pristop kot član, ali da vsak čas posreduje članu vtis, da je zares član skupnosti, ki deluje v dobrobit, pospeševanje in podporo svojih članov, in tako utrdi samozavest posameznega člana in s tem tudi ponos, da pripada skupnosti, kjer je „eden za vse in vsi za enega“.
Frida Marketz, poslovodkinja
Posojilnice-Bank Podjuna
Gospodarstvo
dodatne informacije. Prepričan sem, da bo do tega prišlo kmalu tudi pri nas, ker je čas dragocena stvar in se o nepomembnih stvareh bolje govori, če se gre po seji na kako pivo.
Prepričan sem tudi, da nam je v zadnjem času uspelo vzbuditi zavest poslovodij tako pri Posojilnicah kakor tudi pri blagovnih Zadrugah, da se še bolj ukvarjajo z dnevnimi posli in da se tekoče zanimajo oz. informirajo o ustvarjenih rezultatih. Nekateri poslovodje so to delali že do današnjega dne dobro, toda ni rečeno, da tu niso možni še večji uspehi. Drugi poslovodje pa se bodo
Več teže strokovnosti in gospodarnosti
Mislim, da nam je v letošnjem in zadnjem letu le nekoliko uspelo, da prevladujejo na občnih zborih, na sejah upravnih ter nadzornih odborov ter na sejah poslovodij in raznih Pododborov poslovnost, strokovni argumenti ter medsebojna kultura diskusije in razgovorov. Ob še večjem upoštevanju tega bodo razne seje in sestanki vsaj za polovico krajši in bo več časa za naše resnične zadružne probleme, ko ne bomo več ure in ure sedeli in se menili o zadevah, ki so za naše zadružništvo samo stranskega pomena. Bil sem v zadnjih dveh letih na več občnih zborih oz. na sestankih pri naših dunajskih centralah in tudi pri drugih zadružnih organizacijah. Čeprav so te zadružne organizacije mnogo večje in imajo včasih tudi resnejše probleme, so ti sestanki dobro pripravljeni in ne trajajo dalj kakor dve uri. Prispevki članov raznih odborov k dnevnemu redu so premišljeni ter strokovni in nobenega ne nabadajo osebno. Prav tako so odgovori na vprašanja prijazni, strokovni in včasih s takojšnjo navedbo po nadaljnjih informacijah, če so le-te potrebne, in po osebnem razgovoru oz. dopolnilni argumenta-oiji na koncu seje za dotične-9a, ki vpraša oz. hoče imeti
morali tega še bolj zavedati. Vsak poslovodja je dolžan voditi svojo zadrugo tako, kakor bi to bila njegova lastnina ali lastna firma. Pri tem pa mu stojijo ob strani v podporo z navodili in nasveti vsi odbori in nenazadnje tudi člani.
Zavedati se moramo, da je naše zadružništvo še edina samostojna gospodarska organizacija, ki zavzema vso južno Koroško in pri kateri sodelujejo danes Slovenci vseh stanov in političnih prepričanj. Večina odbornikov, poslovodij in nameščencev je aktivno vključena tudi v kulturno in deloma politično delo naše narodne skupnosti na Koroškem. Zadružništvo nudi streho mnogim kulturnim in športnim ustanovam.
Zato mora biti v interesu vsakega zadružnika in v še večjem interesu vseh naših narodnih predstavnikov — šel bi še dalje in rekel, da bi moralo to biti nekako samoumevno —, da ohranjamo, krepimo in bogatimo to našo gospodarsko zadružno ustanovo, ki ima tako bogato tradicijo, da bo v še večji meri mogla služiti svojemu namenu.
Miha Antonič, predsednik upravnega odbora Zveze slovenskih zadrug
Občrn zbon naših I in globaške zadru
Posojilnica-Bank
Celovec
Posojilnica-Bank Celovec se nahaja v središču Celovca, vendar je po svoji legi nekoliko umaknjena, tako da vsakdo niti ne ve, da imamo v našem glavnem mestu dve slovenski banki. Ta lega za menjalnico res ni najugodnejša, za kreditno banko pa niti ni slaba, saj se pred Priesterhaus, zraven pošte, stranke lahko ustavijo za toliko časa, dokler ne uredijo svojih bančnih zadev.
Ker k tej naši posojilnici sodi tudi blagovni oddelek na Radišah, smo letos, 27. maja, spet imeli svoj redni letni občni zbor v tamkajšnjem kulturnem domu.
Po poročilu upravnega in nadzornega odbora, poslovodje in revizorja Zveze slovenskih zadrug dosega ta naša zadruga vedno vzpodbudnejše poslovne uspehe. V preteklem poslovnem letu je bila ta Posojilnica, ki je ena najstarejših na Koroškem — saj se nahaja že v 100. letu svojega poslovanja — zelo uspešna.
Na primer so se hranilne vloge pri celovški Posojilnici v preteklem letu povečale za skoraj 20%, prav tako je bilo danih za blizu 30% več posojil in kreditov ko v prejšnjem letu. Bilančna vsota se je zvišala v primerjavi z letom 1986 od 90 na 93 milijonov šilingov. Situacija okoli jamstvenega kapitala se je zboljšala, vendar bo temu treba v prihodnje posvetiti vso skrb.
Obrestni brutodonos se je zato znatno zvišal.
Ves promet v letu 1987 je znašal 1,2 milijarde šilingov. Tudi letošnji razvoj bančnega poslovanja je zelo razveseljiv. Hranilne vloge naraščajo še naprej, povečuje pa se tudi volumen kreditov in posojil. Poslovni rezultati v prvem četrtletju 1988 so spet zelo vzpodbudni.
Brez sodobnega računalnika, ki ga je uvedla celovška posojilnica sredi preteklega leta, zdaj res ne bi več šlo, saj pride na vsakega — od skupno samo treh uslužbencev — znatno več prometa, kakor je to povprečje naših posojilnic na Koroškem.
Poleg skrbi za dobro bančno poslovanje pa ima Posojilnica še precej problemov s številnimi ne-
premičninami, razen s svojimi poslovnimi prostori na Bahnhofstraße 1 in stanovanjsko hišo na Koschatstraße 10 v Celovcu. Da bo mogla tudi v prihodnje poslovati v skladu z zakonom o kreditnem gospodarstvu, bo morala realizirati nekatere nepremičnine. Zaradi kritja trajnih naložb z lastnim kapitalom namerava prodati stanovanjsko hišo na Dunaju in nekaj gozdnih parcel. Prav tako pa upa, da bo v najkrajšem času rešila problamtiko hotela Korotan, ki je v preteklih letih onemogočal in oviral normalno poslovanje in se bodo oba odbora in uslužbenci
Dovolite mi, da v tem članku povem, kakšno vlogo ima Posojilnica za svoje člane oz. narobe, katero pomembno vlogo igrajo člani Posojilnice na zadružnem sektorju.
Posojilnica je privatna gospodarska bančna ustanova, zadruga, ki ima za cilj princip samopomoči in je njena naloga delovati v prid članov, po možnosti po najboljšem merilu zadostitve potreb. Gospodarsko zmogljivost Posojilnice pa more več ali manj okrepiti le zadostna ali celo presegajoča motivacija članov, odbornikov in sodelavcev.
Interesi članov stojijo v ospredju gospodarske politike Posojilnice in tako nosi Posojilnica tudi narodnogospodarsko odgovornost. Člani so s svojimi deleži solastniki naše bančne ustanove in s tem stebri zadruge. Neposredno upravljajo in kontrolirajo na občnem zboru delovanje zadruge, posredno pa po izvoljenih zastopnikih soodločajo o delovanju zadružne ustanove.
Vsled tega je soodločanje na celotnem področju dano. Občni zbor — zborovanje vseh članov — odloča o letnem zaključku in o notranji ureditvi pravnega stanja oz. o pravilih Posojilnice. Odborniki so vez med zadrugo in člani, ki naj skrbijo za redno komunikacijo zunaj poslovne hiše. Zato je važno, da občni zbor pri izvolitvi odbornikov upošteva porazdelitev po regionalnih in poklicnih vidikih. Člani imajo vsak čas pravico do pritožbe, vprašanj in predlogov na pristojne odbornike oz. nastav-Ijence. Pri tem pa je treba upo-
Gospodarstvo
Srečanje slovenskih bančnikov v prostoru
Na povabilo Ljubljanske banke-Splošne banke Koper se je 10. 6. 1988 na sedežu te banke v Kopru odvijalo letošnje srečanje bančnikov v prostoru Alpe-Jadran, ki so se ga udeležili zastopniki šestih zamejskih bank iz Italije, predstavniki Temeljnih bank Ljubljanske banke ter predstavniki Zveze slovenskih zadrug in Posojilnic iz Koroške.
Alpe-Jadran
Direktor Splošne banke Koper dir. Čok je po pozdravu gostov predstavil delovanje Splošne banke Koper, ki ima svoje poslovalnice v glavnem na Primorskem in pokriva približno 120.000 prebivalcev. Ima 650 zaposlenih in opravlja nad pol milijona kont. Na svojem področju ima nekako monopol, ker ima samo Jugo-Banka še eno postojanko v Postojni. Splošna banka Koper pa je tudi zastopana v Postojni in v Idriji. Pokriva tudi potrebe večjih podjetij, kakor so to Luka Koper ter firma Iplas. Njena bilančna vsota znaša okoli AS 4,0 milijarde, kar nekako predstavlja 10% bilančne vsote Ljubljanske banke-Združene banke.
V imenu Korošcev sta pozdravila udeležence srečanja predsednik Posojilnice-Bank Pliberk Lipej
Kolenik ter poslovodja Zveze slovenskih zadrug dipl. trg. Joža Nabernik.
Taka srečanja so vsekakor koristna in služijo ustvarjanju kontaktov med poslujočimi obmejnih bank in v nadaljnjem tudi pripravi konkretnih poslov. Slovenci v Italiji imajo 6 samostojnih bank in posojilnic, ki pripadajo trem bančnim sistemom v Italiji. Tržaška Kreditna banka je organizirana kot delniška banka, Kmečka banka v Gorici nekako odgovarja našim „Volksbankam“, medtem ko ostale 4 kreditne ustanove odgovarjajo nekako našim hranilnicam. Njihova skupna bilančna vsota je
trikrat večja ko skupna bilančna vsota slovenskih denarnih ustanov na Koroškem.
Zelo informativen za udeležence je bil tudi referat podpredsednika Ljubljanske banke dir. Slapernika o najnovejšem stanju gospodarske politike v Jugoslaviji in s tem v zvezi vpliv te politike na bančništvo v Sloveniji. Bilo je povedano, da mora priti v Jugoslaviji do precejšnjega gospodarskega preobrata v smer tržnega gospodarstva. To bo za marsikatere, ki so se vedno bolj naslanjali na državne intervencije, zelo boleče, toda država bo poskušala s sprem-
ljajočo socialno politiko .te posledice nekoliko omiliti.
Naslednje srečanje slovenskih bančnikov bo prihodnje leto na Opčinah v Italiji. Pripravila ga bo tamkajšnja slovenska posojilnica.
Hak
• Kolonija
Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morju (od 12. do 26. julija 1988) obvešča, da je na voljo še nekaj mest za vzgojitelje. Prijave sprejemata Vinko Kušej (Viktringer Ring 26) in Milka Kokot (Tarviser Straße 16).
Občni zbori Posojilnic
(Nadaljevanje s 5. strani)
izvedenih kontrolah ter o predlogih za poslovanje. Bilanca 1987 je razveseljiva in visoko pozitivna, tako da je prinesla precejšen znesek za jačanje jamstvenega kapitala, ki znaša 2,4% od bilančne vsote. Spojitev Posojilnice-Bank Dobrla vas s Posojilnico-Bank Velikovec v lanskem letu v skupno Posojilnico-Bank Podjuna se je obnesla za obe posojilnici.
Uveden je bil tudi nov računalniški sistem s priključitvijo na računalniški center na Dunaju po Zvezi slovenskih zadrug. Skupna bilančna vsota je dosegla nad AS 150 milijonov in je računati s tem, da se bo tudi v letošnjem letu nadpovprečno povečala. Za Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu se je zahvalil poslovodjem ter odbornikom njen poslovodja dipl. trg. J. Nabernik in čestital k doseženim rezultatom. Opozoril je na še večje jačanje jamstvenega kapitala po deležih in donosih. Poudaril je tudi, da bo konkurenca med bančnimi ustanovami še večja, če pride do vstopa Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost, in da se je treba na to že zdaj pripravljati.
Revizijsko poročilo je podal višji revizor Zveze slovenskih zadrug Franc Krištof, ki je v tem poročilu nakazal možnosti izboljšanja poslovanja in odgovarjal na raznovrstna strokovna vprašanja članov.
Prav posebno so zadružniki pozdravili na občnem zboru tudi prejšnjega predsednika upravnega odbora Stefana Sienčnika, st., ki
je, akoravno ni več predsednik tega odbora, ves čas s svojimi predlogi in nasveti spremljal poslovanje poslovodij in odborov.
HAK
Posojilnica-Bank
Šentjakob
Lepo število zadružnikov se je udeležilo rednega občnega zbora Posojilnice-Bank Šentjakob konec aprila 1988. Poleg običajnih točk dnevnega reda so bile tudi volitve v upravni ter nadzorni odbor. Predsednik upravnega odbora inž. Anton Schlapper ter predsednik nadzornega odbora Mirko Janežič sta podala pozitivni poročili o poslovanju Posojilnice.
Zvezin revizor Franc Krištof je poročal o izvedenih revizijah ter tudi predstavil bilanco za leto 1987, ki je v primerjavi z bilancami prejšnjih let razveseljiva, ker je prinesla za Posojilnico okoli AS 700.000,— letnega dobička, ki pa se mora uporabiti za delno kritje izgub iz prejšnjih let. Govorilo se je tudi o potrebi gospodarnega vodenja podružnic v Podravljah, Ledincah ter Bačah. Bilančna vsota je z ozirom na 1986 nekoliko nazadovala in znaša AS 67,2 milijona. Jamstveni kapital znaša 1,5% od bilančne vsote. S prispevkom Zveze slovenskih zadrug je bilo možno napraviti vrednostne popravke kreditov in posojil, tako da se je ugodilo gospodarski previdnosti.
Za letošnje leto kaže Posojilnica dober razvoj in je računati s tem, da bo iz lastne moči ugodila
zakonu o kreditnem gospodarstvu. Po mnenju poslovodje Posojilnice Janka Ottowitza mora Posojilnica misliti tudi na to, da v naslednjih letih realizira nepremičnine, ki ničesar ne donašajo, Posojilnico pa obremenjujejo.
Volitve v upravni in nadzorni odbor so v glavnem potrdile stari odbor. Na novo pa so bili izvoljeni sledeči zadružniki: v upravni odbor: Martin Ressmann ml. Jz Ledine, dr. Jože Ambrusch iz Šentjakoba ter Štefan Lesjak iz Vrbe; v nadzorni odbor: Jakob Miki s Peč-nice (predsednik) in mag. Ferdinand Krištof iz Velike vasi.
Za Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu sta se občnega zbora udeležila predsednik upravnega odbora Miha Antonič ter poslovodja dipl. trg. J. Nabernik. Zahvalila sta se poslovodjema ter odbornikom za delo v dobro slovenskega zazadružništva v tem kraju. Na predlog Mihe Antoniča je bil dolgoletni odbornik Posojilnice-Bank Šentjakob Mirko Janežič imenovan za častnega predsednika nadzornega odbora. Strokovnost poslovodij ter članov upravnega ter nadzornega odbora je garant za nadaljnji razvoj te Posojilnice v osrčju Roža.
J. Ottowitz
Kmečkogospo-darska zadruga Globasnica
Občni zbor Kmečkogospodar-ske zadruge Globasnica je potekal v petek, 10. 6. 1988. Predsednik upravnega odbora Hubert Kor-
desch je pozdravil nad 20 zadružnikov, ki so se zanimali za poslovanje te zadružne ustanove v Globasnici.
Strokovni revizor Janko Oitzl od Zveze slovenskih zadrug je komentiral bilance Zadruge v zadnjih letih in podal revizijsko poročilo. V imenu Zveze je pozdravil zadružnike vodja blagovnega oddelka Konrad Blajs, ki je opozoril zadružnike na prispevke Zveze in nakazal možnosti boljšega poslovanja. Občnega zbora, ki naj bi se odvijal vsako leto, že nekaj let ni bilo in je bila zato obširna informacija o poslovanju nujno potrebna. Dograditev nove zadružne stavbe v letu 1985 je vsekakor imela pozitivne učinke za globaš-ke zadružnike. Promet Zadruge je narasel na preko 10 milijonov šilingov letno. Zaradi močne konkurence in zaradi prevelikega deleža agrarnih produktov in potrebščin v prodajni paleti se je Zadruga vsa zadnja leta ubadala z nerazveseljivimi izgubami. Te so se v letu 1987 skoraj docela pokrile in ima zdaj Zadruga vse možnosti pozitivnega poslovanja, če bodo poslovodja in odbori v še večji meri upoštevali zakonitosti gospodarjenja.
Če namreč ne bi uspelo priti z lastno močjo na zeleno vejo, potem ostaja samo še možnost združenja s sosedno Zadrugo v Pliberku ali Dobrli vasi. Ta združitev bi prinesla racionalnejše poslovanje, kar zadeva prodaje, skladišča in uprave. Možnosti za uspešno delo so vsekakor dane, globaški zadružniki pa se zavedajo te odgovorne naloge.
Hak
Politika/Kultura
Ein Richtersenat fällte ein merkwürdiges Urteil.
SMOLLE WIE GOEBBELS?
VT arel Smolle, slowenischer Abgeordneter der Grünen, muß sich iVvon der „Kärntner Krone“ - ungestraft - Goebbels-Methoden vorwerfen lassen. Ein Redakteur des in Sachen Vergangenheitsbewältigung nicht gerade hochsensiblen Blattes hatte dem Kärntner Parlamentarier in einem Kommentar mit folgenden Worten bedacht: „Karel Smolle, Chef der Kärntner Einheitsliste (KEL), tobt im Sbhutz der Immunität wie einst ein Goebbels . . Smolle,, so die schwer nachvollziehbare Begründung des „Krone“-Kommentators für seinen Nazivergleich, „beschimpft die Par-^ teieneinigung zur Schulfrage als Scheißpolitik“ und „stellt diej slowenischen Landesbürger als ,die Juden Kärntens' dar“.
Weil er sich durch den Goebbels-Vergleich „nicht als Abgeordneter, sondern auch als Kärntner Slowene zutiefst beleidigt fühle“, verklagte Smolle den „Krone“-Schreiber wegen übler Nachrede, zumal „der NS-Staat nicht nur Österreich seiner Unabhängigkeit beraubte, sondern die Tendenz aufwies, die Kärntner Slowenen in ihrer Gesamtheit aus der angestammten Heimat zu vertreiben“.
Smolle blitzte mit seinem Klagsbegehren nicht nur ab, sondern wurde von der Ratskammer des Landesgerichtes für Strafsachen Wien auch „zum Ersatz der Kosten des Strafverfahrens“ verdonnert. Merkwürdiger Ratschluß des Richtersenats: Der Vergleich mit NS-Propagandaminister Josef Goebbels beziehe sich „erkennbar nicht auf den Inhalt der Reden und Äußerungen dieses ^Namens, sondern ausschließlich auf den Stil“.
„Die Rednergabe und die Befähigung, Massen zu begeistern, ist eine an sich durchaus wertneutrale, wenn nicht sogar positiv zu verwertende Eigenschaft“, doziert die Ratskammer Wien ausgerechnet im Bedenkjahr 1988: „Ein Vergleich mit der Person des Propagandaministers Goebbels kann an sich nicht beleidigend sein. Rhetorische Talente und Figuren, die die Massen begeistern konnten, hat es zu allen Zeiten und in den verschiedenartigsten * Staatssystemen gegeben.“
Daß der österreichische Presserat befand, die „Krone“ habe mit der Gleichsetzung Karel Smolles mit Joseph Goebbels „die ; Berufspflichten der Presse verletzt“, focht die Richter nicht an. Formaljuristische Begründung: „Es können sehr wohl Berufspflichten der Presse verletzt ^sein, ohne daß ein strafrechtlich relevantes Verhalten vorliegt.“
WT arel Smolle zeigt sich derweil noch unverdrossen: „Der Spruch I\ist ulkig, mit einem Hang ins Tragische.“ Der Kärntner Grün-Abgeordnete gibt der österreichischen Justiz eine Chance zur Wiedergutmachung. Er hat gegen den merkwürdigen Spruch der Wiener Ratskammer Beschwerde eingelegt.
JOSEF VOTZI ■
PROFIL (6. junij 1988)
PISMA BRALCEV
Najvažnejše bo izid pod črto
Ker me način prerekovanja okrog Smolletovega „da“ že zdavnaj zelo moti in ker nočem biti tisti tihi Slovenec, ki se ne vmešava v družbeno-politične aktualnosti koroških Slovencev, hočem zavzeti svoje stališče kot družinski oče dveh otrok in kot slovenski prebivalec po zakonu žal „nemške občine“ Skoči jan.
Dejstvo je:
•	da bi bila najbolj optimalna rešitev obvezno dvojezično šolstvo za vse otroke
•	tudi, da bi koroški pedagoški model bil v celoti uveljavljen (kakor je bil takrat uveljavljen zakon o narodnih skupinah I. 1976)
•	da je Smolletu le uspelo spremeniti malenkostne zadeve (kakor je to komisija za strokovno spremljanje — in želeti bi bilo, da bi štirje zastopniki ZSO in NSKS ter dva od univerze čimprej začeli sodelovati)
•	da je univerza predlagala asi-stenčnega učitelja (in to je najbolj sporna točka tega modela)
•	da je ministrica Havliček predlagala, da naj pride asistenčni učitej pri 4 k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrocih (ZSO in NSKS nista reagirala na to ponudbo)
•	da je v vmesnem poročilu strokovne komisije navedena številka 10 za ločitev razreda (to je podpisala tudi ZSO in zdaj ne želi več ničesar vedeti o številkah)
•	da ne moremo pričakovati nobenih učinkovitejših podpor s strani Slovenije oz. Jugoslavije (kakor npr. pritožbo pri ZN)
•	da so bile demonstracije vsekakor umestne in nujno potrebne (ker smo tako končno vnesli našo problematiko v avstrijsko in mednarodno javnost)
'•da niti naši vodilni funkcionar-
*ji ne pišejo v slovenskem jeziku na urade (In kako je z nami? Ali zahtevamo gradbeno dovoljenje ali predpis za cerkveni prispevek v slovenščini?)
•	da nekateri slovenski socialisti odobravajo koroški pedagoški model (kakor npr. obč. odb. Mihi Ku-cher) — medtem ko je Smolle v parlamentu načelno odklonil ta zakon)
•	da se vzdušje na Koroškem le nekoliko spreminja na boljše (najboljši odgovor bi bil, da bi se prijavilo čimveč otrok k dvojezičnemu pouku, kar bi bila najučinkovitejša podpora nemških sodežeta-nov)
•	da se niti slovenski župan Ogris ne upa več postaviti tabel z dvojezičnimi krajevnimi imeni v občini Bilčovs, čeprav bi to moral narediti že po zakonskih predpisih
•	da naša odsotnost pri takratni ekspertni komisiji in kontaktnem komiteju ni prinesla nobene spremembe (razen da je minilo 12 let)
•	da smo ob vsem tem že pozabili na najvažnejše — na slovensko vzgojo naših otrok doma v družini (ne zakon ne šola tega ne moreta nadoknaditi)
Takšna je koroška stvarnost. In iz teh navedenih vzrokov in dejstev nam dejansko ne preostane nič drugega kakor pa pričeti novi dialog oz. sploh dialog. In zdi se mi, da Smoiiejeva ponudba v to smer ni najslabša, temveč v tej nakazani situaciji edina možna pot priti iz te zagate.
Zato nujno predlagam, da naj vsi predstavniki Slovencev docela izrabijo Smolletovo prisotnost v parlamentu, kajti on ima kot parlamentarec dostop do vseh in lahko tako znantno izboljša dosedanjo situacijo. Zato končno nehajmo z gonjo proti njemu, temveč z njim skupno sodelujmo, sooblikujmo in sorešujmo zdaj začrtano pot. Po treh letih pa napravimo rezime. Kajti, kdor se zdaj postavi temu v bran, preprečuje pozitivnejše rešitve (otroški vrtci, pospeševanje slovenske kulture, stalno zastopstvo Slovencev pri deželni vladi, trgovska akademija, televizijske oddaje v slovenskem jeziku ...).
Martin Pandel, Škocijan
Trubadurji na Slovenskem
. Zgodovinar Vlado Habjan ob-nk1*3 v Uubljanskem mesečniku r “Zornik (štev. 4, 1988) zanimivo aziskavo o tem, da je plemstvo a Slovenskem obvladalo več jezi-. °v. tako slovensko kakor nemško seveda latinsko. Cesar Maksi-f1l"ian l. (15./16. stol.) da se je auči| slovenščine od preprostih _Judi in od slovenskih plemičev, Poroča njegov življenjepis.
Znameniti vitez in ljubezenski jevec Oswald Wolkenstein iz Ju-tn® Tirolske je v svoje pesmi vple-a npr. slovenske besede (15.
stol.). Še pred njim, leta 1227, so koroški vojvoda Bernard in njegovi vitezi pozdravili potujočega viteza in pevca Ulrika Liechtensteina ob vstopu na Koroško s slovenskim pozdravom „Buge was primi Graiva Venus!“ Isti vitez, preoblečen v Venero, je nadaljeval zatem pot proti Dunaju in Pragi. Pa ga pričaka na gornjem Štajerskem oproda in mu pravi, da se bo pomerila z njim v dvoboju žena Slovenka. In res se je spoprijel z njim vitez Jurij Buch, preoblečen v Slovenko (kakor je bil Ulrik v Venero),
kar je bila seveda simbolika dežele.
Iz kronike o grofih Celjskih, še preden so si nadeli to ime, izhaja, da je Urh II. Žovneški (Celjski) leta 1306 ob napadu kobilic osebno poučeval kmete v Savinjski dolini, kako je treba zatirati poljske škodljivce. Nedvomno po slovensko. Itd.
V tem primeru gre nedvomno za povsem zanemarjeno področje v slovenskem zgodovinopisju in tudi literaturi. Slovenščina še ni bila utečen pismeni jezik in pisalo se
je v latinščini ter pozneje v nemščini. Vprašanje je, ali naj to latinsko-nemško spisje štejemo tudi v slovensko književnost? Poljaki npr. štejejo latinsko spisje na Poljskem v poljsko književnost v latinskem jeziku. Odločilno je, kakšen je bil v času nastajanja značaj in duh dežele. Podobno temu bo treba tudi v slovenski kulturi marsikatera dosedanja merila za vrednotenje preteklosti prilagoditi dejanskemu stanju.
Rož, Podjuna, Zilja
Bilčovs: Premiera skupine ..lutke mladje“
Lutkovna predstava za otroke, se je glasilo vabilo, seveda predvsem namenjeno mladim in najmlajšim Bilčovščanom. In res se je v nedeljo, 19. junija 1988, ob 11.30 uri zbralo pri Miklavžu lepo število mlade in nekoliko starejše publike, da bi si ogledala premiero lutkovne skupine „lutke mladje“, PEPELKA — malo drugače.
Na osnovi besedila Lewija Olf-sona „Pepelka-malo drugače“ so se lutkarji iz Bilčovsa in Šentjakoba v R. s pomočjo Marjana Beline lotili precej zahtevne naloge in sestavili povsem drugačno Pepelko, kakor jo sicer poznamo iz klasične pravljice. Predstavljali so si deklico v sodobnem svetu, ki v vse-preveč nečloveškem svetu — s svojo, reklami in kiču predano mamico vred — ne more najti zaželje-ne otroške prostosti in svobode. Ob primoranem, vsakodnevnem pospravljanju sobe ji pride v roke pravljica o Pepelki. Nenadoma si domisli, da bi uprizorila Pepelko, toda po svoje. Poda se v svoj svet fantazije in „pričara“ igri primerno okolje, v katerem srečava osebe, ki jih po svoje opisuje.
Tako je deklici le uspelo vsaj za nekaj časa ubežati v svet domišljije, kjer je po svoje obračunala s
utesnjujočim svetom okoli sebe. Medtem, ko je mamina edina skrb supermoderni sesalec in stanovanje kot zrcalo in jo ob pogledu razmetanega stanovanja zadene kap, je njena hčerkica nadvse zadovoljna, ker ji je le uspelo spoznati, da obstaja poleg stvarnih dobrin še povsem človeška lastnost fantazije, po kateri človeško življenje šele prav zažari.
Sonja Sticker kot Pepelka, Andreja Lepuschitz v vlogi mame, Irena Weber kot Katka oz. dobra vila in Tevži Seher kot Tina oz. kraljevič, so s svojim trudom spet enkrat razveselili naše otroke, ki si želijo še mnogo podobnih prireditev. Režijo je imel na skrbi Pavli Zablatnik. Glasbeno pa je igrico opremil Janko Zwitter. Pri lutkah in sceni pa sta pomagala Breda Varl in Polti Čertov.
SEDEMDNEVNO POTOVANJE V
MOSKVO in LENINGRAD
od 14. do 21. julija 1988
V aranžmaju so vključene sledeče storitve:
•	transfer iz Celovca na Dunaj oz. iz Salzburga v Celovec
•	polet Dunaj — Moskva in Leningrad — Salzburg
•	polni penzion
•	ogledi z lokalnim vodnikom
Cena: šil. 10.020,—
Za vizo so potrebni veljaven pofni list in tri slike.
Prijave sprejemata turistična agencija CARTRANS (Micka Miškul-nik, tel. 0463/51 26 80) in Štefan Pinter, tel.: 0 42 28/28 8 74.
Prijave čimprej, ker je število udeležencev omejeno!
800 motoristov v Škocijanu
Nasprotniki delno uspešni
Nasprotniki norije motociklistov v škocijanski občini so dosegli delni uspeh: direktor turistične zveze dr. Exner je našemu listu dejal, da so spremenili prvotni načrt srečanja motociklistov. Po spremenjenem načrtu so dirkači na t. i. „Gold-wing“ sicer že včeraj, v četrtek, prispeli v občino — zbrali so se na Breznikovem campu ob Zablaškem jezeru —, vendar so jih očitno na pritisk nasprotnikov „pregovorili“, da bodo skupno napravili izlet na Štajersko (celodnevno) ter se dan pred papežem podali na poldnevni obisk v Straßburg. „V statistiki nočitev pa bomo napredovali za 2000“, se ponaša dr. Exner, ki je udeležencem pripravil še t. i. „Koroški večer“, seveda brez slovenskih zborov ali skupin. Kajti tudi turistična zveza se načelno brani, da bi finančno podprla turistične večere, ki jih bodo letos v poletni sezoni priredili člani slovenskih društev SPD „Vinko
Poljanec“ in SPD „Danica“.
Ogorčen pa je nad srečanjem slej ko prej velikovški okrajni glavar dr. Scheiber: „To, kar delajo v Škocijanu, je importirano onesnaženje okolja. Žal nimam zakonskih možnosti, da načrtovane povorke motornih koles prepovem. Odločno protestiram proti takim prireditvam, ki samo škodujejo in gospodarsko ne prinesejo nobenih koristi.“
Kljub preobremenjenosti zaradi papeževega obiska, je okrajni glavar Scheiber dejal v pogovoru z Našim tednikom, bo on kot šef policije skrbel v okraju, da bodo strogo postopali proti vsakršnemu prekršku. Najbolj se bojijo 50-članske ekipe iz Nizozemske, ki je dosedaj v vsej Evropi zapustila sledove vandalizma: „Oddahnil se bom šele v ponedeljek, ko bo zadnje motorno kolo zapustilo naš okraj.“
Borut Sommeregger
40 let izkopanine na Štalenski gori
Letos mineva 40 let rednega izkopavanja na Štalenski gori. V petek, 17. junija, je na izkopaninah bila svečanost, na kateri so deželni glavar Wagner, vodja izkopavanja docent Pic-cotini in bivši univ. profesor Nill z Dunaja poudarili pomen in važnost izkopanin za boljše spoznavanje zgodovinskih dogajanj v deželi ter posebno še
za samozavest in ugled dežele. Danes je 3,5 ha nekdanjega keltskega mesta v Noriku izkopanih, in o izkopaninah je izšlo veliko publikacij, monografij in poročil, obiskovalcev veznega člena med keltskim Norikom in „Austrio romano“ pa je bilo nad 1,4 milijona. Štalenska gora je največja antična izkopanina v avstriji.	-wafra-
Iščemo pridno SODELAVKO za našo sodobno opremljeno KNJIGOVEZNICO. Nastop dela možen takoj. MOHORJEVA TISKARNA, 9020 Celovec, Viktrin-ger Ring 26, telefon 04 63/56 5 15/12
Rož, Podjuna, Zilja
Pogreb Ane Lampichler na Radišah
Minuli četrtek, 16. junija, smo pospremili k zadnjemu počitku Ano Lampichler, pd. Jugovo mater. Po težki zahrbtni bolezni jo je Vsemogočni poklical k sebi.
Ogromna udeležba pogrebcev iz vse okolice je bila dokaz, da je bila Jugova Nani, tako so jo domačini klicali, znana in zelo priljubljena. Vrata njenega doma so bila odprta za vsakogar. Rajna Nani je vedno našla prijazno besedo in nudila gostoljubnost. Saj so se pri Jugu zbirali prosvetaši domačega društva, mladi športniki Slovenskega atletskega kluba, kjer je sin rajne Nuži igral vrsto let, zbirali pa so se tudi Nužijevi sošolci iz gimnazije in iz študijskih časov.
Nani Lampichler je bila pre-
pričana kristjanka kakor tudi goreča pripadnica naše narodne skupnosti. Kjerkoli je bilo možno, je s svojo besedo odločno branila narod ter pridno pomagala domačemu prosvetnemu društvu.
Pogrebne obrede in sv. mašo sta opravila domači gospod župnik Ludvik Jank in svak Janez Lampichler ob asistenci Antona Cvetka, Ivana Olipa in Toneta Gradiška. Domači moški in mešani pevski zbor (pod vodstvom Stanka Wrulicha) pa sta pred mrtvašnico, v cerkvi in na grobu zapela pesmi, ki jih je ona vse življenje tako ljubila.
Naš tednik izreka svojcem iskreno sožalje. Ohranili bomo rajno Jugovo mater v častnem spominu.
Slovo od Kajžarjevega očeta iz Limarč
Kakor strela iz jasnega neba nas je zadela na binkoštni ponedeljek žalostna vest, da je za vedno zatisnil oči g. Anton Rauscher, p. d. Kajžar iz Limarč v brški fari pri Šmohorju. Nihče ni mogel prav verjeti, da se je tako tiho in hitro od nas poslovil za vedno.
Rodil se je leta 1912 v Li-marčah pri Kajžarju, kot eden osmih otrok. Starši so bili verni in zavedni Slovenci in takšen je bil tudi on. Izučil se je v Beljaku za zidarja in potem delal pri raznih podjetjih v bližnji in daljni okolici. Seveda je bil poklican tudi v nemško vojsko in se srečno spet vrnil, ko je bila nacistična Nemčija vendarle premagana in poražena. Seveda ni bilo doma dovolj kruha za vse, zato se je spet vključil med zidarje in je vrh tega tudi gospodaril z očetom in materjo ter s svojo ženo Ro-zijo pri Kajžarju. Ime Kajžar, tako mi je pravil, ne izvira od cesarja, ampak od kajže, predniki so bili pač samo kajžarji.
Izvolili so ga kot načelnika socialistične stranke Brdo. Saj po vojni je le bilo upanje, da
bodo politične stranke Koroške skrbele na obstoj in pravice Slovencev. Pozneje je oddal to funkcijo, ker je uvidel, da se je zmotil. Bil je tudi občinski odbornik in je tudi to funkcijo oddal. Poprijel se je dela z dozi-danjem domače hiše in jo lepo popravil. Velikokrat sva se pogovarjala o naši usodi in vedno bolj je dvomil o pravičnosti avstrijske zakonodaje. A miren in tih, kakor je pač bil njegov značaj, je vse to prebolel. In ko je šel v pokoj, se je poprijel hišnega dela in iskal v tem svoje zadovoljstvo, vere v Boga in domačo besedo pa nikdar ni izgubil.
Zdaj ga ni več. Mogoče bo prosil z vso potrpežljivostjo večnega Gospodarja, da nam bo dal tudi na Brdu spet tisto kulturno dejavnost, ki je cvetela pred petdesetimi leti. Na veliko srečanje^ v večnosti se že veselimo! Ženi, hčerkam in vsem sorodnikom pa srčno sožalje in božji blagoslov in obilo poguma.
Hvala Ti rečejo brški somišljeniki! Bog Ti daj večni mir!
„Poslednji mož“ v Šmihelu
V soboto, 18. junija, so po dolgem času spet enkrat nastopili igralci iz Vogrč na šmi-helskem odru — tokrat z veseloigro „Poslednji mož“.
Kakor je uvodoma povedal režiser, vogrški župnik Vinko Zaletel, si vogrški igralci skoraj niso upali v Šmihel, ker je šmihelska igralska skupina na tako visoki ravni. Toda ti pomisleki so bili popolnoma odveč, ker so Vogrjani to igro prav odlično zaigrali. Posebno se je izkazal Alojz Kerbitz v vlogi „Poslednjega moža“.
Galicija/Goriče J. Verdela ni več
Minuli teden je bil v Galiciji pogreb Justina Verdela, delavca v Goričah pri Galiciji.
Rajni je bil star šele 60 let in je pred kratkim zaradi bolezni šel v predčasni pokoj. V zad njem času pa je bil veliko bo lan. Bil je priden delavec in za veden narodnjak. Hitra in ne pričakovana smrt je svojce ze lo prizadela. Naj počiva v miru Težko prizadeti družini in so rodnikom izrekamo ob tragični smrti naše iskreno sožalje.
Borovlje: Na predlog volilne skupnosti ne bo odlagališča za posebne in strupene odpadke
Po zaslugi zrelega in politično odgovornega nastopanja Volilne skupnosti v Borovljah ne bo deponije za posebni in strupen odpad. Na občinski seji v četrtek, 16. junija, je odbornik VS Borovlje, mag. Peter Waldhauser, vložil nujnostni predlog, naj občinski svet načelno sklene, da Borovlje ne smejo priti v poštev kot kraj kakršnekoli možne deponije za strupene snovi in posebni odpad.
Nujnostni predlog VS Borovlje so takoj podprli še boroveljska občanska iniciativa, svobodnjaški odbornik in pa ljudska stranka. Socialisti so prišli v hude škripce, ker niso bili enotni glede ocene in vrednotenja predloga in prvič ni veljala frakcijska disciplina (Fraktionszwang), temveč so socialistični odborniki lahko po lastni presoji glasovali: razen dveh so vsi glasovali za nujnost predloga.
Soglasno je bil potem sprejet sklep, da je občina proti deponiranju strupenih in posebnih odpadkov v Borovljah, in na deželno vlado je bilo naslovljena izjava, naj Borovlje ne jemlje več v ozir kot možen kraj deponiranja.
Volilna skupnost je na seji tudi vložila predlog, naj občina v Pod-
nu, Slovenjem Plajberku, Brodeh in Strugarjah končno postavi dvojezične table, kakor to predpisuje zakon iz leta 1976. Predlog je bil dodeljen pristojnemu pododboru.
Na seji je bil sprejet tudi sklep o obvoznici Kožentavre, finančni referent Serajnik pa je moral priznati, da je v zadevi financiranja skakalnice v Podnu občinski svet napačno informiral. Pred meseci je namreč zatrjeval, da je 400.000 šil. za skakalnico dežela posebej namenila. Sedaj pa se je izkazalo, da je to denar, ki ga je deželni svetnik Rauscher na predlog občinskega finančnega referenta (to je Serajnik) vzel iz vsote, namenjene za gradnjo občinskih cest. Zato so vse frakcije razen socialistov odklonile razrešnico Serajniku v tej točki. Franc Wakounig
Praznik NT
v soboto, 9. in nedeljo, 10. julija 88 v šotoru pred kulturnim domom
V ŠENTJAKOBU V ROŽU
fOlET
I
^■ÖA/nr-
'A7/r~N
V SOBOTO, 9. JULIJA 1988, OB 21.00 URI
ples s svetovno znanim ansamblom
ALPSKI KVINTET
Pojeta Ivanka KRAŠEVEC in Oto PESTNER
v nedeljo, 10. julija 1988,14.00
Kulturni spored, kabaret in
nagradno žrebanje
Nato Vas bodo zabavali ansambel
LOJZETA SLAKA
in FANTJE S PRAPROTNA
Vsi prisrčno vabljeni!
Reportaža
STRAN
10
Kaseto dobite pri Dušnopa-stirskem uradu ali v župnišču za 70,— šilingov.
Za čim manj zakompliciran in zamotan potek na Krki je poskrbljeno tako od organizatorjev kakor tudi od varnostnih organov.
Organizatorji so izdali poseben programski zvezek, priročnik za obhajanje liturgije, v katerem so potrebne informacije za romarje. Zvezek je štirijezi-čen, in kdor ga še nima, ga lahko dobi pri domačem župniku ali na Krki. Priročnik stane 25,— šilingov. Ta priročnik je tudi važen dokument enakovrednosti jezikov v tem prostoru.
Sal
Štirijezični šal z geslom ro-
Geslo romanja pa bo — prav tako v vseh štirih jezikih — razpeto kot dobrodošlica nad vsemi vpadnicami na Krko.
Šal stane 30,— šilingov, dobite ga lahko v župnišču ali na Krki.
Hemin koledar 1988
Možno ga je še dobiti pri domačem župnišču ali na Krki. Geslo papeževega obiska v Avstriji je „Za vero — za življenje“. Značka (bedž) s tem besedilom stane 5j— šilingov, dobite jo v župnišču ali na Krki.
Kaseta
Slovenskim romarjem je namenjena posebna kaseta, ki
PAPEŽEV OBISK NA KRKI
Včeraj, v četrtek, 6. 1988, je papež Janez Pavel II. prispel na drugi pastoralni obisk v Avstrijo. V naši državi bo do ponedeljka, 27. junija, obiskal pa bo Dunaj, Gradiščansko, Zgornje Avstrijsko, Solnograš-ko, Koroško, Tirolsko in Predarlsko.
Na Koroškem bomo papeža pozdravili jutri, 25. junija, popoldne v Krki. Skupaj z romarji iz Koroške, Štajerske, Slovenije in Furlanije ter drugih italijanskih provinc se bo papež poklonil spominu in češčenju sv. Heme, hkrati pa bo z njimi praznoval romanje treh dežel, čigar pobudnik je on.
Glavna organizatorja romanja treh dežel in papeževega pastoralnega obiska na Koroškem sta monsinjor Rauter in pa ravnatelj tinjskega doma Jože Kopeinig. Z njim, ki je poleg tega še vez in koordinator za Slovenijo za dogodke na Krki, smo se pogovarjali o organizatoričnih, publicističnih in pastoralnih prijemih v zvezi s Krko.
Hemin jubilej
Prvi višek sta lani bila zborovanje v beljaški kongresni hiši in pa prižiganje luči vere po farah (oktobra 1986). Drugi višek v tem Heminem jubileju je papežev obisk in romanje treh dežel, ki bo letos oficialno tudi romanje štirih narodov: Slovencev, Nemcev, Italijanov in Furlanov. Tretji višek pa bo Katoliški shod junija 1989 v Celovcu.
Za duhovno pripravo je posebna komisija izdelala razne pripomočke, mnogo pa so molili po farah in družinah za globoko prenovo ob tem jubileju.
Izjemen dogodek, ki predvsem kulturno izžareva daleč preko Koroške, pa je Hemina
razstava v Straßburgu. Do sedaj je razstavo obiskalo nad 15.000 ljudi.
manja treh dežel „Oni bodo njegovo ljustvo“ naj bi bil neke vrste optični znak romarjev.
naj bi jo poslušali na poti na Krko. Je informativni, teološki uvod na slovesnost na Krki.
Reportaža
Na Krki
Na Krki je na razpolago PARKIRIŠČE za 20.000 avto-rnobilov. Seveda pa je treba vedeti, da bo tisti, ki bo pravočasno, to je do približno 13. ure,na Krki, dobil prostor bliže liturgičnemu prostoru.
MARELE (STREHE) so iz varnostnih razlogov prepovedane. Oblecite se vremenu primerno, dežne plašče pa lahko kupite za 15,— šilingov tudi na Krki (pozor, možen drenj!!!). Tisti, ki ne boste dobili sedeža, lahko kupite ZLOŽLJIV STOLČEK pri stojiščih na Krki. Cena: 50,— šilingov.
STOLNICA je iz varnostnih razlogov ta dan zaprta, obisk Hemine RAZSTAVE na Straß-burgupa bo ta dan za Korošce in Štajerce nemogoč. Približno 10 dni po papeževem obisku bosta Družina in Nedelja dali na trg slovensko izdajo KNJIGE „Papež na Krki“.
OBHAJILO bojo delili po segmentih; ob 12 prozornih zastavah s simboli apostolov, s katerimi bo obkoličen bogoslužni prostor, bojo stale SPOVEDNICE s trojezičnimi spovedniki.
Konec
Po koncu maše oz. odletu papeža še ni konec praznovanja, ampak so na sporedu še petje in nastopi skupin.
Odhod s Krke
Omnibusi samo enosmerno iz Krke proti Trgu (Feldkir-chen), privatni avtomobili lahko na vse strani. Važno je, da se držite navodil žandarmerije in organizacijskega osebja.
Še to: OFER med mašo je namenjen kot pomoč za begunce iz Mozambika. Jeseni bo papež obiskal to državo.
Po maši bojo delili MARIJINE RELIEFE, kakor pred petimi leti na Dunaju križ.
Spored na	Krki	15.00—15.15:	prihod
11.30—11.45: pritrkavanje	papeža, krožna vožnja
11.45_13.00:	15.15—15.45:	papež v stolni-
pozdrav romarjev	CL oblačenje za mašo
13.00—14.15:	15.45—16.00:	okrasitev
začetni spored	oltarja
14.15—14.50: statio	nato sveta maša
Začelo se je pred 25 leti
Leta 1963 je prispela Slovenska gimnazija do svojega prvega pomembnega cilja, do prve mature, ki ji je predsedoval gradiščanski Hrvat prof. Adalbert Schreiner. Vsem maturitetnim izpitom po prvi maturi je — z redkimi izjemami — predsedoval potem dolgoletni strokovni nadzornik dvorni svetnik dr. Valentin Inzko.
Maturanti 8. B. razreda ...
Tako je bilo tudi letos. V 8. A razredu je nastopilo 18 kandidatov k ustni maturi, ki je bila 13. in
14.	junija 1988. Od teh kandidatov in kandidatinj je maturo uspešno izdelalo 15 maturantov. Z odličnim uspehom sta končala maturo Markus Ressmann in Dominik Kert, z dobrim uspehom pa so izpite zaključili Peter Krištof, Markus Jernej in Michael Hrobath. Trije bodo morali v jesenskem roku ponovno nastopiti k maturi. Razredničarka v 8. A razredu je bila prof. dr. Dana Zwitter-Tehovnik.
V 8. B razredu je nastopilo 19 kandidatov in kandidatinj 14. in
15.	junija 1988. Od njih je maturo izdelalo 17 maturanotv. Med njimi sta dva odličnjaka, in sicer Klaus Einspieler s samimi prav dobrimi ocenami, ki je dobil za ta svoj uspeh tudi prehodni Tischlerjev pokal, in Gabriela Ressmann. Z
dobrim uspehom so v 8. B končali zrelostne izpite Martin Dovjak, Almira Gasser, Mateja Kušej, Miriam Mlinar in Herbert Rulitz. Dva kandidata bosta jeseni ponavljala zrelostni izpit. 8. B razredu je raz-rednikovala prof. Maja Millonig-Kupper.
Predsednik izpitne komisije nadzornik dr. Inzko je spričevala razdelil v petek, 17. 6. 1988. Po razdelitvi spričeval je bilo običajno skupno fotografiranje, nato pa po skupni zahvalni božji službi valeta v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva.
Z letošnjima dvema osmima razredoma je zapustilo od prve mature leta 1963 skupno 993 maturantov to našo osrednjo pedagoško ustanovo. Profesorji in starši jim želimo vse dobro pri študiju in posrečeno izbiro poklica.
... in 8. A razreda skupno z nadzornikom in profesorji
Reportaža
STRAN ^ r\ petek,
24. junija 1988
STRAN u o petek,
l\J 24. junija 1988
Kultura

Tudi letos so go-Jenke strokovne in gospodinjske šole v Šentjakobu pripravile ob zaključku šolskega leta pester kulturni program, h kateremu so vabile pretekli petek in soboto, 17. in 18. junija 1988. Hiša šolskih sester v Šentjakobu praznuje letos 80-
letnico svojega obstoja in prav ob tem jubileju so se sestre v teh tednih odločile za pomemben korak k nadaljnji izgra-ditvi izobraževal-
ne ponudbe šole — gojenke bodo torej že v bližnji prihodnosti imele
Dekliški pevski zbor je nastopil pod vodstvom prof. Jožeta Ropitza.
Zaključna prireditev v Šentjakobu
javnosti in je tako nastala dvojezična enoletna gospodinjska šola.
Z začetkom delovanja triletne strokovne šole leta 1974 je bila dosežena doslej najvišja kvaliteta izobrazbe. Toda šolske sestre so spoznale, da triletna strokovna Sola sicer nudi za nekatere poklice izvrstno izobrazbo, da pa dolgoročno brez mature ne bo možno kriti vseh potreb. Zato so se šolske sestre prav ob 80-letnem jubileju ustanovitve zavoda odločile za razširitev ponudbe na področju slovenske oziroma dvojezične strokovne izobrazbe.
„In ker so sestre pripravljene Prevzeti vsa dodatna bremena, ki so povezana z vzdrževanjem privatne šole, smo lahko prepričani, da bomo v prihodnjem letu vedeli že kaj konkretnega o dodatni možnosti višje poklicne izobrazbe
v Šentpetru,“ je dejal dr. Zerzer.
Dejansko pa ob tej pogumni odločitvi le moremo čestitati šolskim sestram in izraziti naše prepričanje, da jim bo uspel tudi ta Pomemben korak. Ostane le še izraz naše prisrčne želje, da bo zavod tudi v prihodnjih 80-ih letih tako odlično deloval v prid gojenkam in celotni narodni skupnosti.
Heidi Stingler
Ze kmalu 5-letna strobvna in gospodinjska šola v Šntpetru
Za letošnjo zaključno prireditev je bil na sporedu nastop dekliškega pevskega zbora, pod vodstvom prof. Jožeta Ropitza, bogata modna revija in komedija španskega dramatika Tirsa de Molina „Don Gil v zelenih hlačah“ katero je tudi letos odlično režiral župnik Peter Sticker.
Številne goste je na obeh prireditvah pozdravil dr. Janko Zerzer, ki je ob tej priliki podal kratek pregled šolske politike od ustano-
vitve leta 1908 do danes.
„Značilno za to ustanovo je, da je vedno spoznala potrebe časa in temu primerno organizirala svoj učni program,“ tako dr. Zerzer.
Na začetku je bila v hiši šolskih sester v Šentjakobu ljudska šola, ki je z 252 otroki dosegla svoj višek. Leta 1912 so šolske sestre začele tudi z gospodinjskimi tečaji, ki so se izvrstno obnesli. Leta 1917 je bila ustanovljena sirotišni-
ca, leta 1925 pa še obrtna šivalnica.
Pri naštevanju teh dejavnosti pa je nujno treba omeniti, da so šolske sestre takrat same vzdrževale to ustanovo, ker takrat ni bilo javnih podpor. Že kmalu po letu 1945 pa so šolske sestre z novim zamahom začele z delovanjem in so vodile kmetijsko-gospodinjsko šolo, šivalni tečaj in otroški vrtec. Leta 1955 je dobila šola pravico
možnost obiskovati 5-letno strokovno in gospo-dinjsko šolo, katero bodo zaključile z maturo.
"t

.
Gojenke so pripravile modno revijo.
Peter Sticker je z gojenkami naštudi' ral španskega dramatika Tirsa de Molina „Don Gil 'i zelenih hlačah“.

V Sloveni Gradcu razstava o domači in umetni obrti
Prof. Vilim Demšar na razstavi izdeluje gosli.
Slovenj Gradec je ponovno kraj nadregional-ne razstave. Pred meseci je v paviljonu bila zelo odmevna razstava švedskega desajna, v petek, 17. junija, pa so slovesno odprli 7. slovensko in 3. jugoslovansko razstavo domače in umetne obrti.
Razstava je po svoji zasnovi in realizaciji pravi cukrček, neverjetno bogat prikaz slovenske in jugoslovanske rokodelske in obrtniške zmogljivosti in iznajdljivosti in vrhunskih dosežkov. Koncipirana je kot popotovanje skozi življenje: na začetku, pri vhodu je zibelka, na koncu pa pod pretresljivo Tis-nikarjevo sliko stoji krsta. Vmes pa se razpleta, zapleta, teče in kipi življenje in ustvarja, dela in gradi človek.
Da je ta razstava in z njo Slovenj Gradec prav zadela v srž zamisli o skupnosti Alpe-Jadran, najbolj morda potrjuje dejstvo, da so se njene otvoritve udeležili vidni predstavniki gospodarskega oz. sejemskega utripa Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Vsi so poudarili prav to povezovalno komponento predvsem Slovenj
Gradca in pa te razstave. Na otvoritvi razstave so bili med drugim predsednik slovenske gospodarske zbornice Marko Bulc, vodja celovškega sejma Pawlik in pa Carlo Faleschini, predsednik ESA, to je deželne ustanove za razvoj obrti v Furlaniji-Julijski krajini.
Velika popestritev in posebnost te razstave je navzočnost in udeležba profesorja Vilima Demšarja, mojstra za izdelovanje gosli in
violin vrhunskih zahtev.
Ob razstavi je bil tudi strokovni simpozij na temo obrt in vse, kar je z njo z zvezi. Kdor si bo razstavo ogledal, in res njen ogled in tudi obisk Slovenj Gradca toplo priporočamo, bo videl, da so se organizatorji resno potrudili ločiti zrnje od plev.
Razstava bo odprta do 26. junija 1988.
Franc Wakounig
Mohorjeva v Beogradu
9. junija je predstavil Avstrijski kulturni institut, ki ima svoj jugoslovanski sedež v Zagrebu, v okviru predstavitev avstrijskih založb v glavnem mestu Jugoslavije Beogradu tudi najstarejšo koroško založbo — Mohorjevo.
Prireditev, na kateri sta sodelovala tudi zastopnika založbe Resi-
denz (Salzburg) in založbe Styria (Graz), je neposredno prenašala vrsta radijskih oddajnikov SR Srbije, ki so menda prav s to oddajo nagovorili po informacijah glavnega urednika Boda Markoviča okoli 4 milijone poslušalcev! Založbo Residenz je zastopal pisatelj Günther Eichberger, Styrio pisateljica lise Tielsch, Mohorjevo pa njen vodja Franc Kattnig, ki je omenil staro povezanost Mohorjeve z Beogradom, saj je njen imenski patron Mohor živel prav v starem Šingidunumu, predhodnici današnjega Beograda. Eichberger in Tielsch sta predstavila svoje literarno delo tako v nemščini kot
tudi v srbskem prevodu (gledališka igralca sta brala prevode), v vrsti pogovorov pa so vsi trije zastopniki založb predstavili svoja področja, medtem ko je ravnatelj Avstrijskega kulturnega instituta dr. Leopold Melichar podal v kratkih in jedrnatih besedah uvod v večer, ki ga lahko označujemo kot nadvse uspešnega. Zastopnik Mohorjeve je odgovarjal na vprašanja v slovenščini, kar je med številnimi poslušalci dobro odmevalo. Upati je, da bodo taki večeri tudi doprinesli svoje k novemu dialogu tako med Avstrijo in Jugoslavijo kot tudi v Avstriji sami.
MF
Občni zbori slovenskih bank na Primorskem
V prihodnje hoče ta banka okrepiti svoje zveze z zavodi v sosednjih italijanskih deželah Benečija in Lombardija, usmerja pa svojo dejavnost tudi v prostor Alpe-Jadran, do bližnje Slovenije in do Hrvaške. Vpeljane stike ima že z zavodi v Avstriji in na Ogrskem.
Preteklo poslovno leto je za, TKB izkazovalo dobiček v višini 1.812 mio lir ( = 17,214 mio šilingov), kar je za celih 15,7% več ko leto poprej. Vloge, hranilne in na
tekočih računih, pa so narasle za 19,97%, kar pomeni v zaostreni poslovni tekmi bančnih zavodov prav tako uspeh.
V Gorici je Kmečka banka podvojila svoj promet, odkar je prejela dovoljenje za zunanjetrgovinsko poslovanje. Sedaj zaposluje kakih 50 nameščencev. Vloge pri tej banki so se povečale za 8%, dobiček pa je znašal 763 mio lir ( = 7,248 mio šilingov). Že dalj časa deluje pri tej banki tudi bankomat.
Na Primorskem obstajajo še hranilnice, med katerimi je izredno uspešna hranilnica na Opčinah. Nadaljnje slovenske hranilnice pa so še v Nabrežini, v Dober-
dobu in v Sovodnjah.
Denarni zavodi na Primorskem so imeli pred nedavnim redne občne zbore svojih članov oz. delničarjev.
Na občnem zboru Tržaške kreditne banke — TKB so udeleženci izrazili željo, da bi banka čimprej odprla svoje izpostave v Slovenski Benečiji in v Kanalski dolini. TKB je že pred kakim letom odprla svojo izpostavo, avto-banko, v industrijski coni v Domju pri Trstu, pred kratkim pa tudi v tržaški četrti Rojan.
Naš gost
S prof. Tonetom Cevcem se je pogovarjal urednik Franc Wakounig
s T
Selani nai se zavedalo, da le selska hiša lepa in njihova
V nedeljo, 26. junija, po maši bo v novih prostorih občinskega urada v Selah odprta razstava „Kmečka hiša v Selah“. Ta razstava je sad velike raziskave in primerjalne študije „Kmečka hiša v Karavankah“, ki bo izšla tudi v obliki istoimenske knjige. Kot medijski uvod v razstavo tako rekoč smo prosili etnologa in spiritus rectorja raziskave, sodelavca Slovenske akademije znanosti in umetnosti, profesorja Toneta Cevca, za razgovor o razstavi, njenih ciljih in namenih in o vrednoti domače arhitekture sploh. Z njim se je pogovarjal urednik Franc Wakounig.
NAŠ TEDNIK: Gospod profesor, tik pred razstavo „Kmečka hiša v Selah“ in prav tako tik pred izidom knjige „Kmečka hiša v Karavankah“ smo. Kako je prišlo do razstave in kaj naj zbudi, sproži?
CEVC: Pobudo za nastanek razstave in knjige je imel Gregor Mak že leta 1984, ko je s sodelavcema začel zbirati gradivo. A ker je zbiranje samo bilo nezadostno za knjižno delo, je k sodelovanju povabil mene, ki sem prej izdal knjigo „Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem“ (še prej pa knjigo „Velika planina“, ki je doživela že drugo izdajo. Obe knjigi sta razprodani — op. pisca). Zdel sem se mu očitno pravšen človek za pripravo monografije o arhitekturi Sel. K sodelovanju sem povabil še Ignaca Primožiča iz Tržiča, odličnega arhitekta. Oba sva rekla da. Konec leta 1984 sva bila prvič na ogled v Selah in bil sem izredno navdušen nad pokrajino, arhitekturo in posebej nad ljudmi.
in to veselje me vse do danes ni minilo do tega konca Koroške. Po enem letu sodelovanja sem predložil delovni načrt, da bi raziskali tudi južno stran Karavank in ne zgolj Sele, Poden, Rute in Obirsko. To so na SAZU odobrili, hkrati pa je to bila lepa priložnost, da opravimo primerjavo Koroška—Kranjska, severni del— južni del Karavank. Kajti, če smo hoteli vrednotiti arhitekturo Sel, je bilo treba poznati tudi bližnjo okolico. Na severni strani so bili Poden, Rute, Slovenji Plajberk, Sele in deloma Obirsko, na južni pa od Rateč do Mežiške doline, tu pa samo pomembnejše objekte, ki nam bi omogočili primerjavo. Tako podrobno kot Sele skoraj nič ni obdelano.
NAŠ TEDNIK: Zanimanje za slovensko arhitekturno in kulturno izročilo ni nekaj izoliranega, nacionalističnega, ampak del splošnega evropskega zanimanja za arhitekturno dediščino. Ali to zanimanje še raste ali pa že pada?
CEVC: Občutek imam, da zanimanje neverjetno raste. Skoraj bi rekel, da se človek vrača k naravi, ker je betonskega in izumetničenega povsod dosti. Etnologi pravijo, da vsaka etnološka razstava
vzbuja neverjeten obisk. Literatura, ki se dotika nacionalnih tem, je razgrabljena, tudi v Sloveniji ni drugače. Raziskovanje ljudske arhitekture je pri vseh evropskih narodih zelo močno.
NAŠ TEDNIK: Mar ni nevarnost tega „vračanja“ k izvirni arhitekturi prav ta, da se v bistvu vračamo k popačeni arhitekturi, ki se da vrhu tega še turistično tako dobro vnovčiti?
CEVC: To drži, to je folklorizem, ki ni ničesar živega. Na Veliki Planini s tipičnimi hišami so postali sedaj turistično zanimivi, ampak še vedno ljudje v njih stanujejo. Kakor hitro pa tega ni, arhitektura propada in če jo nasilno držijo, je to vzeto iz življenja.
NAŠ TEDNIK: Kje pa je meja med domačnostjo, pristnostjo in pa folklorizmom?
CEVC: Mislim, da je v spontanosti, saj arhitekti imenujejo spontano arhitekturo tisto, ki je iz potrebe človeka nastala. Tu sta povezani praktičnost in lepota. Uporabljen pa material, ki je bil na razpolago.
NAŠ TEDNIK: Kot poznavalec slovenskega kulturnega izročila bi mogli reči, da ima južnokoroški, slovenski del Koroške lastno arhitekturno izročilo?
CEVC: Seveda, to je regionalna posebnost. Jaz selsko hišo ločim od obirske, slovenjplajberške, še
bolj pa od ziljske. Tu pa mora priti raziskovalec, ki na stvari gleda razvojno. In kaj sem opazil: če primerjam Sele z Ratečami, Mežico, potem ugotavljam, da so Sele razvojno dosti bolj ustaljene in da so Sele v kulturnih prvinah zelo napredne. Arhitekturno se to kaže v razporejenosti in rasti stavb. Selska domačija je zaradi narave in drugih vplivov gručasta, vsaka stavba je sama zase funkcionalna. Osončenje na primer ne vpliva kaj na hišo in njeno usmerjenost. Glavni smerokaz pri gradnji je bil teren.
NAŠ TEDNIK: Kaj pa vodne žile ali magnetizmi?
CEVC: Tam kjer so mravlje ali mačke rade, moraš bežati, so nam rekli.
NAŠ TEDNIK: Koliko je za sodobnega človeka še potrebno zanimanje za staro arhitekturo, saj so stare bajte po navadi neudobne, mokre . . .
CEVC: Tu smo si etnologi z gradbeniki hudo navskriž. Ljudi je treba kar najprej prepričevati, naj ohranijo staro arhitekturo. Spet se kaže tista pristna narava, da je za človeka uporabno samo tisto, kar je zanj koristno. In stavbe ne bo držal zato, ker je v proporcu in skladnem razmerju z okoljem, temveč samo takrat, ko mu koristi. To velja tudi za stare stavbe. Zato predlagamo posobopitev sta-
rih stavb in s tem okolju ohraniti kulturne spomenike. Ti spodbujajo človeka k čisto drugačnemu mišljenju kot okolje z novimi stavbami.
To je psihološka kategorija, ki jo premostimo s prosvetljenjem, to je vzorčnimi primeri. Ko bi domačini v Selah videli obnovljene stare hiše, bi se morda ne odločali takoj za nove stavbe, ampak za obnovo starih objektov.
NAŠ TEDNIK: V Selah je dosti novih zgradb in pri marsikateri ima človek občutek, da bi lahko kjerkoli drugod v Evropi stala.
CEVC: Razstava in pa knjiga imata nalogo, da ljudi seznanita z domačo dediščino, kakšna je, da ne bi videli samo svoje hiše, ampak tudi sosedove in da bi videli, da je celo okolje obdano z neko kulturno atmosfero, ki je iz njih zrasla. Brž ko se kaj importira, že hočejo pokazati, da niso več kmečki. A to je napačno gledanje. Upam, da bomo dosegli, da se bojo ljudje zavedali, da je selska hiša njihova, da je lepa, da je sodobna. Skupne prvine selske hiše smo skušali ugotoviti in razstava jih pokaže. Te naj bi tudi oblikovalci doma na selskem področju skušali upoštevati in potem bi se tisti, ki bi se vrnil nazaj domov, resnično počutil doma in ne kjerkoli drugod.
NAŠ TEDNIK: Gospod profesor, hvala za pogovor!
Kultura
10 let Glasbene šole
dosežki so tu!
Glasbena šola na Koroškem, nasplošno znana kot slovenska glasbena šola, je stara deset let. V nedeljo, 19. junija, popoldne je v velikem javnem študiu celovškega radia bil jubilejni koncert, ki so ga oblikovali nekdanji in sedanji učenci Glasbene šole.
Milena Gröblacher kot mlada dirigentka pred zborom
Lok glasbil na tem koncertu je segal od violin preko citer, klavirja, kitar in harmonike do pihal in trobil. Vsi nastopajoči so se postavili s kvalitetnim nastopom, kar je najboljši dokaz resnega in zavzetega pouka ter učenja na šoli. Zato naj bo brez kakršnegakoli olepšavanja, ki bi v trenutni situaciji, v kateri se Glasbena šola nahaja, bilo le zavajajoče slepomišenje, zapisano tole: okrnitev ali ukinitev Glasbene šole — in to zaradi teh ali drugih razlogov — bi pomenilo porušenje mostu v bodočnost. Brez te naše glasbene šole bomo kulturno le še privesek in ne ustvarjalni dejavnik ne v deželi in ne na telesu slovenskega naroda.
Nedeljski koncert je plastično pokazal: iz te šole prihaja tudi zborovodski naraščaj, podmladek. Zato je potrebno in moramo ohraniti Glasbeno šolo in njeno dejavnost v celoti in po obsegu obdržali. Tega se zavedajo pri šoli sami in pri osrednjih kulturnih in politi-čnih zastopnicah koroških Slovencev. To so vsaj potrdili govorniki v nedeljo: Jožko Hudi za Glasbeno šolo, Janko Zerzer za Krščansko kulturno zvezo, Tomi Ogris za Slo-
vensko prosvetno zvezo in pa poslanec Karel Smolle, ki je spregovoril tudi v imenu Narodnega sveta.
Vsi govorniki pa so naglasili, da bosta morali Koroška in pa zvezna vlada na pozitivno spremeniti svoj odnos do naše Glasbene šole in jo začeti tako podpirati kakor nemško, deželno glasbeno šolo. Kakor je znano, naša Glasbena šola danes ne dobi — in še ni dobila — niti ficka deželne ali zvezne podpore, deželna glasbena šola pa plava v milijonih.
Zato res velja vsa zahvala in pohvala učiteljem Glasbene šole, ki z neverjetno vztrajnostjo in prizadevnostjo poučujejo. Med njimi je že nekaj lastnega kadra. Sadovi resnega strokovnega in pedagoškega dela so že krepko zaznavni in vidni. Učenci Glasbene šole v ničemer ne zaostajajo za sovrstniki deželne glasbene šole. Ponekod jih celo prekašajo. Darija Kapus in Kristijan Filipič sta v nedeljo prejela diplome za uspešno sodelovanje pri tekmovanju deželnih glasbenih šol Koroške: oba sta bila najboljša v svojih skupinah. Majda Krivograd pa je tako v slovenskem kakor tudi jugoslovans-
kem merilu najboljša saksofonist-ka v svoji zmogljivostni klasifikaciji.
Nedeljski koncert pa je bil tudi lepa priložnost zahvaliti se tistim devetim pedagogom, ki že deset let, od ustanovitve sem, prihajajo na Koroško poučevat. Kakor je dejal Jožko Hudi, bi brez njihovega truda Glasbena šola danes ne bila to, kar je: namreč priznana glasbenopedagoška ustanova. Priznanje so prejeli: Alojz Lipovnik, Lojze Ajdič, Branko Čepin, Julijan Burdzi, Lovro Sodja, Ivan Jenko, Nevenka Koželj, Avgust Pogorev-čnik, Danica Pušnik. Priznanje v zahvalo za vso pomoč in podporo, ki jo nudi Glasbeni šoli, je v nedeljo dobil tudi Klub koroških Slovencev v Ljubljani, v čigar imenu je priznanje prevzel Stane Uršič.
Koncerta se je udeležil tudi inšpektor za deželne glasbene šole, Eduard Wasserfaller. Po koncertu je v razgovoru z Našim tednikom pohvalil dosežke šole, in dejal, da ni kvalitetnih razlik med našo in deželno Glasbeno šolo in da bo treba najti modus, da bo tudi naša Glasbena šola deležna podpor.
Pianist Aleksander Kassl
Borovlje: zaključni letni koncert krajevnih Glasbenih šol
V četrtek, 16. junija, je bil javni nastop učencev krajevnih oddelkov Borovlje, Sele, Šentjanž in Sveče. Koncert je bil v mali dvorani mestne hiše in za starše, predvsem pa za učence velik dogodek in precejšen uspeh. Učitelji Roman Verdel, Lovro Sodja, Marija Kocjančič, Andrej Varl, Majda Golob in Ivo Drolc so skupno z učenci pripravili pester in zelo privlačen program, čigar višek je gotovo bil zaključni nastop učencev pod vodstvom Romana Verdela. Koncert je privabil številne poslušalce, ki sta jih na začetku pozdravila ravnatelj Glasbene šole Lovro Sodja in pa predsednik SPD „Borovlje“, Meihijor Verdel.
Razno
Poletne ponudbe Krščanske kulturne zveze
• Ljubljana
OGLED OPERNE PREDSTAVE
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na operno predstavo v Cankarjevem domu
Modest Musorgski BORIS GODUNOV v petek, 1. julija 1988 Odhod iz Dobrle vasi: 13.30 (Sienčnik); iz Celovca: 14.00 (Mohorjeva); iz Kožentavre: 14.20 (Mlečnik)
Začetek predstave je ob 18. uri.
Cena za prevoz in vstopnino
šil. 220,—
Prijave sprejema do 27. 6. 1988 Krščanska kulturna zveza, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. štev. 04 63/51 62 43.
• Rebrca — IZOBRAŽEVALNI TEČAJ
Krščanska kulturna zveza in Katoliška otroška mladina v Celovcu vabita na IZOBRAŽEVALNI TEČAJ za vzgojiteljice v otroških vrtcih in za vodje otroških skupin
Čas: od ponedeljka, 11. julija 1988, ob 8.30 do sobote, 16. julija 1988, do 13.00 ure Kraj: Mladinski center na Rebrci
Težišče letošnjega izobraževalnega tedna je jezik in otroška vzgoja. Izobraževalni tečaj je namenjen vzgojiteljicam v otroških vrtcih, voditeljem otroških skupin in vsem, ki imajo opravka z otroki.
Predavatelji: Olivena Ilič, Franci Končan, Ana Mlakar, Marinka Svetina, Tone Pavček, Breda in Tine Varl
Iz vsebine: delo v skupinah, teoretično delo, praktične vaje, ekskurzija, izdelava lutk, tehnika govora, dramaturgija pravljice, uprizoritev pravljice, plesna vzgoja, srečanje s pisateljem, likovna ustvarjalnost, razstava novih knjig, metodika jezikovne vzgoje, ura pravljic, itd.
Prijave na Krščansko kulturno zvezo ali Katoliško otroško mladino, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec
• Rebrca
TEDEN MLADIH UMETNIKOV
Čas: od ponedeljka, 25. julija do sobote, 30. julija 1988 Kraj: Mladinski center na Rebrci Prijave: na Krščansko kulturno zvezo v Celovcu
• Vesele - RIBIŠKI PLES
Čas: sobota, 26. junija 1988, ob 20. uri Kraj: v gostilni „Wutte“
Igra: ansambel ZMEDA
BOGAT SREČOLOV
Prireditelj: Podjunski ribiški klub
Vstopnina: predprodaja šil 30,—, večerna blagajna šil. 40,—
llltlliltllt
Vabimo na
Jubilejni koncert
35 let ansambla Slavka in ^
AVSENIK
v nedeljo, 26. junija 1988, ob 20.30 v dvorišču samostana v DOBRLI VASI
Ob slabem vremenu bo prireditev v šotoru pri cerkvi v Lovankah!
V sklopu jubilejne turneje bo to EDINI KONCERT na Koroškem.
PREDPRODAJA VSTOPNIC: pri Posojilnici/Bank PODJUNA v Dobrli , Škod'
Primožu
rnfoma"
Einladung zum
Jubiläumskonzert
35 Jahre Ensemble
AVSENIK
und seine Original Oberkrainer
am Sonntag, dem 26. Juoi 1988, um 20.30 im STIRSHOF in EBERNDORF
Bei Schlechtwetter findet die Veranstaltung im Festzelt in Gablern statt!
Im Rahmen
'	der Jubiläumstournee wird es der
EINZIGE AUFTRITT in Kärnten.
KARTENVORVERKAUF; Eintrittskarten sind in der Bank/Posojilnica PODJUNA in Eberndorf, St. Kanzian, ^ Völkermarkt, Kühnsdorf und St. Primus erhältlich!
Nagradno tekmovanje za mesec junij
PODARI JO TRGOVINA
A. BLAŽEJ
ŠENTPRIMOŽ
10 knjižnih nagrad—Mohorjeva knjigama Celovec
1. NAGRADA
KOLO
v vrednosti 2000,— šil.
Če ste uganili, kaj slika predstavlja, pošljite pravilni odgovor na uredništvo Našega tednika.
Naslov: Viktringer Ring 26, 9020 Celovec
Prireditve/Razn'o
Klub prijateljev lova v Celovcu in SPD „Edinost“ v Pliberku
vabita na
SREČANJE LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV in ROGISTOV iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške PESEM NAS ZDRUŽUJE
Nedelja, 26. junija 1988, ob 14.30 uri na gradu v Pliberku
Ob slabem vremenu bo prireditev v glavni šoli v Pliberku
Pozdravne besede:
dr. Ariprand Thurn-Valsassina, predsednik Kluba Mirko Kumer Sodelujejo: MoPZ „Foltej Hartman“, skupina južnokoroških rogi-stov iz Železne Kaple, Lovski oktet „Studenec“, društvo pevcev in rogistov SKZ LD Celje — sekcija savinjskih rogistov, lovski zbor Železna Kapla, skupina rogistov iz Trga, društvo pevcev in rogistov SKD LD Celje — MoPZ SKZ Celje, pevsko društvo „Simon Jenko“ — Medvode, lovski oktet „Peca“ — Mežica, društvo pevcev in rogistov SKZ LD Celje — sekcija celjskih rogistov, lovski pevski zbor slovenskega lovskega društva „Doberdob“ iz Furlanije-Julijske krajine. Skupna pesem: skupina južnokoroških rogistov iz Železne Kaple, skupina rogistov iz Trga.
• Sele — SELSKO ŽEGNANJE
Čas: nedelja, 3. julij 1988 Kraj: pri farnem domu v Selah
ob 14.00 uri ansambel „DRAVA“ ob 18.00 uri ples
Za ples igra: PLANINSKI SEKSTET
Nadaljevanje žegnanja v ponedeljek, 4. julija 1988, ob 20.00 uri
Igra ansambel „VITA MUŽENIČA“ iz Ljubljane Prireditelj: DSG Sele-Zell
• Sele
KMEČKA HIŠA v SELAH Otvoritev stalne razstave Odprtje: nedelja, 26. junij 1988, °b 11.15 (po sv. maši)
Kraj: v novih prostorih občine Sele
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in iz dajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK iz-haja vsak petek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63) 51 25 28.
II PRIREDITVE in
•	Bajdiše
PEVSKO SREČANJE
Čas: nedelja, 26. junij 1988, ob 14.30
Kraj: pri Lenčiji na Bajdišah Sodelujejo: Podhumška dekleta, kvartet bratov Smrtnik, oktet Suha iz Žvabeka, Nonet Do Certus iz Maribora in domača mladinska skupina Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Herman Velik“
•	Celovec
Oseba v zlatem rezu SREČANJE S PISATELJEM IN ZGODOVINARJEM VLADOM HABJANOM
Čas: torek, 28. junija 1988, ob 20.00 uri
Kraj: hiša Severin, Viktringer Ring 26 v Celovcu Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Celovcu
•	Železna Kapla
TRADICIONALNO SREČANJE BORCEV IN ANTIFAŠISTOV
Čas: nedelja, 26. junij 1988, ob
14.00	uri
Kraj: pri Peršmanu na Podpeci pri Železni Kapli Prireditelj: Zveza Koroških partizanov
•	Rožek
Razstava del HUGA WULZA Razstava bo odprta do 3. julija 1988
Kraj: Galerija Rožek Odprto ob petkih, sobotah in nedeljah od 15.00 do 18.00 ure
•	Dobrla vas
KONCERT LJUBLJANSKEGA OKTETA
Čas: četrtek, 7. juli 1988, ob
20.00	uri
Kraj: v samostanu v Dobrli vasi
Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi
1000 let krščanstva v Rusiji —
ROMARSKO IN IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V RUSIJO
od petka, 26. 8., do petka, 2. 9. 1988
KIJEV, LENINGRAD, MOSKVA IN ZAGORSK
Cena: šil. 9460,—
V ceno je vključen prevoz na omenjeni relaciji (letalo), vsi prevozi z letališča in nanj v SZ, izlet v Zagorsk, ves čas bivanja polni penzion v hotelih 1. kat., vstopnine in ogledi po programu (avtobus in lokalni vodnik, organizacija in vodstvo).
SPREMLJEVALEC SKUPINE: Jože Kopeinig
Prijave: najkasneje do 30. julija 1988. Število udeležencev je omejeno! Prijavljenci prejmejo še natančnejša navodila in informacije!
ROMARSKO IN IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA POLJSKO od ponedeljka, 11. 7., do sobote, 16. 7. 1988 Spremljevalec: Msgr. dr. Andrej Kajžnik Cena: šil. 4475,—
Za dvakratno tranzitno vizo skozi Češko šil. 180,—. Potrebni sta dve fotografiji
Prijave: na Katoliški dom prosvete SODALITAS, 9121 Tinje 119, tel.: 0 42 39/ 26 42, ali: na turistično agencijo CARTRANS, Pau-litschgasse 7, 9020 Celovec, tel.: 0463/51 26 80.
•	Šmihel
SKLEPNI KONCERT GLASBENE ŠOLE
Čas: nedelja, 3. julija 1988, ob
16.00	uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopajo učenci iz Šmihela in okolice
•	Celovec
SKLEPNA PRIREDITEV Mladinskega doma SŠD Čas: petek, 24. junij 1988, ob
20.00	uri
Kraj:	Mladinski dom SŠD,
Mikschallee 4
Prireditelj: domska skupnost Mladinskega doma SŠD Program: igra Miloša Mikelna: „Atomske bombe ni več“, plesni vložki, razstava
•	Celovec
Vljudno Vas vabimo na REDNI OBČNI ZBOR KDZ,
ki bo v torek, 28. junija 1988, ob 19. uri, v Tischlerjevi dvorani (Slomškov dom).
LUTKOVNO GLEDALIŠČE IZ LJUBLJANE GOSTUJE NA KOROŠKEM z lutkovno igro JAJCE
torek, 26. junija ob 11.00 uri otroški vrtec „Naš otrok“ v Celovcu, ob 15.00 uri otroški vrtec v Šentprimožu, ob 17.30 Kulturni dom v Dobrli vasi; sreda, 29. junija ob 9.00 uri otroški vrtec Mikschallee v Celovcu, ob 14.30 otroški vrtec v Škofičah, ob 17.30 stara šola v Kotmari vasi
Iščemo 10 do 12 servirk, ki so pripravljene delati na bazi provizije. Interesentke naj se javijo najkasneje do 1. julija 1988. Nadaljnje informacije po tel.:	0463/
51 25 28-21.
Na Koroškem pri Dravogradu prodam novejšo hišo, lepo v ravnini, takoj vseljiva, možnost za večjo družino.
Šport
Bilčovs bil vigredi boljši
Bilčovščani so vigredi napravili 14 točk in so se od predzadnjega mesta še povzpeli na 11. mesto. V celoti so bilčovški funkcionarji s sezono zadovoljni, Haslauer & co pa že delajo načrte za naslednjo sezono. Vsi igralci ostanejo, o trenerju in o legionarju pa bodo odločali v naslednjih dneh.
Presenečenje leta
Najbolj presenetila sta v tej sezoni gotovo Walter Pesjak in Helmut Krainer. Oba sta postala standardna igralca in sta odigrala nekaj odličnih tekem. Bilčovs bo skušal oba na vsak način obdržati.
Razočaranje sezone
Vratar Robert Čeplak je treniral le jeseni, vigredi pa ga v Bilčovsu ni bilo več videti. Ker so vsi od njega veliko pričakovali, so zdaj seveda vsi zelo razočarani.
Najvažnejša zmaga
Najvažnejšo zmago so slavili Bilčovščani jeseni proti Šentjakobu, ki je bil še nepremagan, Bilčovs pa na predzadnjem mestu. Bilčovs je zmagal 2:1 (oba gola Krainer), veselje in ponos v Bilčovsu sta bila upravičeno velika.
5 rdečih kartonov v 1 tekmi
Na Brnci/Fürnitz je slab sodnik Gantschnig izključil kar 5 Bilčovščanov. Werner Kuess, Schellander, Stojilkovsky in Hobel so morali predčasno v kabino, Zablatnik pa je še po tekmi dobil rdeči karton. Bilčovs je kljub temu zgubil samo 2:0.
Goleador postal branilec
V prejšnjih letih je Joži Partl v Bilčovsu skrbel s svojimi goli za zmage. Ker pa je letos jeseni zaradi rdečega kartona izpadel Zablatnik, je igral Partl na mestu libera, in to kar uspešno. Pod njegovo režijo je obramba dobila le malo golov.
Podliga-zahod
1.	Borovlje 26 16 6 4 57:26 38
2.	Dellach 26 14 10 2 52:21 38
3.	Lienz	26	12 7 7	38:39	31
4.	Radenthein	26	12 5 9	51:45	29
5.	Šentjakob	26	11 7 8	37:35	29
6.	Rožek	26	10 7 9	41:40	27
7.	Weißenstein	26	8 10 8	35:25	26
8.	Lendorf	26	9 6 11	38:37	24
9.	Baško jezero	26	9 6 11	33:32	24
10.	Trebinja	26	8 8 10	34:43	24
11.	Bilčovs	26	7 8 11	35:46	22
12.	Brnca	26 5 10	11 28:37	20
13.	Obermills.	26 3 10	13 30:50	16
14.	Tristach	26 5 6	15 27:60	16
SV Lendorf — Bilčovs 1:1 (0:1)
Bilčovs: Schaunig 4, P. Kuess 4, Partl 4,
F. Quantschnig 3 (63. Stojiklovsky 0), Schellander 3, Hobel 4, A. Quantschnig 3, W. Kuess, 3, Pesjak 3, Krainer 4, Mai-erhofer 4;
Lendorf, 200 gledalcev Sodnik: Fera (dober)
Strelci: Pliesnig (50.) oz. A. Quantschnig (2.)
V zadnji prvenstveni tekmi sta si moštvi pravično razdelili točke. Bilčovs je sicer že v 2. minuti povedel na 1:0, v II. polčasu pa so domačini še izenačili.
Koroška prvaka Lettkemann in Hofmeisjn Selanih
Namizni tenisJSG Sele letos v A-iigi!
Po odločitvi avstrijske namiznoteniške zveze bo ženska ekipa DSG Sele kot drugouvrščena B-lige brez kvalifikacijske tekme lahko v naslednji sezoni igrala v najvišji avstrijski ligi. Selani pa so pred začetkom prvenstva poskrbeli za pravo senzacijo — pridobili so dva koroška prvaka in iz Judenburga (avstrijski prvak) le-gionarko Alenko Nisavič.
Aktualni intervju
Aktualni
intervju
Sekcijski vodja in trener namiznoteniške ekipe DSG Sele Mirko Oraže
Naš tednik: Letos bo torej vaša ženska ekipa igrala v najvišji avstrijski ligi. Si to osebno pričakoval in kakšna uvrstitev bo naslednjo sezono možna?
Mirko Oraže: Gotovo je naša ekipa močna, da bi dobila tudi kvalifikacijsko tekmo, vesel pa sem, da je šlo tudi brez nje. Ker hočemo na vsak način
uspešno igrati v A-ligi, smo pridobili Nisavičevo in Hofmei-sterjevo. S temi igralkami pričakujem vsaj 6. mesto.
Naš tednik: V koroški ligi ste moško ekipo prav tako ojačali. Kakšna uvrstitev bo z Lett-kemanom možna?
Mirko Oraže: Koroški prvak Lettkeman se hoče letos bolj intenzivno posvetiti namiznemu tenisu, skupno z Ramou-šem pa je na Koroškem gotovo nepremagljiv. V ekipi pa je še odlični Zdravko Smrtnik, tako da pričakujem koroški naslov. V B-ligi pa se nam že danes ponuja Nisavič (mož nove legionarke), z njim pa bi gotovo tudi v B-ligi obstali.
Naš tednik: Selani ste se zdaj zapisali popolnoma vrhunskemu športu. Boste to finančno in organizatorično zmogli?
Mirko Oraže: Organizatorično gotovo, zdaj pa še iščemo sponzorja, ki bo našo ekipo
podprl
Namiznoteniška ekipa DSG Sele (Travnik/Fojkar/Oraže) je 'etos dosegla v državni B-ligi °dlično 2. mesto in bi se lahko s kvalifikacijskimi tekmami Proti predzadnjemu A-lige kvalificirala za najvišjo ligo. Po odločitvi namiznoteniške zveze so Selanke zdaj brez kvalifika-oiie v A-ligi, kar je nedvomno izreden, če ne največji uspeh
moštvenega športa koroških Slovencev.
Za Selanke bo jeseni igrala tudi Alenka Nisavič (35), ki je lani igrala za avstrijskega prvaka Judenburg. Sekcijski vodja DSG Sele pa je pridobil tudi koroško prvakinjo Evelin Hofmeister. Marti Oraže pa se bo letos posebno posvetila treningu in bo nastopila kot tret-
ja igralka. Nada Fojkar bo igrala še v podligi in za žensko ekipo DSG Sele, Carmen Travnik pa se bo vrnila h KAC-u.
V koroški ligi pa bo ojačal moško ekipo koroški prvak Werner Lettkeman. S trojico Lettkeman/Ramouš/Zdr. Smrtnik so Selani jeseni gotovo favoriti za koroški naslov.
Pavle Steki omogočil „čudež“ v Globasnici
Po jesenskem delu prvenstva so imeli Globašani le 4 točke ■n so bili na zadnjem mestu. Predsednik Simon Harrich pa je Potem pozimi napravil vse, da bi rešil svoje moštvo pred izpadom. Od SAK-a je dobil nazaj Galota, iz Slovenije pa je Prišel trener Pavle Štekl, ki je z moštvom imel uspeh. V vi-Srednem delu prvenstva so Globašani celo na 3. mestu.
ben. Tudi trener Štekl se še ni odločil. Po tem uspehu pa so mu v Globasnici gotovo vrata na stežaj odprta.
Podkrnos — Globasnica 0:1 (0:0) ^*obasnica: Kaiser 4, H. Micheu 4, Hutter 4, chatz 4, Kollmann 4, P. Micheu 5, Klančnik ’ Pajančič 4, Wautsche 4, Blažej 4, Thonho-fer 4;
^°dkrnos, 150 gledalcev ~°dnik: Kaimbacher (dober)
Strelec: Repo Micheu (85.)
Sicer so morali Globašani do zadnje tekme čakati, da so bili dokončno v 1. razredu. Iz lastnih mo-ci so potem tudi uspeli, premagali So namreč v gosteh Podkrnos/ Gurnitz. Odločitev je padla šele 5 [hinut pred koncem tekme, ko je fePo Micheu dal odločilni zadetek.
p°d trenerjem Šteklom je Mi-£heu igral defenzivno v sredini, kar je bila odlična taktična pote-2a. Micheu je ogromno pomagal
obrambi, od zadaj pa je pogosto šel v napad in dal tudi nekaj važnih zadetkov.
Na sploh pa je igralo pod Šteklom celotno moštvo zelo zbrano in disciplinirano. Štekl je začel vigredi zelo zgodaj s treningom, igralci so imeli ob pričetku prvenstva dosti moči in kondicije. To je bila osnova za uspeh, ki je presenetil vse nogometne strokovnjake. Vsi tisti, ki so Globasnico odpisali, so se krepko zmotili.
Globasnica je torej ostala v 1. razredu, Harrich & co. pa bodo morali zdaj za jesen sestaviti moštvo, ki bo od vsega zečetka igralo dobro, mogoče celo za 1. mesto. Sicer je Pepo Micheu namignil, da bo nehal, toda v tej formi je za moštvo neobhodno potre-
Zaključek 87/88
I.	RAZRED D
1.	Žitara vas
2.	Žrelec
3.	Velikovec
4.	Sele
5.	Šentpavel
6.	Galicija
7.	Grebinj
8.	Podkrnos
9.	Metlova 10. Sinča vas
II.	Globasnica
12.	Žel. Kapla
13.	Reichenfels
14.	Šteben
26 16 7 3 41:15 39 26 15 8 3 68:19 38 26 16 5 5 47:28 37 2611 9 6 33:34 31 26 10 4 12 44:48 24 26 9 6 11 25:29 24 26 8 7 11 36:38 23 26 6 11 9 25:34 23 26 9 5 12 31:41 23 26 9 4 13 33:35 22
8	6 12 38:43 22
9	4 13 32:41 22 9 3 14 37:50 21 4 7 15 28:63 15
Vigredna lestvica 1. RAZRED D
ASKÖ Šmihel 1987/88: (stoje od leve): Buchwald, Ambrusch, Šumnik, trener Pajenk, Kräusler, Drobesch, Herbert Berchtoid, Djurič; (spredaj): Motschilnik, Ernst Berchtold, Leitgeb, Willi Berchtold, Blažej, Gros, Kaiser.
ASKÖ Šmihel — Frant-schach 2:3 (1:0)
Šmihel: Leitgeb 4, Ambrusch 3, Pajenk 2, Šumnik 3, Kaiser 2, W. Berchtold 2, Motschilnik 3, Kräusler 4, H. Berchtold 2, Drobesch 1, (70. E. Berchtold 0), Gros 2; Šmihel, 200 gledalcev Sodnik: Tschernitz (dober, ni imel problemov)
Strelci: Motschilnik (22.), Gros (55.) oz-Monsberger (79., 80.), Scharf (78.)
Šmihel je vodil že 2:0 in je po nepotrebnem oddal še obe točki. Verjetno niso vsi igralci vzeli tekme preveč resno, drugače si poraza proti predzadnjemu ni možno razložiti.
1.	Wietersd.	26 18 4 4 53:20 ^
2.	Dobrla vas 26 14 7 5 43:23 3;
3.	Treibach 26 14 5 7 64:40 3;
4.	Šentandraž 26 10 11 5 37:27 3
5.	St. Leonhard 26 11 9 6 41:32 3
6.	ASK/EDV 26 11 9 6 44:37 3
7.	Mostič 26 12 7 7 42:37 3;
8.	Klopinj 26 7 13 6 25:30 3’
9.	Ruda	26 6 12 8 34:36 3'
10.	Šmihel 26 6 8 12 30:49?
11.	ASV	26	5	9	12 23:38	1
12.	Šentvid	26	6	6	14 39:46	1;
13.	Frantschach 26	3	7	16 23:54	f
14.	KAC	26	2	7	17 19:48	f
w
Šmihel: vigredi same 8 točk!
Slaba investicija
Dietmar Drobesch je prišel '2 Ži*are vasi, da bi v Šmihelu skrbel za potrebne zadetke. Toda igralec je povsem razočaral, skoraj v vsaki tekmi so ga zamenjali. Jeseni ne bo igral Več za Šmihel.
Grešnik leta
Trener Egon Pajenk je dobil Istos kar 2 rdeča kartona in je ® fern precej škodoval moštvu. V novi sezoni (če bo Pajenk °stal) naj bi se to spremenilo. Predsednik Ramuš:	„Trener
mora biti zgled mladim nogometašem.“
Najbolj konstanten
Tudi letos je igral najbolj konstantno Walter Kräusler.
Vsako tekmo je štel med najboljše in skušal tudi motivirati svoje soigralce.
Novi režiser
Jeseni je igral legionar Milan Djurič zelo slabo. Šele ko je zapustil moštvo trener Dušan Djurič, se je „zbudil“ mladi nogometaš in bil v vseh tekmah vigredi režiser v igri Šmi-helčanov.
Gledalca sezone
Najbolj zvesta gledalca v tej sezoni sta bila gotovo Rudi Čik in Fric Glantschnig, ki je po zadnji tekmi povabil moštvo celo na kosilo. Če bi bili vsi navijači tako zvesti, bi imel Šmihel vsako tekmo 1000 gledalcev.
Lojze Kužnik
1. Žitara vas	139		3	1	26:7	21
2. Žrelec	13	8	5	2	40:8	19
3. Globasnica	13	8	3	2	25:13	19
4. Velikovec	13	7	4	2	24:13	18
5. Reichenfels 13		8	1	4	23:19	17
6. Sele	13	3	6	4	9:15	12
7. Grebinj	13	4	3	6	19:19	11
8. Šentpavel	13	4	3	6	22:24	11
9. Metlova	13	5	1	7	16:22	11
10. Podkrnos	13	2	6	5	12:9	10
11. Žel. Kapla	13	3	4	6	11:20	10
12. Galicija	13	4	2	7	7:17	10
13. Sinča vas	13	2	2	9	11:25	6
14. Šteben	13	1	3	9	11:35	5
Jože Fera dal gol
DSG Sele — Reichenfeis 1:1 (0:0)
Sele: Užnik 4, Jakopič 3, Travnik 3, Pristovnik 3, K. Hribernik 3, Fera 3, Čertov 3, Mak 3 (80. Jug), Gregorič 3, Urban 3, Hobel 3;
Sele, 100 gledalcev Sodnik: Fischer (zelo dober)
Strelec: Jože Fera
Sezono so zaključili Selani brez zmage. V moštvu je tokrat igrala vrsta mladih talentov, ki bodo prav gotovo v bodočnosti postali standardni igralci. Edini zadetek za Selane je dal tudi tokrat trener Fera sam, kar zrcali trenutno stanje in formo moštva. Napadalec Nanti Travnik je igral sploh samo v obrambi, verjetno je bila to tudi njegova najboljša tekma v tej sezoni.
Wölbl in Polster v nedeljo v Klopinju — tudi Križaj pride!
V nedeljo, 26. junija, bo igrala avstrijska reprezentanca v Klopinju proti koroški reprezentanci, ki sta jo sestavila „Waschi“ Mertl in Gerdi Springer.
Avstrijska reprezentanca: Lidenberger/Konsel, Peci, Weber, Polster, Wilfurt, Schöttl, Werner, Kienast, Kranjčar, Sauseng, Hansehüttel, Speer (Pfeffer, Zack, Ogris);
Koroška reprezentanca: H. Baumgartner, P. Hrstič, Cvetko, Polanz, Rabitsch, Raczynski, Freissegger, H. Kirisits, Ober-acher, König, Schubei, Haubitz, Ramuš, Koreimann, M. Sadjak, M. Hober, Ratkič, Baloh; Wölbl.
Začetek: ob 19. uri v Klopinju.
Olimpija ali Koper v II. ligo
Od jeseni naprej bodo v Jugoslaviji razpustili eno II. ligo. Le prvih 8 moštev v obeh II. ligah se bo kvalificiralo za obstoj v ligi, vsa ostala moštva pa bodo izpadla v regionalno ligo, Olimpija se ne bo mogla kvalificirati za I. ligo, ker je trenutno samo na 12. mestu. V primeru, da bi slovenski prvak NK Koper ne dobil kvalifikcijs-kih tekem za II. ligo, pa bi Olimpija ostala kot edini zastopnik Slovenije v II. ligi. Tako bo torej naslednje leto igralo na vsak način eno slovensko moštvo v II. ligi.
Za regionalno ligo pa sta se kvalificirala NK Maribor in NK Ljubljana.
SAK začne 29. junija
Slovenski atletski klub bo že 29. junija ob 17.30 uri začel s pripravami na novo sezono. Igralci se srečajo pred Mladinskim domom SŠD.
Od 11. do 17. julija pa bo imel SAK priprave v Grabšta-nju, stanoval pa bo v Mladinskem domu.
16. julija pa se bo udeležil SAK turnirja v Šentvidu. Nasprotniki bodo SK Treibach, FC Mistelbach in Trbiž.
SŠK Obir: turnir v karateju uspešen
Preteklo nedeljo je karate sekcija SŠK Obir izvedla zelo uspešno mednarodni turnir v karateju. Domači športniki so pokazali v dvorani glavne šole v Železni Kapli svoje znanje, ki je bilo že presenetljivo kakovostno. Prva mesta so tokrat seveda še odnesli gostje iz Slovenije, ki so zmagali prav v vseh skupinah.
Kot gost je nastopil v Železni Kapli tudi Milan Hribernik, ki je pred kratkim v shotokan karateju bil zelo uspešen in se je kvalificiral kot član avstrijske reprezentance za svetovno prvenstvo.
Nastopili bodo tudi MePZ „Bilka“ iz Bilčovsa,...
... znani kvartet bratov Smrtnik iz Kort...
PMMIK MM TaHHA
g. t m M »M tanjUM i m»
V soboto, 9. julija, 21.00
ples s svetovno znanim ansamblom
ALPSKI KVINTET
Pojeta Ivanka KRAŠEVEC in Oto PESTNER
V nedeljo, 10. julija, 14.00
Kulturni spored, kabaret in nagradno žrebanje
. ter otroci otroškega vrtca iz Šentpetra pri Šentjakobu. Nato VaS bodo Zabavali ansambel
Počastili bomo tudi bivše zaslužne LOJ Z	S L^V KjA
urednike NAŠEGA TEDNIKA' in FANTJE S PRAPROTNA
V pozdrav vam bo na prazniku Našega tednika zaigrala godba na pihala iz Šmihela.