Leto - Año VI.
No. 272
"EL SEMANARIO ESLOVENO'
Cena 10 cent.
Uredništvo in upravništvo
Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 366711 Buenos Aires, 6. oktobra 1934 ^prejemanje strank vsak dan od 15.—18.
Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo
leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotali štirikrat mesečno
—s-
O	.3
w	g
ai	o
S	o
CS	M
8	<
TARIFA REDUCIDA
FRANQUEO PAGADO
Concesión 1551
Naseljevanje v Južni Jugoslaviji
V štev. 2. "Izseljeniškega vestnika" čitam pod "Kaj delajo naši ljudje po svetu?", o takih, ki bi radi se naselili in poceni prišli do zemljo po južnih krajih Jugoslavije.
Ker spm podpisani nasoljen že tretje leto v okolici mesta Uroševac (Kosovo) in kot dober poznavalec tukajšnjih razmer, se usojam cenj. interesentom podati tem mestu sledeče: 01) glavni cesti Uroševac—Gnjilane jo mnogo vasi, v katerih gospodarijo še Arnavti z jako dobro zemljo, 'epimi legami prikladno za gojenje vinogradov, sadovnjakov, umevno tudi za pridelovanje žita, ki daje na kelitar približno od 20—30 q jako lepe pšenice, rži ali ječmena. Omeniti moram tudi, da krompir, fižol in "ploh vsi drugi poljski pridelki odlično uspevajo. Ravno predkratkim se je naselilo v selo Sojevo, 5 km. °d mesta Uroševac, 8 družin iz Primorskega. Ti so jako Poceni kupili posestvo od Arnavtov. Ta slučaj upliva sedaj tudi na druge Arnavte, da naravnost silijo v prodajo svojih zemljišč, da bi se čimprej izselili v Azijo. Gelde cen naj navedem le en slučaj izmed onih 8 družin. Posestvo sestoječe iz hiše, gospodarskega poslopja zemlje vobsegu 15 há, to jo njivo, travnikov in gozda obraščenega s hrastovim drevjem, je družina dobila vse skupaj za 32.000 din. Ker je bilo omenjeno posestvo prodano po setvi, jo umevno, da je cela žetev Pripaudala kupcu. Pripomnim, da jo bilo na omenjenem posestvu v jeseni obsejanega 5 ha zemlje. Ako bi dal 1 ha samo 20 q žita, bi bilo skupno 100 q žita. Iz foga razvidimo, kako ugodna je bila ta kupčija. Seveda v poštev pridejo tudi ostale razorane njivo, ki služijo za druge poljske pridelke; kot koruzo, krompir, fi-*ol itd. Posestva pa so različna, kakor povsod, so večja in manjša, vsa pa po zelo ugodnih cenah. Glede zdravstvenih razmer se je večkrat pisalo, da vlada *Ukaj malarija itd. Toda to ni res. Z več člansko še nedoraslo družino sem tu naseljen že 3 leta, pa nisem doživel še najmanjšega slučaja malarije v svoji družni. Nasprotno podnebje je tu zdravo, sveži planinski zrak, zdrava pitna voda in tudi zadostno padavin, ^se to so dejstva, ki govore proti takim boleznim.
Z iskreno željo, d^ bi se semkaj naselilo čimveč Slovencev, sem iz prijaznosti z eventuelnimi vprašanji vsakomur na razpolago.
Z odličnim spoštovanjem: Josip Ličen, Livada pri Slatini p. Uroševac.
Na podlagi teh podatkov, je neki naš ugledni Primorski rojak, ki je naročnik S. T. in se ima lamen naseliti kje v* Jugoslaviji, pisal Josipu Ličen, in ta mu je odgovoril sledeče : Cenjeni rojak! Na Vašo željo, hočem Vam pojasniti le glav-n° Vaših vprašanj, toliko, da Vam bo lažje raz-Vldeti cel položaj, oziroma način naseljevanja tukajšnjih krajev.
Kakor čitam in čujem o veliki današnji kri-21 Po vsem svetu, razvidim, da v tukajšnjih n°vih krajih vlada še izvanredno blagostanje ^aroda. Da govorim resnico, se bodete prepri-če pridete sem, kot so se prepričali novo-^ošli naši Primorci. Zato pa iz sočutja do vseh "aših, ki se nahajate v tujini, iskreno priporo-<aiTl, da ne zamudite prilike, ki se Vam skraj-n° nudi. Kako in zakaj se Vam prilika skraj-0 nudi spoznali bodete, ko Vam pojasnim razmere. K
. so Arnavti po večini pripravljeni, da se lx-St'lijo iz svojih zemljišč in tako ostane pro-|!01'' ¿a so skupno naselimo. Ne bomo se ozira-r'a 0(idaljenost šole, zdravnika, železniške po-
staje, oddaljenosti od mesta itd. Ne bomo se ozirali na slabe poti, oddaljene vasi itd., temveč porabili bomo priliko tako, da bomo imeli vse pri rokah, šolo, zdravnika, lepo cesto, železniško postajo, mesto itd. Kakor sem se (na željo, da se naseli naša bližnja vas s Slovenci) potrudil, hočem tudi nadalje iskreno se potruditi za vsakega, ki ima populen namen sem se naseliti. Glede vročine» ter mraza, tukajšnja klima sploh, povdarjam, da ni za naše ljudi popolnoma nič nevarna, je slična naši v vipavski dolini.
Število naših priseljencev se stalno veča in upam, da v kratkem času se bo število še povečalo. Do sedaj nas je enajst družin in smo vsi v bližini eden drugega.
Ni treba dvomiti o kraju, da je močvirnat ali da je podvržen poplavam, kakor se vse to dogaja na Kosovem polju. Tega tukaj ni. Poglejte zemljevid. Tukaj ni Kosovo, temveč Mu-rava. Reka Murava se izliva dve uri daleč od nas. So tudi manjše reke in potoki, ki služijo za namakanje zemljišča. Posebne važnosti za namakanje ni, ker zemlja je zelo odporna proti suši.
Posestva so kakor povsod različna tudi tukaj; so mala in velika obstoječa iz večjih parcel. Dobijo se pa tudi posestva v enem kompleksu. Zemlja za obdelovanje je zelo lahka, da se jo orje prav lepo tudi s kravami. Dobi se pa tudi takozvaija "smolnica" ali ikra, katera je pa bolj težka. Rodni pa sta obe.
Cena živini ni visoka. Krave dobite po želji, od 400 dinarjev do 1000 dinarjev prav lepe. Vole par dobite od 800 do 1500 dinarjev.
Posestva se dobijo z odrastlim gozdom kakor tudi z malim ali brez gozda. Hiše imajo ■ nekateri prav lepe in velike, samo to je, da sistem turških hiš nam ne ugaja. Treba jih je na zunaj nekoliko preurediti. Zida se po vaseh večinoma z mrtvo opeko, ki zelo dobro služi. Zid mrtve opeke je zelo odporen proti vročini in enako tudi proti mrazu. Imenovano opeko si ljudje sami delajo in jih popolnoma nič ne stane. Dobi pa se tu pečen materjal in to prav v bližini imamo opekarno, ki izdeluje različen materjal. Kamen se tudi dobi.
Prodaja kmetskih pridelkov je zelo prikladna. Sejem oziroma velik trg imamo vsako soboto v mestu. Tam vse prodate in kupite kar želite. Cene žitu so različne. Takoj po mlatvi se proda od 80 do 100 din. q. Pozneje poraste cena tudi na 200 din. kvintal. Ječmen, oves, rž. koruza, to gre vse ene cene in sicer od 50 do 100 din. q. Fižol od 100 do 200 din. q. Krompir od 50 do 200 din. q. Ker smo trtorejci in je zemlja tukaj zelo prikladna za gojenje vinograda, bomo zmanjšali obseg sejanja žita in bomo sadili trto, ki nam bo dala mnogo več dobička. Cena namiznega grozdja je do 4 din. kg. Istotako se tudi vino drago proda.
Davki niso posebno veliki, in tudi niso na
vsi* naloženi kakor v Italiji. Obvezani smo na trojen davek in sicer na državni, banovinski iti občinski. Drugega ne poznamo.
Pristojbina za prepis, ter drugi stroški, kolikor jaz poznam so tile: 5% od kupnine po-tem so še neki mali občinski stroški, posebnosti pa le ni.
Ker sem preobložen z različnim poslom, sem Vam opisal tukajšnje razmere kolikor sem mogel. Vem, da bi vsak raje prišel do natančnejšega prepričanja in pojasnila. To seveda pa ni preveč lahko, posebno ne «a Vas oddaljene. Zato sem se odločila, da odkritosrčno pokažem cilj vsem, ki bi se želeli naseliti v te kraje. Priporočam nakup posestva in naselitev čimprej mogoče. Čimprej pridete do tega, tem bolje, ker prodajalce posestev le odlašam, naj še malo počakajo. ker še vedno mislim, da se bo dovolj naših ljudi priglasilo. Ker so prej omenjeni naši naselili že skoro celo vas, kar je tudi najbolje, istotako se nudi prilika tudi Vam, da veste. Dobro bi bilo, da se v Vaši bližini spo-naselite skupno vas in to v bližini mesta, blizu razumete med seboj vsi, ki imate namen do priselitve in da jih pride vsaj nekaj sem kmalu, da. se lahko pogodite za posestva. Prilika je tako zelo ugodna in bi bil o n e v a r n o, da bi bilo prepozno jo uporabiti, ker različni narodi prihajajo sem vsak dan za nakup posestevj Posestva se kupujejo po denarni možnosti posameznika, od 20.000 do 300.000 din.
Ker so tukaj mnogoštevilne prilike za naselitev naših ljudi, poskusite priobčiti to moje pismo v "Slovenskem tedniku" v Buenos Ai-resu. Ob enem prosim, naj bi to pismo odgovarjalo vsem, ki se nahajajo v Argentini. Velika težkoča bi bila zame, vsakemu posamezniku odgovarjati na njegove želje.
V upanju, da se boste pridružili naši novi slovenski naselbini več številno in si tako zagotovili boljšo bodočnost, kličem vsem skupaj, Srečno svidenje.
RUSKA EVOLUCIJA
Sovjetski najvišji oblastni komite je objavil v dekretu, ki določa legalne državne volitve, da bo tisočem Kulakov in njihovim družinam, ki so tekom pet let pridno delali, svobodna vde-ležitev k volitvam. Posebno bodo odlikovano oni Kulaki, ki delajo v rudnikih zlata in platina, ti bodo lahko volili že, če so 3 leta pridno delali.
Nadalje ima dekret posebna določila glede družinskih članov Kulakov, katerim se bo tudi dovolilo k volitvam, če tega ne prepovedujejo kaka posebna določila.
Ta dekret se smatra za največjo evolucijo na socialnem polju, ker vrača državljanske pravice tisočem izobečnili. Volitve bodo na način, kot jih imajo v Angliji ali Združenih državah samo da slonijo na povsem drugem pravičnejšem temelju. Prva faza teli volitev bodo občinske volitve, sledite bodo deželne in volitve v raznih sovjetskih državah in na zadnje bodo
volitve državnikov, • ki bodo vodili sovjetsko Unijo.
Kongres sovjetske Unije se bo otvoril 15. januarja. Volilcev bo nad 90 milionov.
Ta vest nas je prijetno iznenádila. Prvič ra-, ditega ker pripadamo tudi mi tistemu velikemu narodu, ki se sredi svetovne kapitalistične polomije mogočno dviga ter razvija in drugič, ker so tudi naše socialne težnje po podobnem koloktvivnem gospodarstvu, ki edino more nuditi blagostanje vsem ljudem.
Prav préd kratkim so pisali nekateri časopisi, ki jim je pač na tem, da ljudem lažejo, da ni nobene razlike med diktaturami Mussolini-ja, piti er j a in Stalina. Temn najbrže niti oni ne veruje, tem manj pa mi ko vidimo kje je ljudsko blagostanje in ni brezposelnosti. Je popolnoma resnično, kol smo čitali v obrambi uglednega argentinskega odvetnikT dr. Peco. ki je bil ravno te dni odstavljen vsi od svojega pravicoljubja, kjer pravi, da je treba rusko diktaturo močno razlikovati, ker je v prid po1 nižanini in tlačanim, medtem ko so fašistične v prid priviligiranim.
Toda diktatura je vsaka krivična, četudi je v prid množicam. Človek je v bistvu miroljuben in ljubi svobodo, ki mu je zajamčena na temelju demokratične ustanove.
Danes lahko s ponosom rečemo, da naš veliki bratski narod tam na Severu je stopil ne samo na- pot gospodarskega razvoja temveč tudi kulturnega. Dokazal je da nakriljuje vse dru-ge še tako demokratične države, ker delavske zaščitne ustanove, so brez dvoma dosedaj sama v Rusiji na tem svetu.
•le sicer razumljivo, da komunistična stranka ne bo smela še precej časa popolnoma izpustiti vajeti, ker bi se znalo dogoditi, da bi ruski narod zopet pedel v nekdanjo letnrgijo. Popolna zmaga nad privatnim kapitalom bo dosežena še le tedaj, ko zraste nova porevoiucij-ska generacija in bo sprejela vodstvo velikega ruskega naroda. To bo tudi uajvčinkovitcjša propaganda za ostali svet, ki bo brez dvoma sledil ruskemu zgledu.
Nič inanj podžigaluo ih vzpodbujevalno ne upliva pristop Rusije v Družbo narodov. Dosedaj je bila Rusija od ostalega sveta takore-koč izobčena, kar je brezdvoma močno upi i-valo, da se ni še hitrejše in močnejše razvila. Serla j pa bo vse to odpadlo in ruski narod se bo s podvojeno silo posvetil doprinesli civiliziranemu svetu dokaz o svoji zrelosti za obstoj iivvzgled delavstvu eeelga sveta.
Delavsko gibanje v Franciji
Pričakuje se, da bo v tem mesecu pričelo intenzivnejše delovanje delavskih zvez in to posebno v smislu združitve velikih francoskih sindakalnih organizacij, v skupno delovno fronto.
Znano je, da obstojata na Francoskem dve veliki delavski organizaciji sicer Generalna konfederacija dela, ter Generalna konfederacija unitarskih delavcev slednja dosedaj stoječa na podlagi III. Internacijonale. Pogajanja za združitev teh organizacij so se bila pričela že pred 3 meseci, vsled pa vFranciji tradicijo-nelne dobe počitnic, so se ta pogajanja zavlekla, katera mislijo sedaj pospešiti z odstranitvijo še obstoječih zaprek.
Naglaša poročilo, da te zapreke, ki se kažejo, kot da bi bile pomembne, so v bistvu ma-
lenkostne in da ako pokažejo merodajni čini-telji dobro voljo bodo kmalu premagane.
V	glavnem se gre, da pristopi vse delavstvo v že staro francosko sindakalno organizacijo Generalne konfederacije dela.
Bojazen stavke v vaieških premogokopih odstranjena
Oarcliff. Po večtedeuskih pogajanjih' se je posrečilo, za 1. oktober napovedano stavko od 130.000 rudarjev preprečiti. Delavstvo se je zedinilo sprejeti predlog, da se vprašanje reši potom razsodišča. Ker se je vprašanje rešilo potom glasovanja, se naznanja iz privatnih virov da jo bilo (»7.000 glasov za rešitev v gori navedenem smislu, medtem kb je bilo 14.000 proti.
Generalna stavka v Španiji
Madrid. Takoj ko se je poznala nova lista ministrov, kateri pripadajo a- pretežni večini desničarskim strankam je bila proglašena generalna stavka. Španija živi v tem momentu historične dneve, ker bo morala pasti odločitev za ali proti republiki.
Kako smer zavzemajo tam prilike se jasno razvidi, v zadnjem odloku vojnega minister-stva, kjer se določa, da nekateri generali, ki so podpirali režim. Prima de Rivera, so zopet sprejeti v vojsko.
Vidi se pa da delavske in republikanske stranke, se ne bodo kar tako ndale in bodo vso moč uporabile, da rešijo demokratsko republiko. Katalonija, nji na čelu Barcelona, se že danes lahko računa da se bo največ upirala desničarski reakciji, ter se mora pričakovati da izbruhne pravcata državljanska vojna.
Zadnje vesti h Španije javljajo da je v provinci Asturja prišlo do velikih izgledov stavkajoči so namreč napadli Civilno stražo, vlada je odposlala ojačenja. Kraji Eibar in Sardel so v rokah insurgentov. V Madridu o priliki menjave straže pred palačo predsednika so oboroženi civilisti streljali na stražo in ubili 4 vojake. V bivališčih dveh konservativnih politikov so'biel vržene bombe. Rudarji rudokopa Klguera so napadli policijo.
Company gobernador líatalunije je obljubil da bo z vsemi sredstvi branil demokracijo.
V	Madridu in Barceloni je generalna stavka popolna.
Lerroux novi min. predsednik je proglasil vojno stanje v Asturji, ter ima polnomoč proglasit to stanje v celi državi.
Nemčija skuša pridobiti Italijo
Krožijo vesti da je Hitler predlagal Musso-iiniju, da za dobo 10 let bo Nemčija garantirala samostojnost Avstrijske republike.
Hitler upa s tem korakom uničiti glavno točko zbližanja med Francijo in Italijo, ter tako-rekoč onemogočiti ta predvidevani sporazum.
Glede Čehoslovaške razširjajo, da bi bila razdelitev te države med Nemčijo Poljsko in Ogrsko, tudi ena točka za sporazum med Italijo in Nemčijo. Ker Italija bi zopet pridobila zgubljeni upliv na °grsko in bi se združila temu bloku centralnih držav.
POSET JUGrOSL. KRALJA FRANCIJI
Marsilja. Tu obveščajo, da dospe prihodnji torek, jugos!. A'ladarska dvojica na krovu jugos!. vojne ladje. Oddelek francoske zračne
flotilje bo spremljalo jugosl. ladjo, od vstopa v francosko vodovje.
Francoski zunanji minister Barthou ter minister Pietri bodo sprejeli kraljevski par v Mara il jo, ter ga spremljali na potu v Pariz kjer bodo 10 oktobra dospeli. Že ta sprejem znači veliko pomembnost, ki ga hoče francoska vlada dati temu posetu.
Med raznimi svečanostmi, se bodo vršila pogajanja in posvetovanja vseh vprašanj tičocih se skupnih interesov med Francijo in Jugoslavijo. Pričakuje se, da poset bo odločilen glede jugosl. zunanje politike, ker ako Francija ne bo hotela dati zagotovila glede Jadranske obali in tudi finančno pomoč, se bo Jugoslavija orijentirala. drugam.
OKNO V SVET
Angleška Delavska zveza proti vojni
Na kongresu te zveze je govoril predsednik razorožitvene konference Henderson, ter sli-kal prizadevanje Družbe narodov za doseči
razorožitev. ■
Hvalil je angleško Delavsko stranko katera je naglaševala na tem kongresu potrebo, d" Družba narodov mora preprečiti vsako vojsko.
Predsednik Delavske stranke je stavil na glasovanje vodilne smeri stranke v vprašanji'1 vojske in mira. katere so bile odobrene * 1.519 000 glasov proti 673.000.
V slučaju vojske mora točasni predsednik slranke, takoj vpoklicali zborovanje stranke, da se napove generalno stavko.
Reval. President Estonske Paets je vposta-vil diktaturo, ter je razpustil parlament isto tako se je prepovedalo časopisju kritizirat' vladne ukrepe in komentirati govore, ki so ji'1 v zadnjem času držali poslanci opozicije.
Dunaj. Akcija Habsburžanov se širi. Tri no-ve občine so imenovale Ottona za častnega člana, tako da je sedaj že v -300 občinah imenovan. Habsburžani se pogajajo z vlado, za pose' stva, ki naj bi se jim vrnila, kadar bo vlads preklicala dekret od leta »1919, s katerim s°
bili izgnani.
■
Bolgarija
Sofija. Od 123 vojakov, katere je vojno s°\ dišče sodilo, 'pod obtožbo, da so bili v zvezi 1 ekstremistično zaroto, je obsojenih 11 na smrt' 70 so obsojeni od 1 do 12 let in 42 pa je puŠČf' nih na svobodo.
Moskva. Sovjeti so odločili, da se obdavčil'1 s 200% več, prvotnega davka na zemljo vsa i"' dividualistična posestva, vsled tega ker se J' dognalo, da je bila sabotaža pri oddaji žita.
Moskva. V delu stoječa podzemeljska želeZ nica tukajšnjega mesta, je nastal požar. En ženir in en delavec, ki so poskusili požar ug9* niti so prišli ob življenje. Požar je nastal kratkega toka.
Washington. Tukajšnji sovijetski poslal Trojanovski odpotuje v Moskvo, da refer|rf gledé vprašanja ruskega dolga Severnim drn vam. Medtem so se preložila viseča pogaja0'1' o tem vprašanju na čas ko se vrne imenoma" poslanik.
s'
Moskva. Svetovni kongres od Kominter» je prenesel za nedoločen čas. Informirani * gi so izjavili, da ni bilo še vse pripravljen"
ta kongres, ter da se ga bode obdržalo, v pr-vi Polovici prihodnjega leta.
Moskva. Novi nemški poslanik grof pl. Schu-•wuburg je prispel semkaj. Sprejet je bil od os»bja nemškega poslaništva ter od šefa protokola Sillo, od komisarijata zunanjih zadev.
Moskva. Sovijetske oblasti pripravljajo velik uaert Amursko železnico spopolniti, spričo prodaje Vzhodne kitajske železnice Amurska železnica bo edina zveza Rusije z VTadivostokom. ki teče vedno po ruskem ozemlju.
London. Tu se mnogo razpravlja glede italijanske prepovedi izvoza živega srebra. Se opravlja to prepoved v zvezo z oboroževanjem, ker je znano, da se živo srebro uporablja v Sv'rho izdelave vojnega materijala.
Italija prideluje 30% vsega živega srebra. Španija 45%, tako da je sedaj zaprt eden naj-Vecjih dobavnih trgov. "Vsepovsod se odpirajo ?'°pet stari že opuščeni rudniki, tako je Franca potrojila delo v 3 malih rudnikih Alzaci-Nemčija je zopet otvorila rudnik, ki je bil zapu8Sen že pred 100 leti. Rusija je otvorila n°v rudnik, ki bo dajal 3000 steklenic letno.
Cena tega minerala je pa v onem lotu poskoka od 9 ñterlin na 11%.
, Vse to je v zvezi z mrzličnim oboroževanjem evropskih držav.
Rim. Poslanik Abesinije demontira vesti, ki ^ hotele zrušiti prijateljske zveze z Ttalijo.
v v
e«s da Abesinija se pripravlja napasti italjan-kolonijo Eritreo. Tz druge strani pa, da pripravlja Ttalija ^ vojaško ekspedicijo a- Ahesi-«ijo.
Milan. Ttaljanske oblasti so izgnale iz Mila-^'gnalaasvpilistnico aoi aoi aoi aoi aoi aoi aia 1111 poročevalca nemškega poročevalnega urada Vilj ema Bianclii. Držali so ga zaprtega 24 ur, kr so ga izpustile in mu naložile zapustiti Tta-''iio tekom 24 ur. Oblasti so izjavile, da dotič-nik se ni v nič prekršil, toda korak se mora 'svrSiti iz vzrokov razuma.
Madrid. Ministerstvo Sam per-j a je odstopilo 111 predsednik republike Alcala Zamora je zaprosil vodjo radikalov Lerroux-a. naj poskusi •''«staliti novo ministerstvo. Lerroux je takoj Spočel s sestanki z raznimi voditelji parlamentarnih strank, ter upa v kratkem sestaviti Ministerstvo slično onemu, ki je odstopilo. Lesarske stranko zahtevajo nove volitve.
Rukurešt. Vsled demisije rumunskega mi-•"sterstva je sestavil Tatarescu, bivši minister-ski predsednik novo ministerstvo v katereme Pa ni več znani rumunski minister zunanjih za-^ev Titulescu. kateri baje noče prevzeti to me-st°. ker se mu ni dalo prosto roko v vodjenju Zunanjih zadev. Začasno bo obdržal Tatarescu lufii zunanjo ministrsko listnico.
K rakovo. Brzovlak Dunaj—Varšava je za-^el v stoječi brzovlak Krakovo—Gdinja. Belezo dosedaj 12 mrtvih, 27 težko ranjenih in 75 Krakovega vsled megle. Brzovlak Krakovo-'ahko ranjenih. Nesreča se je zgodila 20 km Udinja je stal na progi ker je našel pot zaprto, Medtem ko vlakovodja brzovlaka Dunaj-Var-sava ni zapazil svarilnega signala in tako zavo-z brzino 60 milj v stoječi vlak. Moskva. V TTralih so našli 8 kg težko kepo ^ata. V zadnjih mesecih so 6 kep zlata našli, ki tehtale od 200 do 900 gramov. Moskva. S začetkom prihodnjega leta se bo /,0Pet otvoril direktni železniški promet med
Rusijo in Rumunijo. Ta promet se ni od leta 1918 več vršil.
Falkestone. Angleško poštno letalo ki je letelo na progi London v Pariš jo padlo v bližini tega mesta v morje. Pilot in G potnikov so se ubili. Ostanki letala plavajo na vodi. Mrtvece so spravili na suho.
Pariš. Vladni krogi demontirajo,-da hi se državni denarni zavod vdeležil s 2000 miljoni k bodočemu italjanskemu posojilu. Ne izključujejo pa vdeležitev francoskih privatóili bank.
Tu imamo ključ velikega prijateljstva Duce-ja k Franciji, mož rabi sovdke! (Op. ured.)
Varšava. Grof Potočki je vso svojo premoženje v vrednosti od 60 miljonov zloty zapustil državi. V svoji Oporoki nalaga državi dolžnost vporabiti podarjeno za boj proti raku in je-tiki.
Chicago. Znani sleparski finančnik Tnsull katerega se obdolžuje da jo poneveril okoli 143 miljonov dolarjev, je postavljen prod Zvezni sod, kjer so bo moral v družbi s svojim sinom in 15 drugih oseb zagovarjati.
Rim. Ttalija jo prepovedala izvoz živega srebra, v bilo ko ji formi.
Pariš. Pomorski krogi razpravljajo že danes o hitrosti Bodočoga parnika "Normandie". kateri ho večji od angleškega "Ouoon Marv". ter upajo, da bo ladja Normandie vsled njeno konstrukcije hitrejša nego angleška, čeravno ho imela šibkejše stroje.
Pariš. Znani bivši caristični minister Kokol-ceff je napravil samomor. Tmen<*vani jo bil večkrat minister v carskih vladah in tudi v vladi Denikina. Tmel je 72 let., in je kljub veliki starosti. do zadnjega delal kot navadni delavec v tovarni avtomobilov Renaudt.
Pariš. V taborišču Belogardistov v bližini "Ohanip Elvsees" je eksplodirala bomba, ki je mnogo materjalne škodo napravila. Človeških žrtev ni bilo.
Pariš. Tukajšnji "Matih" poroča, da vso one vesti o Trotzkyju so izmišljeno in da so Tro.t-zkv na žalost še nahaja v Franciji.
Carigrad. Znamenita tukajšnja mohamedan-ska cerkev "Hagi Sofía", bivša krščanska katedrala. bo spremenjena v muzej.
Angora. -Javlja se da predsednik Turške
republiko Kemal se poroči z eno( sester albanskega kralja Zogu, ter da bo Zogu v kratkem dospel semkaj. Pri tej priliki, se bo Albanija priključila Balkanskemu paktu, s tem se bo podvrgla vplivu turšo-jugoslovanskem vodstvu na Balkanu.
Jugoslovanske vesti
V nedeljo 30 m. m. se je jugoslovanski kralj pripeljal v Beograd iz {¡oseta ki ga jo napravil bolgarski prestolici.
Javno obvestilo ki se bavi s toni posetoin ne omenja nič Balkanskega pakta, le bratsko sorodnost med jugoslovanskim in bolgarskim narodom, ter naglaša upanje da bo kmalu bol-garsko-jugoslovanska meja odprta medsebojni trgovini.
Beograd. Neki 105 letni starki, so po 93 letni oslepelosti vrnili v operacijo vid. Ko se je vrnila v rojstno vas jo izjavila, da se je v tem času malo spremenilo, le da so ji umrli vsi znanci. Poročilo pravi, da jo velika ljubiteljica rakije.
Jugoslavija in Italija
Vodijo se pogajanja, da bi se incident, ki je nastal vsled tega ker so jugoslovanski časopisi smešili italjansko vojsko v času vojne, na način rešil, da bi jugoslovanska vlada izjavila da ne odobruje način pisanja jugosl. časopisja.
Da bi so stvar na ta način rešila posreduje in celo upliva Francija, ki bi rada videla, da bi se prišlo do sporazuma med temi državami, ker je to bistveni del, za sporazum mod Francijo in Ttalijo.
Celo govore, da so se sporazumele vlade, v kakšnem smislu in načinu, bi jugosl. vlada to objavila.
V zvezi s tem incidentom je tudi pripisati odklonitev italijanske Zvezo bojevnikov prisostvovati nekemu mednarodnem kongresu bojevnikov, vsled tega ker jugosl. Zveza bojevnikov ni hotela v' časopisju, odstopiti od svojega mileja glede italjansko vojsko.
Pripomnimo k tem vestem o teh posredovanjih za zbližan je med Ttalijo in Jugoslavijo, da bodo taka diplomatično zbližanja malo koristila. dokler so ne bo nehalo trpinčenje Jugoslovanov v Julijski Krajini.
AMnMMMSBmMKmMm
NAJHITREJŠE POŠILJANJE DENARJA
brez prošnje in pod najbolšimi pogoji, točno :n zanesljivo.
Za hranilne vloge Prodajamo Šifkarte
varnost in najboljše obresti*	po brezkonkurečnih cenah
NE DELAJTE NIČESAR
hr#)Z. da sto se prej posvetovali ■/
Vašim starim PRIJATELJEM
ia»3(l! Mai!!<! I iíIJrt 1 Ijl/JJUlu
Banco Holandés
SLOVENSKI ODDELEK
Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 üradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.30
ARGENTINSKE VESTI
KONFISKACIJA YERBE
Mestni kemični urad je izdal naznanilo, da je našel v gal pon ih postaje Lacroze na Chaca-riti 280 vreč storžev od yerbe, namenjene enemu tukajšnjemu mlinu.
Te vreče, ki so tehtale 12.800 kg niso vsebovale niti lističa imenovane yerbe.
V istem skladišču se je našlo drugo partijo 27 vreč, ki so vsebovale le malenkost yerbinih listov.
Navedene partije so se zažgale v pečeh za smeti na Chacariti.
Po raznih prodajalnah se je konstatiralo, da je bilo slabo blago stavljeno v prodajo v cilindrih z prvovrstno znamko.
Vsled tega je ta urad pospešilda mestni svet odobri predloženo novo naredbo o kontroli tega blaga> Naredba predvideva znatne zaščitne ukrepe za konsumenta.
KONGRES
S zadnjim dnem minulega meseca je zakonodajna zbornica končala svoje redno zasedanje.
Toliko visoka kakor nizka zbornica, posebno zadnja, so kakor še nikoli hitele, da uporabijo zadnjih 48 ur za spremeniti razne, že delj časa, čakajoče načrte v zakone.
Toda najvažnejši predlogi ki jih je predložila. opozicija, so ostali še nadalje nerešeni.
Centralna vlada je pa odredila da se vpokliče kongres na izvanredno zasedanje dne 17. t. m., v glavnem da se reši državni proračun in novi načrt izjednačenja notranjih davkov.
Predloženi proračun sliči z malimi izjemami lanjskemu.
AVTOMOBILSKA TEKMA V RIO DE JANEIRO
Braziljanski tekmec Correa da Silva je prevozil progo 279 km v 3 urah 56 minut 23 sekund. z povprečno brzino 70 km ña uro, z au-tomobilom znamke Ford. Drugi je Domingo Lopes, z automobilom Hudson, tret ji Victor Rosa Argentinec, na automobilu Fiat v 4h 4 m 4sek.
Ogromna masa ljudstva je prisostvovala tekmi. Sam predsednik republike je bil navzoč.
Tudi ta tekma je zahtevala žrtve in sicer tekmec iz S. Paula Nino Crespi s svojim spremljevalcem sta se prevrnila. Njih stanje je obupno.
Znani Argentinec slovanske narodnosti Zatu-šek ni imel sreče, dospel je deveti.
32. Mednarodni Evharistični Kongres
Kakor je mnogim že znano je Glavni pripravljalni odbor, določil za Slovence, iz Argentine kakor tudi za ostale romarje Slgv. narodnosti, cerkev sv. Neže na Paternalu, calle Ava-los št. 250, koder se bodejo vršile vse slavno-sti v našem lepem Slovenskem jeziku. Podrobni program svečanosti ob dnevih Kongresa to-je: 10, 11, 12, 13 in 14 trn. se bode razglasil jutri v Nedeljo 7. trn. v cerkvi na Paternalu ob priliki sv. maše kakor tudi pri popoldanski svečanosti ob 4, (16) uri, istega dne. "Duhovno življenje", ki izide danes, bode cela številka posvečena Evharističnemu Kongresu, ki tudi prinese celokupni program vseh slavnosti.
V nedeljo 30. 9. je Prevzv. nadškof barski Dr. Nikola Dobrečič slovesno posvetil zastave slov. pripravljalnega odbora, ob 10 uri na Paternalu. v cerkvi sv. Neže. ob asistenci g. su-periora R. P. Gaspar Cañada, slov. izseljeniške-ga duhovnika g. Josipa Kastelica in fleškoslo-venskega izseljeniškega duhovnika g. P. Dr. Prohaske. Prevz. je imel po blagoslovitvi zastav krasen nagovor na prisotne, nakar ie opravil sv. mašo, med katero je slov. cerkveni pevski zbor prepeval razne posebno v ta namen pripravljene pesmi. Veselje je bilo. pogledati po pestri množici naših Slovencev ki so napolnili do zadnjega kotička Paternalsko cerkev. ko so se razhajali po končani sv. maši po svojih domovih. Bil je lep dan a Bog daj da bi bili dnevi ob Kongresu še lepši ter še bolj velika udeležba s strani naših ljudi.
Popoldne istega dne se je Prevz. nadškof v spremstvu g. izs. duhovnika Kastelica, g. F. Laknera in zastopnikov naše kolonije iz La Plate odpeljal v Ensenado na Cerkveno žegna-nje (Fiestas patronales de Nuestra Señora de
dcdx)faAab cxm loó me^ofed nwierijaA fifunoA: lúfiulcrfuixr y
/uirti mjaMafgei^
hM^dMflüJúfbr
e&pjzúa.Ipartijwniluxl).
la Merced) koder je bil svečano pričakan, ter zatem pogoščen z banketom, ki ga je priredila župnija iz Ensenade, katerega so se udeležili tudi vsi uradi iz La Plate (Gubernija. Municipalidad itd.)
Zatem je imel Prevz. vsled obolelosti La Platskega škofa Mons. Albertija, sv. birmo, nakar je obiskal tamošnjo našo kolonijo, ter se istega dne povrnil v Buenos Aires.
Vsi La Platski veliki listi so o tem redkem dogoku v pondeljek obširno pisali.
F. Lakner
VRIKA SKUPNA PRIREDITEV
Naša izseljenska društva so sklenila v nedeljo 21. t. m. ob 4. pop. v dvorani XX Setiembre, ulica Alsina 2832, prirediti veliko skupno manifestacijo, z namenom spodbude spoznanja in bližanja med izseljenstvom.
Slovenski Tednik mora biti v vsaki slovenski hiši,
Svota petih pesov za celoletno naročnino je majhen denar, za vsakega, ki ni popolnoma brez dela.
Prinoračajte Slovenski Tednik svojim znancem in nrnateljem.
Pridobivajte nam novih naročnikov.
DRUŠTVENE VESTI
PEVKE
Vsako nedeljo pevske vaje točno ob 4 uri popoldne. Prosim, da vzamete vse pevke to tudi točno na znanje.
Pevovodja.
DRUŠTVENA KNJIŽNICA
161.	Na noge v sveti boj III (sp. A. B. J.)
162.	Pamet in Vera (spisal J. M. S.)
163.	Podobe iz narave (spisal Franc Pengov)
164.	N»., noše v sveti boi III (spis Anton B. J.)
165.	Fizika (spisal Henrik S.)
166.	Umni Čebelar (spisal Fr. Sakmayer)
167.	Slovenske Legende (spisal A. Medved)
168.	Luč v temini (spisal Iv. Križar) .169. Travništvo (spisal Jos. Rustja)
170.	Bodi svoje sreče kovač (sp. Jurij Trank)
171.	Umni Kletar (spisal Anton Kosi)
172.	Štefan Golja (spisal Iv. Preželj)
173.	Robinson s sli^kmi (spisal B. Vdovič)
174.	Robinzon s slikami (spisal B. Vdovič)
175.	Robinzon s slikami (spisal B. Vdovič)
176.	Slov. balade in romance (izdala Dr. sv. M.
177.	Helena (spisala Marija Kmeiova)
178.	Kazaki (spisal Lev Tolstoj)
179.	Luč (spisal L. Čermel)
180.	Travništvo (spisal Inženir J. Rustja)
Ženitna ponudba
Slovenec z lastno trgovino, star 47 let, žel' poročiti Slovenko, lahko je tudi vdova. Resno ponudbo z naslovom in navedbo starosti naj pošlje 'na upravo lista pod imenom (Trgovec).
ZAHTEVAJTE VINO GARITTA
JE NAJBOLJŠE
Paramaribo 1933
U. T. Pat. 59 - 4108
MESTNA KRONIKA
SMRT DUHOVNIKA POD AVTOM
Ob priliki prihodnjega Evh. kongresa je prišel v naše mesto iz provincije Mendoze, 67 let-ni duhovnik Juan Aonu. Imenovani je v četrtek pop. hotel prekoračiti ulico Sta. Fé v vi-^ni 2320 ne da bi opazil avtotaksi, ki se je bližal od nasprotne strani z precejšnjo naglico in se z vso silo zaletel v neprevidnega duhovnika, ki je ostal močno razmesarjen pod kolesjem avtomobila. Prepeljali so ga hitro v bolnišnico kjer pa je kmalu nato izdihnil na zarobljenih poškodbah.
TRIJE DRZNI NAPADI IN TATVINE
V trgovini z manufakturnim blagom v ulici Soler 3470 se je v sredo ob 1 pop. nenadoma pojavil človek sumljive zunanjosti in pograbil za obleko 43 letno Marijo Galvez gospodinjo trgovine, ki se je slučajno nahajala sama doma jo zavlekel v notranjost hiše, kjer ji je z grožnjami s smrtjo zapovedal, da mu izroči ves denar, ki ga ima pri sebi, ker se je temu uprla Jo je na več mestih telesa porezal z nožem in °ato vzel iz predala svoto 7 pesov ter pobegnil. Ko se je Marija nekoliko opomogla je sprožila 2 strela z revolverja z namenom, da prikliče Policijo, ki je res takoj prišla in sedaj napadalca zasleduje.
* *
*
Ko je nič hudega sluteč 52 letni Luis Biatti Wakal po Av. L. N. Alem sta mu v torek prib. °b 7 uri pop, zaprla pot dva neznanca in z Vožnjami s smrtjo zahtevala naj jima izroči denar, ki ga ima pri sebi. Biatti, ki ni bil nič kaj preveč zadovoljen z njih predlogom se ji-^a je zoperstavil a sta takoj skočila nadenj in "»i zadela več udarcev po glavi tako, da sta
ga onesvestila ter mu vzela denarnico z 143 pesov in pobegnila.
** *
Podoben slučaj prvemu se je dogodil 80-let-nemu starčku Petru Mastorini kojemu je bila poverjena, prodaja drevesc in rastlin v ulici Newbery 2967, kamor sta prišla dva neznanca v sredo zjutraj in želela kupiti nekaj rastlin, ko ag je eden od neznancev vdaril močno po Komaj pa se je starec zganil, da jima postreže, glavi in mu tako onemogočil vsako gibanje. Preiskala sta mu obleko in našla pri njemu svoto 50 pesov s katerimi sta jo pobrisala. Ko si je starec nekoliko opomogel je stopil do bližnjega stražnika ter mu javil o napadu. Na podlagi obtožbe policija drzna napdalca zasleduje.
DVA ZAKONCA V PLAMENIH
V ulici Sarmiento 4242 živi v eni izmed sob, zakonska dvojica 70 letni Aleksander Noel, ki pa je že več let paralitičen radi česar je pri-moraii vedno sedeti v zanj nalašč pripravljenem stolu in njegova žena 68-letna Katalina. V sredo se je slučajno Aleksander nahajal sam v sobi ko je po nesreči prevrgel pečico s petrolejem, ki je gorela poleg njega. Pri padcu se je pač odprla in je zubelj pograbil starca, ki je začel vpiti na pomoč. Na njegove klice je pritekla Katalina in hotela spraviti moža iz tako zelo obupnega položaja. Po precejšnjem trudu je to dosegla a je tudi sama ostala z neštevil-nimi opeklinami radi česar so jo morali skupno z možem prepeljati v zelo obupnem stanju v bolnišnico.
ROP V CERKVI
Neznani zlikovci so v noči od srede do četrtka skozi strešno okno vdrli v cerkev, ki se na-
haja v ulici Cabildo 425 in odnesli nabiralnik v katerem je bilo nekaj drobiža in izginili. Oblastim, ki vrše tozadevno preiskavo se čudno zdi dejstvo kako, da so pustili vse dragocenosti in okraske, ki jih nosijo svete podobe, nedotaknjene.
V PIJANOSTI
V sredo malo po 1.30 zjutraj je v baru, ki se nahaja v nI. 25 de Mayo in Tncuman. 34 letni T. Pirro v pijanosti in brez vsakega vzroka začel zmerjati in s pestmi obdelovati žensko 34 letno Carmen Guiraldez, ki je bila v službi ostalih gostov, ki so takoj intervenirali, da ji pomagajo. Medtem je prišel stražnik, da ugotovi kaj se godi in opazil Pirro-ta v trenutku ko je skočil v svoj avto in se z naglico odpeljal. Prišedši do L. N. Alem sta mu zastavila pot druga dva stražnika a je daleč proč od misli, da bi se ustavil zagnal v njiju avto z namenom da jih povozi in konečno zadel v avtotaksi, ki je prihajal po ul. Ayacucho, kjer so ga konečno prijeli. Pri zasledovanju Pirro-ta je padel z avta s katerim je sledil pijancu, stražnik La-magna in se precej poškodoval.
Hotel Restaurant
"FERRARI"
W A R N E S 2107
Nasproti postaje "La Paternal"
Pripravno prenočišče, za potnike in družine. — Kopalnice z mrzlo in gorko vodo. — Cene zmerne.
Pripravno tudi za bankete ali svadbo
■/. vsem konfortom $ 2.—
Pravila Slov. podporne jednote za J. Ameriko
Poleg tega mora bolniški tajnik ali pa upar v ni odsek "btožiti tako društvo pri porotnem odseku in društvo »apade dvomesečni suspenziji za prvi prestopek, trime-®®čni suspenziji za drugi prestopek in izobčenju za tretji prestopek. 22. Poleg bolniške podpore so člani tudi upravičeni odpravnine iz bolniškega sklada. Kdor je član najmanj deset let in še ni prejel najvišje v lestvici določno vsote bolniške podpore, je upravičen do $ 100 odpravnine na vsaki peso dnevne bolniške podpore. Kdor le član jednote dvajset ali več let in ni še prejel naj-vsote v lestvici določene bolniške podpore, je "Pravičen do $ 200 odpravnine za vsaki dolar dnevne bolniške podpore. Ta odpravnina se izplača na podlagi Skazil obeh zdravnikov, da je član neozdravljiv ali ta-sklene glavni odbor. Kakor hitro član prejme odpravnino iz bolniškega sklada, preneha plačevati pri-8Povke v bolniški sklad in istočasno prenehajo vse nje-J0vo pravice do nadaljne bolnike podpore. Clan, ki za-teva popolno odpravnino, s čimer preneha biti član Vínote, je poleg goriimenovano vsote upravičen do ea® tretjine posmrtnine iz poškodninskega sklada, če j0 bil član jednote najmanj pot let; če jo pa bil član manj
kot pet let, je upravičen le doene četrtine vso-ki bi jo znašala njegova posmrtnina. Ako jo tak n zvišal posmrtnino v zadnjih petih letih, se odme-odpravnina po dobi prvotnega zavarovanja in zvija- V slučajih odpravnine sine društvo dati člana Pr()iakati po dveh zdravnikih, izbranih po društvu ali p0 uPravnem odseku, katera izpolnita tozadevne listi-vpričo društvenega bolniškega odbora ali pooblaš-^n®a bolniškega tajnika. Stroške zdravniške preiska-v vsakem slučaju plača član sam. V slučaju kakšne bol Sn°8t' ali P°manjkljivosti ame K1- tajnik ali tajnik n'škega oddelka odrediti preiskavo po tretjem dr»*niku.
23.	Umobolnim se izplača odpravnina le, če jim sodišče postavi oskrbnika in če tako zaključi upravni odsek.
24.	Preostanek bolniške podpore za umrlimi člani so izplača v sporazumu z društvom.
25.	Krajevna društva morajo voditi natančni seznam vseh bolnih članov, koliko podpore prejmejo. Tozadevne knjige preskrbi glavni urad.
XXV. DRUŠTVENI ZDRAVNIKI
1.	Vsako krajovno društvo mora imeti svojega zdravnika, katerega izvoli društvo in ga potrdi gl. zdravnik.
2.Naloga	društvenega zdravnika je natančno preiskati vse prosilce za pristop v društvo in prosilce za prestop v višje razrede; društveni zdravniki dalje preiščejo sumljive bolnike, ako dotični niso sploh bolniki v njihovi zdravniški oskrbi.
3.	Društvenega zdravnika plača prosilec sam. Društvo se sme dogovoriti z zdravnikom glede stalne cene za preiskave prosilcev in sumljivih bolnikov.
4.	V slučaju, da nastane med društvenim zdravnikom in osebnim zdravnikom osumljenega bolnika nesporazum glede bolezni, smo društveni bolniški odsok ali okrajni zastopnik po navodilu tajnika bolniškega oddelka izbrati tretjega zdravnika, čigar odlok je me-rodajen. Stroške tretjega zdravnika plača jednota. Ako društveni zdravnik ne vrši svojih dolžnosti ali če so pri njem pojavi kaj napačnega, ga sme društvo v sporazumu z gl. tajnikom odstaviti in nastaviti drugega na njegovo mesto.
5.	Vsi društveni zdravniki so pod nadzorstvom gl. zdravnika jednote. 61. zdravnik ima nalogo, da v vseh dvomljivih slučajih bolezni ali proiskave prosilcev zahteva vso podatke in pojasnila od društvenega zdravnika. Od časa do časa da gl. zdravnik društvenim zdravnikom v interesu jednote potrebna navodila.
XXVI. POSMRTNINA
1.	Kadar umre član, mora tajnik društva takoj naznaniti ime umrlega, številko njegovega certifikata, natančni datum in vzrok smrti. Po prejemu obvestila o smrti mora gl. tajnik poslati društvu vse potrebne listino in društveni tajnik mora skrbeti, da so vse listine pravilno izpolnjene, a sam se mora prepričati o smrti člana, to jo idontificirati, če je mogoče. Ko ima društveni tajnik vse zahtevane listine v redu in potrjene od zdravnika ali mrliškega oglednika (koronor-ja) in pogrebnika, jih pošlje gl. tajniku in zraven mora priloižti certifikat (polico) umrlega člana in obenem mora sporočiti imena dedičev z natančnimi naslovi in njihovo starostjo.
2.	.Tednota ni dolžna izplačati posmrtnine niti dela posmrtnine, dokler niso v rokah gl. tajnika vse potrebno listine in vsi podatki, ki jih zahteva od društva, in da je bil umrli član reden član jednote, to je, ako jo rodno plačeval svoje prispevke do smrti, iz-vzemši kjer pravila predpisujejo drugače. V slučaju potrebo gl. tanik lahko predloži izplačilo posmTtnine upravnemu odseku v razsodbo.
3.	Ko so predložene vse listine, ki potrjujejo smrt člana, smo gl. tajnik izplačati iz posmrtninskega sklada posmrtnino dedičem, ki so zabeleženi v članskem certifikatu pod pogojem, če so dediči postavni v smislu zakona in pravil. Izplačati smo le tisto posmrtnino, za katero jo bil umrli član zavarovan in za katero je plačeval redno prispevke v posmrtninski sklad.
4.	Posmrtnina se izplačuje vsakomu izmed sledečih: članom dTužine, dedičem krvnim sorodnikom, soprogom in Boprogam, tastom in taščam, zetom, sinaham, očimom, mačeham, pastorkam in pastorkom, polbratom, polsestram, legalno adoptiranim starišem, zaročenkam in zaročencem, osebi od katere je član odvisen, osebi ki je odvisna od člana, ali zaupniku za izrecno
DOPISOVANJE
P. N. Pripravljalnemu odboru za SI. Pod. Jednoto Buenos Aires.
Buenos Aires, 3. octobra .1934
'A največjim veseljem sem vzel na znanje, da so bili pozvani na sestanek, te jako potrebne ustanove, tudi delegatje Ljudskega Odra in Tabora. Ta nastop Pri p. odbora je dokaz, da je isti na pravi poti ter hoče z svojim delom koristiti eeli naši naselbini. Ta društva skupno s Prosveto predstavljajo celo naše izseljeništvo ker v teh treh društvih so predstavniki vsakovrstnih idej in torej s tem cele kolonije. Tako je prav, da se pritegne k delu vse ki so za stvar in kateri se zavedajo, da je samo v skupnom delu izboljšanje našega skupnega položaja.
Oprostite, da se predrznem, Vam s tem dajati nasvete. Upoštevajoč že večkrat v Tedniku vabilo prip. odbora, upam, da se Vam ne bom zameril in to radi tega ker smatram, za potrebno, da dobite čim več pomislekov v tej zadevi, ker je zelo važna in pa radi tega. ker se zavedam, da delam DOBli°, kar bo gotovo stvari koristilo.
Ker je Podporna Jednota, organizacija popolnoma gospodarskega značaja, naj se v njo ne vtika nobenih poličnih smernic. Naj se isto vodi samo po pravili in iskušnjah v prid potrebnim sotrpinom. Politiko naj vsi delegatje ali poznejši voditelji pustijo svojim društvom v pretres in naj se bavijo samo z jedrom Jed-note, katero mora ostati sveto in nedotaknjeno. Naša društva naj ostanejo kakor so do sedaj, vsako s svojim smirnicami, in naj bodo onim ki jih vzdržujejo in podpirajo v zabavo in izobrazbo, dočim mora biti Jednota vsem MATI. V njo naj so vsak zateče, ko ga nesreča pritisne. V njej naj dobi, kar mu nihče ne more dati. ko si sam ne more zaslužiti. f"e se bo
delalo po tej poti, bo res dosegla Jednota tisto korist katero se ji pripisuje. Če se bo pa v njo vtikalo politiko, društvene ali osebne koristi, če se bo vo njo postavilo ljudi ki vedo samo kako se ponadati z častni ali odborniškimi mesti ali taki ki bi iskali mogoče materijalnih koristi, ne bo jednota nikdar dosegla svojega cilja. Zato je treba jako paziti in biti oprezni pri tako važnem delu kot ga ima sedaj pripravljalni odbor. Po mojem mnenju, imamo prav malo takih ki bodo tem okoliščinam odgovarjali. Zato naj se pazi. Kdor se ne čuti dovolj sposo-bneg in vstrajnega, naj raje pusti stvar na miru.
V kolikor mi je znano, je bil do sedaj ta P. odbor sestavljen iz pristašev samo enega društva. To ni prav. Veseli me torej, da se jutri v četrtek na skupni seji ta odbor reorganiziral, •laz bi svetoval, naj se izvoli iz vsakega društva po dva člana in enega od Slovenskega Tednika. Tako bi la odbor štel 7. članov in naj imajo nalogo potem vso stvar rešiti z sodelovanjem svojih društev. Oni naj poročajo pri svojih društvih potek ter naj pazijo, da si zapomnijo vse nasvete in predloge ki jim jih stavi njihovo članstvo, da zamorejo z točnostjo poročati pri sejah p.o. želje tistih katere predstavljajo. Ker sem že nekaj let član Prosvete bi si tudi dovolili predlagati za Prosvete dva člana, katera naj bi bila: tovariša Stepančič in Rado Ličen za Tednik pa t. Kacin. Pri ostalih dveh društvih sicer poznam članstvo a si ne morem kaj takega dovoliti, zato naj si tudi oni sami predlagajo. lipam, da ne boste vzeli za slabo, če si toliko dovolim, ker približno vem, da bo še več predlogov in se ne bom drl, če moj ne prodre, pač pa bom jako zadovoljen, ako bo prav, kar iz srca želim. Jaz Vam svetujem tako, ker sem prepričan,da je le ta pot ki vodi k pravemu cilju, ne pa tista, ki hoče biti pristranska. Zato proč z častihlepnostjo in ambicijo, proč z vsem kar more škoditi skupnosti. Na dan čiste delavske ideje. Tiste ki pravijo, ad nam ne bo nihče pomagal ako si ne
borno sami. Na dan ideja bratstva in medsebojne samopomoči. Biti moramo pripravljeni vsi za enega in vsak za vse, ker le v slogi
je moč.
Ako boste tako prijazni, da bi mi hoteli kaj odgovoriti, ali še kaj vprašati, bom jako zadovoljen in sem pripravljen z vsemi močmi pomagati k cilju. Če pa moje pomoči ne rabite, me bo še bolj veselilo, ker bo dokaz, da gre prav. Najprisrčneje Vas pozdravlja
Ilvzj ABCDE
Moj naslov je: Ilvzj, casilla de C. 171, Buenos Aires.
ZUBOZDR ARNICA
Dra. Samoilovic de Falicov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure
DONATO ALVAREZ 2181
II. T. 59 - 1723 Trelles 2538
Dr. J. HAHN
ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok.
Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
ZDRAVLJENJE Z
ULTRAVIOLETNIMI ŽARKI Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER NIZKE GENE
tlfl i IEHIWPIW^WI.1.1 I"	ffUT^W^-W^P—■
fcorist osebe, ali oseb, ki pridejo v gori navedenem v poštev. če ni član oženjon ali članica omožena, sme tak ¿lan zapustiti posmrtnino v sporazumu z gl. tajnikom in gl. predsednikom kakemu dobrodelnemu zavodu, ki ni v nasprotju s prvim odstavkom načelne izjave 8. P. J.
5.	Posmrtnina se izplača le tistim, ki pridejo v po štev v smislu 4. točko tega člena, če se dediči prepirajo zaradi posmrtnine, se mora vsa zadeva izročiti sodišču, ki določi pravega dediča ali dediče in da jed-noti pobotnico za izplačano posmrtnino. Dediči morajo biti zapisani v oporoki in zraven mora biti navedena stopnja njihovega sorodstva.
6.	Posmrtnina se izplača v teku šestdesetih dni po smrti člana, ako je gl. tajnik prejel jason dokaz smrti in imena ter natančne naslove dedičev z opombo koliko so stari ter druge potrebne listino, in če jo bil umrli član petinštirideset dni v jednoti od datuma, ko je bil sprejet v jednoto. Dedičem, bivajočim v bližini kakega društva 8. P. J., se izplača posmrtnina po društvu, toda dediči morajo prej podpisati zahtevano po botnico ali članski certifikat; dedičem, oddaljenim v inozemstvu, se pa izplača posmrtnina kakor ukrene gl. odbor in gl. tajnik mora ravno tako zahtevati pobotnico.
7.	V slučaju mladoletnih dedičev, katerim niso sorodniki oziroma sodišče postavili varuha po zapuščinskem sodišču in ki ne predlože gl. tajniku vseh potrebnih listin, ali če ne nameravajo storiti tega, se posmrtnina takih dodičev naloži obrestonosno v posobni sklad na ime S. P. J. Kadar postanejo taki dediči polnoletni, ali če jim sodišče postavi varuha, prejmejo vsak svoj delež z nabranimi obrestmi vred. Mladoletnim dedičem v inozemstvu se pošlje posmrtnina, kadar
gl. tajnik prejme pooblastilo od varuha in druge potrebne listine.
8.	Iz posmrtnine se ne smejo plačati nobeni dolgovi, izvzemši če je umrli član ka dolgoval društvu na ases-luontu.
9.	Posmrtnina zapade v treh letih od datuma smrti člana, ako se v tem času ne zglasijo pismeno ali ustmeno postavni dediči, ki so zabeleženi v oporoki, in če se ne izkažejo s potrebnimi listinami. Po preteku treh let izgube dediči pravico do posmrtnine, izvzemši v slučaju, če je vsled pretrgane mednarodne poštne zveze nemogoče priti v stik z dediči.
10.	Ako se izgubi članski certifikat umrlega člana, mora dedič predložiti gl. tajniku zapirseženo izjavo, potrjeno s podpisi predsednika, tajnika in blagajnika društva, čigar član je bil umrli, da je res pravi dedič. Potem se šele sme izplačati posmrtnina.
11.	Za samskimi člani, ki izvrše samomor, se plača posmrtnina le tedaj, ako so bili najmanj eno leto v jodnoti; ako pa niso bili člani eno leto, pač pa več kakor petinštirideset dni, se izplačajo le pogrebni stroški v znesku ne manj kot i 5.00 in ne več kot $ 250.00. (Vdovci, ki imajo otroke, se ne smatrajo samcem.) Izjemo tvorijo le oni samski samomorilci, ako zapuste posmrtnino osebam, ki so bile odvisne od njih zaslužka, dokler so živeli, in katerim se sme zapustiti posmrtnino v smislu pravil. V tem slučaju se izplača posmrtnina kot za samomorilce, ki so vdovci ali zakonski. Za samomorilci, ki prestopijo v višji po-smrtninski razred, se izplača višja posmrtnina le tedaj če so bili eno leto v višjem razredu od datuma prestopa; ako so bili manj kot eno leto v vijem razredu, tedaj se za njimi izplača posmrtnina iz tistega razreda, ~v katerem so bili prod prestopom v višji razred in
certifikat višjega razreda je ne veljaven.
12. Slovenska narodna podporna jednota ne pl»É* posmrtnine za člani:
a)	ki še niso petinštirideset dni od datumu sprej" mi> v jednoti;
b)	ki so stopili v jednoto prestari in ki so pri vstopu zatajili svojo pravo starost;
c)	ki jzgube življenje med izvrševanjem prostovolj' ne nevarne službe: stavkakazi, policaji, deputiji ob i»' au stavke itd. (v teh slučajih odloča na podlagi po* datkov gl. odbor) ter za onimi, ki izgube živ)j«nje * službi katerekoli oborožene sile, izvzemši kjer pravil* predpisujejo drugače;
d)	ki so prvi mesec črtani (izplačajo se pa pogrebi! stroški od zneska $ 5 do $ 250 oziroma do zneska varov&Inine), in za članicami, ki umrjejo na redne» porodu v teku 210 dni po vstopu v jednoto in če f pri vstopu zatajile nosečnost (za članicami, ki
jejo na redpom porodu v 210 dneh po prestopu v vtfj» posmrtninski razred z zamolčano nosečnostjo, se i*' plača nižja posmrtnina, za katero so zavarovane p1®*' vstoppm v višji razred). Od te določbe so izvzete f*" niče, ki so prestopile iz mladinskega oddelka v odd«' lek za odrasle člane;
o) za člani, ki umrjejo v inozemstvu bre/. pravilu*'1 potnih listov;
f)	ki so usmrčeni od države vsled zločina ali ubit1 pri zasačenju zločina (v slučaju dvomljive krivde * smrčenega ali ubitega člana se iščejo natančni pod®4 ki in zadeva se predloži konvenciji v razsodbo);
g)	za člani, katerih ni mogoče spoznati (identif,CI
rati-> . ■ »i o4-cr išgritvetp,, taoi aoi aoi naoi aoi aoi aoi aoi
(Nadaljevanje)

No. 272
jJLOVhiNBK.1 TEDNIK
STKAN 7
DEKLIŠKA GREDA
KAKO MISLIM JAZ
Že dolgo je od tega, ko jtj Slovenski tednik nam dekletom velikodušno poklonil prostor v *voji sredi pod imenom "Dekliška greda".
Pač res plemenita misel. Razmere v katerih živimo, nam ne dopuščajo, da bi se osebno pomenkovale, zato pa nam vsem je "Dekliška greda" na razpolago. In vse mladenke smo poklicane sejati v to gredico in trgati iz nje cvetje, ki nam je najbolj ljubo in drago.
Gotovo je, da vse ne čutimo enako naklonjenost do enega cveta. Vsaka izmed nas si je izbrala cvetko, ki ji je dražja in lepša od drugih; morda radi barve, vonja, oblike, ali celo simboličnega pomena. Vsekakor je izvoljena rožica deležna posebnega negovanja. U-sadimo jo v zaveten kraj in Šesto se s prijateljico pogovarjava o njej.
Drage tovarišice! Naša "greda" ima za vsako iz med nas prostorček v katerem lahko svobodno vsadimo cvet. Mnoge naše tovarišice so nas prehitele, in tem vrlim mladenkam želim in prosim naj pogosto sade cvetje, ki razveseljuje naša srca v tej mrzli tujini.
Tudi jaz bi rada vsadila cvetko, ki se imenuje "lepota" in nje pomen vam opišem tako, kot ga jaz umejem.
Lepota, to je dar, ki ga narava ni vsem naklonila. Pogosto zavidamo lepo dekle in si želimo biti njej enake ali še lepše, če bi bilo mo-«oče. Če bi se pa dvignila zavesa, ki zakriva Prihodnost, in konec bi bilo lepote. Marsikatera bi bila tedaj drugačnega mnenja in ne bi zavidala ta lepi cvet, bi ga prejkone pomilo-vala.
Gotovo je, da lepo mladenko obkrožajo številni častilci. Saj tudi metuljčki obletavajo lepo cvetko, a le dotlej, dokler nudi čašico sladkega nektarja. Pogosto srečamo dekle, ki jo narava ni obdarila z lepoto. Ne obkrožajo jo trume oboževalcev; vendar se varamo, če milimo, da jo nihče ne ljubi. Tudi čebelice ljubijo samo tisto cvetje, ki ima mnogo paše.
Včasih se medsabo pogovarjamo in često-krat nanese pogovor, ko reče katera: nič ni ^epa ona in vendar sta srečna. Neizkušene menimo, da le lepoto lica ustvarja srečo. Morda j« res kaj resnice, vendar pravo srečo ustvarjajo le sorodne si duše. Saj gotovo on ne opazuje njenih potez na obrazu, ko ga ona vodi po nje-tujih livadah med cvetjem opojnega vonja. Ko stopa z njo po mehki stezi v senci košatemu drevja. Ko sniva z njo med gostolenjem Veselih ptičkov in žuborenjem kristalnega potočka. Ne igra glavne vloge lepo lice takrat, k« se najdeta duši, da skupno ploveta v daljne s°lnČne kraje, ki skupno stremijo za istim 'dealom in tudi skupno trgajo črne oblake •«Hode.
Velika idealna duša je nam mladenkam zelo Potrebna pa najsibo naša zunanjost kakoršna-koli.
l^rage tovarišice! Če katera ni zadovoljna z ,nojim mnenjem o lepoti, bom zelo hvaležna ako ona pove svoje. Saj zato imamo "gredo", jo obsejemo in obdelujemo ter i/, nje iztre-
Anica Jeram:
Le meni nič
Povrnil se je ptičji roj in prinesel pomlad je s seboj ! Prinesel novih upov je in veselja za mlado srce.
Le meni nič prinesel ni. oko mi žalostno solzi. Topi se v žalosti srce, saj še ptički zabli ste name.
Mi nismo zabili nate; saj ktebi smo vrnile se. Ti bomo spevale sladko srce ozdravile bolnó.
Nič ne jokaj, ne žaluj; le z nami pevaj, se raduj. Kot drugim, tebi prav tako iz vrta rožice cveto!
Če zgrinja oblak se nad teboj, nikar, nikar se ga ne boj! Oblake veter razpodi in žarko solnce zablišči.
Kaj meniš, de me ptičice ne vemo kaj bol je in gorje! Tudi nam sovražnik stre težko zgrajeno gnezdiee.
R. S.
SANJE
Hodil sem po temni mrzli noči. ki je zagrinjala Slovenski rod — in videl dolgo trnjevo sem pot in sprevod, ki po poti tej beži
In vendar videl pot sem to samó.— ki pelje v mojo domovino na prelepo moje me planino... Ah. sanjal sem tako težko, težko. .
Iz teh sanj mi roža je vzcvetela; roža divna, brezskrbnih mladih dni. Tz nje tekla je vroča rdeča kri. . . in me utopiti je hotela. —
Kot svinec sanje bile so težke, da sem zabil tebe domovina, da sem zabil rojstna te planina, da moje ni slovensko več sreč.—
Poljane so odete v drobne marjetice, ki dvigajo glavico, kot bi pozdravljale stvarnika.
Zrahljani vrtovi, gredice polne pestrega cvetja, ki ponosne gledajo na stezice in se smehljajo mimoidočim v obraz.
Vse se veseli novega življenja, le tam pod majhnim gričkom, vidiš nekdaj cvetoči vrt, podrt in zapuščen. Gredice so vse obrastene z visokim plevelom in tam pri podrti ograji vidiš bledi kimajoči mak, kot bi prosil rešitve. Ob njem stoji ovenela senca, mamica.
Solnce je utonilo. Vso prirodo pokriva hladen mrak. Ptički so si poiskali v gaju svoje domove. Le tam od daleč se čuje nočnega ptiča,, ki drami tišino in žabice v mes reglajo, da murnov skoi'o ni slišati.
Ovenela mamica strmi nepremično v bledi zapuščen mak. V razbolelem srcu nosi na tisoče spominov. V mislih ji plava njena duša daleč, daleč po tujem neznanem svetu, in njene izmučene roke objemajo spomine preteklosti — srce ječi — in dve britki solzi se utrneta iz njenih oči na bledi mak.
**
*
bimc,
ves plevel.
Olga.
ZAPUŠČEN VRT
Zopet diha med nami cvetoča pomlad! Radost — trpljenje.
Topli pomladanski žarki solnea so zopet posijali, da vzdramijo vso prirodo k novemu življenju, da zavžije nov zrak in veselje.
Zemlja poganja nov rod. Na holmcih in grč-kih, kraj potokov in studencev se smehlaja-jo vijolice, rumene potočnice in beli zvončki.
Mama, zakaj plakaš.'
Oh. Nada, ti ne veš, kako lep je bil nekdaj 1a vrt, kako vesel ta dom. Vse povsod se je čulo lepe naše pesmi. Srca so nam uriskala in prekipevala v blaženosti in sreči. In vendar! Kako hitro je vse minulo. Danes kraljuje nad nami samo še s plevelom obraščen grob. V njem smo živi zakopani in nihče nas ne sliši, ko upijemo, da nismo še umrli... Majhna si bila še ti. ko nas je začela zapuščati mladina, edini naš up in veselje. In z njimi so odpotovali v mrzli svet tudi tvoji bratci in sestrice. Ah, daleč po svetu so se razpršili in moje oko jih morda ne bo videlo nikoli več. Morda niti Milic ota, ki je hitro onstran meje v Ljubljani, ne bom videla nikoli več. Ah, njega še manj, ker ne sme priti domov. Črna pošas preži na njega in če bi ga zgrabila, bi ga ne izpustila nikoli več.
In kaj jim je revež storil. Nič drugega kot zahteval je kos pravice in kos kuha zase in za svoje-. . .
Kako boli materino srce, ko na stara leta nima nikogar, da bi ga pobožala po kuštravih laseh in po razgretem licu. Nikogar, ni da bi ine potolažil in razveselil. Ostala si mi od vseh otrok samo še ti Nada in ko dorasteš, me bos tudi ti zapustla ter odšla v svet poiskat, si sreče in kruha — in jaz bom ostala sama..., zapuščena kot ovenela mamica bledega maka na vrtu.
Mamica, zlata mamica! Ne mučite si že itak ranjene vaše duše. Četudi sva ostali sami, so njih misli neprestano pri nama. Svojega rojstnega kraja nemorejo pozabiti in čestokrat zalivajo z grenkimi solzami tujo zemljo.
In mi mamica pozabimo, da živimo v zaprtem grobu. Bo že tudi drugače, -laz vas nebom nikoli zapustila. Izmučena ste vsled tolikega trple-nja in srce bi mi počilo, če vas bi zapustila
samo---, devet let imam že, tako, da si
upam počasi vzgajati nov cvetoči vrt, ki nama bo prinesel novega življenja. In prišel bo tudi dan, ko se bodo naši spet vračali v svojo svobodno domovino---in zopet, bo zaorila
po naših hribih in dolinah prelepa naša pesem. Ah, morda vas mamica takrat ne bo več med nami, a vaš duh in vaša velika ljubezen nas bo
spremljala---in pozni rodovi se bodo
spominjali nevstrašene velike Primorske matere. Zavladala bo nova cvetoča svobodna pomlad
ffil?i mM No. 272
ODPRTIMI OČMI
DEKLICA Z
Hišica ,ki je podobna košu cvetja, — je-li ro dobro znamenje? — se imenuje "Speranza" (Upanje).
Noč se spušča in tema raste od hipa do hipa.. . težka in jasna noč... noč, ki veruje v svetlobo.
Tn tema postane nov izgovor, da se Filbert. pomakne še malo dalje.
Kako je strašno, če ljubiš.
Glej ga, Filberta, odkritega in odprtega moža, jasnega kakor solnce, kako se zdaj plazi ob zidovih kakor tat. ..
Že je pri trdnjavi.. . Evo ga pr iozki ulici, ki pelje do. . . "Zavetja". . .
Svečan lunin svit je preplavil ozko ulico in sence se ostro odražajo, a ubogi Filbert išče v njih zavetje. Boji se, da bi ga kdo ne srečal. . .
Nato se vrne h košatemu drevesu, ki stoji med gradom in cerkvijo. Tam je na varnem... Tam sme čakati in opazovati.
Kdo ve?... Morda se mu nasmehne sreča, ali ga zadene nesreča, da jo ugleda. . .
Rolanda hodi pogostoma zvečer v cerkev k molitvi.. .
Če bi nocoj prišla ?. . .
Vrata so odprta. Filbert se splazi noter; cerkev je prazna in mračna.
Le stara ženica s črno obrobljeno avbo vdove prebira svoj molek v kotu.
[n spet je zunaj, sredi noči. .
Zdaj se ne ustavlja več... uda se. Negotovost ga ubija.. . Želja, da zopet vidi hišo. . . da izve svojo usodo... da sreča morebiti Rolando, postaja vsak hip močnejša, ne trpi odpora. .. Njegova volja je postala v omami bolesti goreč snop slame. Toliko slabše!... Naj bo kakor hoče!.. .
in na tem vrtu vtrgano cvetje, bo krasilo vaš
grob.--—
Vsepovsod vlada tiha noč. Le tam iz zvonika sv. Mohorja se čuje mili večerni zvon. Mamica in Nada poklekneta pri bledem maku na trdo zemljo. Njuni ustni šepečejo tiho molitev. . .
(hči Primor ja)
POZOR ROJAKI!
Krojačnica
in trgovina
z manifakturnim blagom, ter sploh z vsemi potrebščinami
Slamniki od $ 1.95 dalje
Cene konkurenčne
Se priporoča
SEBASTIAN MOZETIČ
OSORIO 5025 LA PATERNAL BUENOS AIRES
In Filbert je že zopet v ozki ulici...
Tam-le, za slab streljaj, stoji hiša... njih dom !...
Vsa okna v pritličju so slovesno razsvetljena . . . Filbert zapazi zelena vrata ograje, na novo prepleskana... in močne posrebrene kljuke, ki jih krasijo. . . Celó neko senco razloči... sence, ki se pojavljajo za snežnobelimi zavesami ...
Bliže... zmerom bliže prihaja...
Zdaj stoji tik pred vrati.
Vse je zapuščeno, tiho. .. skrivnostno. ..
Filbert ne čuje ničesar drugega razen utripanja svojega srca, ki mu v prsih klenka izgubljeno. pesem ljubezni in bojazni. . .
Mahoma presune tišino pasji lajež.. . tam-le, tik njega na hodniku. Faraud je zavohal gosta in oznanja po svoji stari navadi novico nebu in zemlji.
Rolanda je morala biti tisti hip v predsobi, kajti komaj trenutek za tem je odprla duri in stopila na prosto, vsa bela, kakor prikazen:
"Ah, ti si. . . vzklikne, ko ugleda Filberta, ki je obstal kakor ulcopan na svojem mestu, nepremičen od prevelikega razburjenja.
"Da. . . jaz sem..."
"Ti si. .! ?" je ponavljala Rolanda mehko... "Ti si...?"
Tn ugleda ga s presrečnimi očmi... z očmi polnimi svetlobe, v katerih je Filbertu odprto pismo... vse čustvo, po katerem je koprnelo njegovo srce.
Nekaj hipov sta obstala na'mestu oba trepetajoča in sta se gledala iz lica v lice...
"Pridi noter. . . !" je nenadoma vzkliknila Rolanda ter izprožila proti njegovim svoje roke. . .
"Ali je res. .. f' je šepetal Filbert v salonu, kamor ga je bila posadila teta Cecilija... Salon je bil natrpan s kovčeki, z oblekami, vse v neredu ob povratku s potovanja... "Je-li res?. . . Ali se mi sanja?. . . Ali sem zares v
Veliki zavod
"RAMOS MUIA"
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Anal'ze krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914).
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki Izpadanje las. Ultra violetal žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regenarcija po prof. Cicarolliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravilno po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kislino, težka prebava, bruhanje, rane.
6REVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
OBLO, NOS, USESA: vnetja, polipi: brez operacije in bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, nerodno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
"Zavet ju" i.. . Vi ste tukaj. . . ? In povabili ste me, naj vstopim. .. ?"
"Nič se Vam ne sanja, Filbert. Zares ste v "Zavetju"... pri nas... pri nas doma!"
Teta Cecilija ga prime za roko. . . gleda ga z nepopisnim izrazom obžalovanja in sočuv-stvovanja:
"Ubogi moj Filbert. . . grešila sem zoper Boga in zoper Vas!. . . Dolgo, predolgo sem se obotavljala. . . Rovarila sem proti Vam. .."
Filbert ji rahlo brani.. .
"...Da!... Rovarila sem proti Vam. Tem bolj utemeljeno pa je moje današnje čuvstvo in tem bolj častno za Vas. . . Izbrišimo vse, kar je med tem bilo.. . Prišli ste gotovo prosit za Rolandino roko, kajne?"
"Oh, ura ni primerna... Saj ste komaj prišli s potovanja. . . Vedel sem se nespodobno.. -tako ne gre. . . Ampak sem ves iz sebe!.. . Ne morem več živeti... Ne prenesem več negotovosti !. . ."
"Zdaj Vam bo gotovost plačilo.. . Kar se mene osebno tiče, Vam rečem slovesno: da. Kar se pa tiče Rolande. . . zmenite se še danes ž njo. . . Kar takoj!. .."
Teta Cecilija se je zravnala visoko in jima je odprla vrtna vrata. . .
To vse je bilo storjeno tako bliskoma, tako nepričakovano, da sta se mlada dva obotavljala . ..
"Pojdita, otroka moja, moja ljuba otroka. .. Bog hoče, da tako bodi!. . ."
V mračni- svetlobi neba... v tistem kotu na vrtu, kjer je staro figovo drevo iztezalo svoje posrebrene roke v noč. .. prav na tistem mestu, kjer je lepi Roger Maude izgubil svojo bitko.. . sredi med rožami in prelestnimi dišavami... pod visokimi zvezdami... je Filbert, trepetajoč kakor jesenski list, v prvo v svojem življenju iz ljubezni poljubil na čelo dekle.
In to deklé je bila Rolanda You. . . Rolanda njegova vroče ljubljena. . . Rolanda, za katero je Filbert očuval čisto vso svojo mladost ...
Dolgo je držaj v svojih dlaneh njene drobne ročice. . .
Dolgo se je vtapljal v njene modre oči, obokane s črnimi obrvmi. . .
Nato je začel tiho, tiho, svojo pesem tolažil« no, svojo srčno pesem:
O Magali, me tant amada.. .
Rolanda je naslonila svojo plavolaso glavico na njegovo ramo in poslušala.. . poslušala glas . . .topli glas, ki je prihajal iz dna.
T11 iz njenega srca se je dvignil slavospeV, zahvalna pesem Njemu, čigar najvišje ime je "Ljubezen".
' Konec
Čitateljice! Opozarjamo že sedaj, da bomo v kratkem pričeli z novo povestjo, kakoršne še niste čitale. Opozorite prijateljice že sedaj na to.
PiMMSii 1ESTI
Referat Dr. Čoka o noložaiu naše narodne
manjšine v
Dragi rojaki! Zvezni pravilnik določa, da 1Uora biti na vsakoletnem emigrantskem kongresu analiziran v glavnih obrisih vsakokraten Položaj naše jugoslovanske narodne manjšine f)0d Italijo. Za kongres in za zvezne emigrantske organe je to ena izmed najtežjih, najbo-lestnejših nalog, kajti leto za letom mora organizirana emigracija ugotavljati, da se življe-n.le našega naroda pod Italijo slabša iz leta v 'eto z neko skoro matematično natančnostjo v Vseh panogah duhovnega in materijalnega ži-^•ienja, tako, da je njegova ekistenca čedalje teŽja. V totalitarni fašistovski državi mora na-Sa emigracija pričakovati na prihodnjem emigrantskem kongresu žal le še bolj žalostno in °butinejšo sliko o položaju naših bratov pod Italijo. Dokle ostane današnji režim, dokler stanejo v veljavi sedanje metode, ni nobe-,lei.'a izgleda na zboljšanje. Prazne bi bile na-^ na kako izboljšanje, ki naj hi se pričakova-iz eventnelnega izboljšanja odnošajev Italije do držav Male Antante. če bo Mussolini do koraka prisiljen. Sni celo debelo prija-'elistvo med Ttaliio in fašistizirano Avstrijo ni Vneslo Južnim Tirolcem drnfo nego mršavo Uredbo, omejeno in zaklavzulirano z vsemi "žgočimi pridržki, o zasebnem nemškem po-^ku. Zlo, ki pritiska in davi naš narod pod talino, breme, ki ga tako strašno duši, je tako ogromno, da more le zruSenje današnjega "^nia prinesti resnične olajšave našemu na-
Iz vsep-a kaosa tragičnega razdev-mia na na-
f0flno-íe7Íkovem, političnem in gosnodarsVem
ki ga ie nrovzroeila italiianska država
v Kestnaistih letih vladanja nad narodom, bo-
v nredfnšistovski eri, bodisi v dvanajstih
'ptih fnšistovskega režima, ucntnvliamo letos ¡5! "
monotonih, vsako leto ponavlinioeih se ugo-°vit,ev krvavih narili in justienega terorja ^pdee,a dejstva in iz njih izvirajoče posledice:
Pravi delavski stan med našim narodom v Italiji izginja
Velika pomorska mesta Trst. Pni j. Reka in ^Žič s svojimi ladjedelnicami in s svojim pohorskim prometom, dalje večji in manjši in-
dustrijski centri so zaposlili in deloma odtegnili kmetovalštvu tretino prebivalstva, in to že v predvojni dobi. To razmerje se je še poslabšalo po vojni, ko je vojno-odšlcodninslca rekonstrukcija dežele zopet odtegnila del prebivalstva kmetovstvu. Umiranje velikih pomorskih mest, razkroj in stalno nazadovanje industrije v naši deželi, ustavitev vojno-odškodninskih del ter dosledno odrivanje slovenskega in hrvaškega delavstva od vseh javnih in zasebnih del po mestih in vaseh Julijske Krajine, so pognali v zadnjih desetih letih par deset tisočev kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev v inozemstvo, v Južno Ameriko ter v rudnike in industrijska ( podjetja severne Francoske, Belgije in Holandske.
Le mali del industrijskega delavstva ter predvsem prebitek, nekvalificiranega kmetske-ga proletarijata se je zatekel v Jugoslavijo.
Ker so industrije v Julijski Krajini v velikem delu ustavile svoje obrate, arsenali v Trstu, Puli in Tržiču so odpustili iz službe predvsem naše delavstvo, a v javnih, zlasti voja-ško-fortifikacijskih delih in pri velikih cestnih delih slovenski in hrvatskih delacev, tudi če so se vpisali v fašistovslce sindikate in plačujejo sindikalne davke, skoro nikdar ne sprejemajo, je položaj onega delavstva naše krvi, kar ga je še tam doli ostalo, prav zelo težek in naravnost obupen.
V mnogo večji meri kot pred vojno se je pa razvil stan naših delavk-služkinj, ki sedaj služijo, ne le kakor pred vojno samo v Trstu, ampak v vseh drugih mestnih centrih severne in srednje Italije. Njihovo število se giblje med 4 do 5 tisoči za katere se pa v sedanjih razmerah ne more int^resirati nobena organizacija.
Kmečki stan med našim narodom — Obupen socijalni položaj
Potem, ko so nam fašisti uničili naš srednji stan in potem, ko postopoma izginja tudi delavski stan, predstavlja naš narod v Julijski Krajini pravzaprav samo kmečki stan. Od inteligente v je ostal le še duhovniški stan, ki pa tudi doživlja težke ure in se njegovo število čedalje bolj krči, ker ga fašizem neusmiljeno preganja. Gospodarska slika našega kmečkega stanu v Julijski Krajini je porazna. Naše zadružništvo, predvsem kreditne zadruge, je bilo od fašistov postopoma nasilno likvidirano ali
Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgo^ome?a zdravnika
zatecite se na
CLINICA REMCA ©lldlLLO
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODE7-
Speciia'isti za siiUMrno in hitro zdravlienie — Ble^oraínie - Kaoavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE; ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606 - 914)	Krvne in kome bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Speci j a listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE
GOVORI SE SLOVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
< ► ii
enostavno prevzeto. To je bil prvi in najtežji udarec za gospodarsko samostojnost našega kmeta. K temu je prišel še sistem zakupnega pobiranja neznosnih davčnih- bremen potom lokalnih italijanskih bančnih institutov ter končno v prejšnjih časih v politične svrhe razdeljeni agrarni kredit obenem z raznimi posojili v vojno-odškodninske svrhe.
Vse to je kakor svetopisemska nesreča palo na ubogo Julijsko Krajino in stalno ter sistematično uničuje, vas za vasjo, naše malo kmečko posestvo. Vas za vasjo postaja lastnina bank. Dosedanji posestniki ostajajo sicer zaenkrat še na svojem mestu in obdelujejo svoja, bivša posestva, toda ne več kot njihovi gospodarji, temveč kot sužnji v službi bank in laškega kapitala.
Slučaji kolonizacije italijanskih kmečkih ko-lonov na zapuščenih ali pa na dražbi prodanih posestvih naših kmetov v Julijski Krajini so sporadiČni in le zelo redki.
Pri vsem tem trpljenju našega naroda pod Italijo je ostalo naše nacionalno posestno stanje po 16 letih v glavnem isto kakor smo ga imeli pred svetovno vojno.
V narodnem pogledu nismo izgubili v Julijski Krajini niti ene vasi, kar dokazuje globoko narodno zavest in veliko odporno silo našega naroda v Italiji. V zapadnih Brdih (okolica Gorice) napram Furlaniji, v južno istrskih vaseh okoli Pulo in na zapadni obali Istre gre naša narodna meja ravno tam kjer je šla leta 1910.
Le v mestih in njihovih neposrednih periferijah so nas potisnili ker tam ne dobi noben naš človek niti najnižje zaposlitve, a mestni ambijent asimilira in absorbira s precejšnim u-spehom pred vsem našo manjšino. Ta škoda, ki jo tako trpimo v narodnem pogledu, je sorazmerno majhna, ker je slovanski živelj itak v velikem številu elimniran iz mestnega prebivalstva. Raste pa razlika med mesti na eni strani in dežele na drugi strani ter postaja vedno večja, kajti med obema zija prepad, ne samo narodne, temveč, tudi socialne razlike. Naše kmečko prebivalstvo je tudi v ekonomskosocijal-nem pogledu zasužnjeno napram mestnemu italijanskemu centru. ^
Katoliška cerkev v Julijski Krajini
Vatikan je na celi liniji popustil fašistični vladi. Kadar .govorimo o položaju našega naroda pod Italijo, ne moremo iti preko onega važnega faktorja, ki je katoliška cerkev. Razume se samo po sebi, da na tem mestu ne bomo govorili o katoliški veri, ne o cerkvi kot verski instituciji. Govorit hočemo o katoliški cerkvi kot politični konstituciji, in o njeni cerkveni politiki v Julijski Krajini.
V tem pogledu imam na naslov katoliške cerkve tolike in teške pritožbe. Glavna naša pritožba v tem pogledu gre v tem smislu, da moramo konstatirati, da v borbi našega naroda v Julijski Krajini proti fašističnemu nasilju, v kolikor se je to nasilje razlezlo in se razteza tudi versko in cerkveno življenje našega naroda, ta ni našel, kakor je upravičeno pričakoval, u-spehov podpore in zaščite pri merodajnih cerkvenih činiteljih. Dve sta okolnosti, ki te naše pritožbe napravljajo posebno tehtno: prvo, da so skoro vsi Jugoslovani, kar jih živi pod Italijo, s prav majhno izjemo, katoličani; ne samo ampak da so bili katoliški cerkvi in najvišjim cerkvenim avtoritetom vedno zvesto in sinov-sko vdani (amor filialis). Za nad tisoč letno
zvestobo in vdanost smo pač smeli pričakovati drugačno plačilo. Drugo, da cerkvena oblast ni zaščitila ne samo široke sloje svojih vernikov, ampak niti svojih duhovnikov — Slovanov, z visokimi cerkvenimi funkcionarji na čelu. Nikdar se ne bi bili mogli misliti, da bo naša sveta katoliška cerkev, ki je dvatisoč let oznanjala vero večne in svete pravice, pravde, poštenja, morale, tolerirala nasilja, ki ga fašisti izvajajo nad naši mnarodom in ne samo tolerirala in priznala, ampak da z molčečim pristankom celo podprla. Citiram besede uvaževanega cerkvenega dostojanstvenika, ki je dejal, da bodo pri takem obnašanju Vatikana Slovani v Julijski Krajini v teku 5 let izgubili v cerkvi vse pravice, propovedi, verski poduk, svoj narodni kler, vse z molčečim pristankom Svete Stolice.
Po njegovih vtisih je Vatikan že na celi liniji popustil italijanski vladi, vprašanje je le še, koliko časa bo to trajalo , in na kak način s ebo zgodilo, da se vse naše cerkvene pravice "absolvirajo". Tz tega proizhaja, da so naše naravne pravice plačilno sredstvo, s katerim Sveta Stolica plačuje svoje politične obveze nasproti fašizmu.
In kakšen je odgovor Svete Stolice na očitke? Dal nam ga je neki apostolski vizitator, ki je prišel v Julijsko Krajino, da konstatira stanje stvari, dejal je: da treba imeti v vidu gotov čin, da je naš narod bil anektiran Italiji. Vsi. da so to že razumeli, le "ščavi" niso.
Priznati moramo, da so nas poleg poročil o ubojstvih, o obsodbah specijalnega in navadnih italijanskih tribunalov, poleg dnevne kronike o vsakodnevnem nasilstvu, ki so jih jugoslo-venske novine, zlasti pa naše glasilo "Istra", skozi, celo leto registrirale, najbolj bolela poročila o raznih etapah cerkvene politike faši-stovskili oblasti ob molčečem pritrjevanju Svete Stolice napram jugoslovanski manjšini v Ju-
lijski Krajini in eBneški Sloveniji. Da navedem le par najznačilnejših znakov te tihe pa vztrajne borbe od vseh strani proti našemu jeziku v cerkvi: konfiniranje semeniščnih profesorjev v Gorici, razne neznosne šikane in grožnje podeželske duhovščine, postopno postavljanje raznih nepotrebnih balilskih kape-lanov, prepovedi slovenskih pridig v Slovenski Benečiji, fašistično-šovinistično in nevredno postopanje raznih Sirottijev in Šajinov na škofijskih stolicah v Julijski Krajini. Posebno značilna je bila velika kampanja fašistovskega tisk aproti škofu Fogarju v Trstu, ki je dober Italijan in to tudi vedno povdarja, češ da ni zadosti energičen in krut v zatiranju vsega kar je slovensko v cerkvah, ki so pod njegovo ju-risdikcijo. Ni nam znano in nobenega znaka ni, da bi ga bila Sveta Stolica vzela v zasluženo zaščito. Jako bolno je odjeknila v si-cih vseh katoličanov-Jugoslovanov Julijske Krajine vest, da je Sveta Stolica na mesto pok. našega nacijonalnega heroja dra. Sedeja imenovala za nadškofa Italijana, tako, da je ne samo nad-škofija, ki je bila celo stoletje posestno stanje Slovencev prišla v roke Italijana, temveč tudi, da je od 5 škofov v Julijski Krajini, ker je večina prebivalstva slovenska, z večino katoliških vernikov mnogo večja, ni nobeenga Jugoslovana, temveč so vsi Italijani.
Vedno hladnejši postajajo odnošaji našega ljudstva napram višjim cerkvenim krogom, ter ne zastajajo že več daleč za onim razpoloženjem, katero občuti naše ljudstvo napram faši-stovskim oblastvoni. Dokazuje se duhovno nas-protstvo proti višji cerkveni hierarhiji. To razpoloženje našega ljudstva tam doli ima svoj odnos tudi v širokih emigrantskih krogih v Jugoslaviji. Ni težko prerokovati da bo sedanja cerkvena politika, ako bo izvajana le še par let pod pritiskom fašistovskih oblasti, ker bo tihim ali čelo izrečnim pristankom, da morda celo s sodelovanjem višjih cerkvenih krogov, po-
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov.
12 ODDELKEV
Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Rlenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. '
lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje, bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd.
Nacelnica tega oddelka je zdravnica, diplomiran11, v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE
Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd.
Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu.
Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako.
Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd.
Oddelek specialistov za otroke.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kalcoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE
Ordiniramo od 9—1-2 in od 15-
-21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12.
GOVORIMO SLOVENSKO
vzročila postopno ugasnitev vsega verskega življenja ter popolno razdvojenost našega naroda z najvišjo rimsko cerkveno hijerarhijo. Ni izključeno, da si narod ne bo pričenjal iskati novih potov, kako bi bolje zaščitil svoje prirod-ne pravice, nego to dela Sveta Stolica v Rimu
Zveze med našo emigracijo in našim narodom tam doli so preveč tesne, da taki dogodki ne bi imeli svoj jaki odmev tudi tu in jasno je, da tudi poti emigracije, ki hoče biti in ostati zvesta narodu v Julijski Krajini in nje--govi usodi, ter kot njegovi verni predstavnik v emigraciji, ne bodo mogle iti mnogo v stran od poti, na katero je purisiljen da stopa naš narod' v Julijski Krajini.
Zaključujoč to poročilo o odnošaju našega naroda v Julijski Krajini do katoliške cerkve in Svete Stolice, mislim . da tolmačim želje in mišljenje nas vseh tu zbranih, ako našem narodu v Julijski Krajini izražamo iskreno zahvalo in priznanje vseh Jugoslovanov, ter jim izrazimo svojo neomejeno bratsko solidarnost v njihovi vstrajnosti in neustrašeni borbi za naravne pravice naroda. Izražamo jim občudovanje in smo ponosni na njihovo junaštvo in odpornost pri obrambi naših svetih pravic. Poživljamo jih, naj vstrajajo še dalje in se odloč- i no uprejo vsem zaprekam ne samo fašistvu in rimski vladi, ampak tudi italijanskim škofom in višjim cerkvenim hierarliom, ako se z njimi krnijo ali uničujejo svete in nedotakljive pravice našega naroda.
Istočasno pa naslavljamo ta apel na naše do- . mačo katoliško duhovništvo in pred vsem na najmerodajnejše kroge, naj storijo svojo dolžnost.
ŽELITE ČITATl DOBRE RFVriF?
izberite izmed teh:
Atlantida:
Ena izmed najboljših argentinskih revij -— $ 0.50.
El Gráfico:
Svetovna športna revija — $ 0.20.
Billiken:
Argentinska revija za otroke — $ 0.20. P?,ra Ti:
Najbolj razširjena ženska revija v Argentini — $ 0.20.
Tipperary:
V njej dobite najlepše aventuristične novele — $ 0.20.
La Chacra:
Najboljši svetovalec poljedelcev — $ 0.50.
El Golfer Argentino:
Najboljša revija za golf
$ 1,-
28 S UIP A C HA 28
Cinegraf:
Najboljša kritika ter čisto predstavljanje kinematografskih slik — $ 1.—-■*
Marilú:
Najboljša dekliška prijatelja. — $ 0.2C.
No. 272
SLOVENSKI TEDNIK
»TRAN 11
DEJSTVA
V zadnji številki tukajšnjega "Novega Li-sta" je nek "—ko" zopet"%pustil dolgo literarno klobasarijo. Osrednja točka tega znamenita članka, je pa napad in prezir proti S. S.
Sploh odkar je začel "Novi List" izhajati se "Paža da preidejo te kritike v manijo in se jih Načenja izrabljati za vse mogoče namene, samo za to za kar bi hile pravzaprav namenjene. Kavno vsled tega, smo najodločnejši nasprotniki takih kulturnih kritik, saj do takrat, dokler se ne ustanovi samostojna skupina ljudi, ki se ne bo pečala z drugim, kakor s vprizo-ntvijo iger. Razlogi bi bili pa tile:
Vsaki, ki je količkaj informiran, kake teš-kočp mora katerosibodi naše tukajšnje društvo Premagati, da konečno spravi nekaj na oder. To pa je še najmanje, glavne tefikoče in žrtve Morajo igralci sami prenašati. V boljše razumevanje par primerov. Naša dekleta, ki slede vajam, morajo čestokrat po 12—14 urnem delu S(' takorekoč priplaziti k vajam in stojé V ved-neni strahu, da bi se ta njih korak ne opazil; o njih utrujenosti pa sploh ne govorim. Naši fantje in moški se tudi ne sprehajajo po ave-nidah, si večinoma s teškim trudom zaslužijo svoj vsakdanji kruh. In ta gospod "—ko", ima nepopisljivo drznost, zabrusiti v obraz takim požrtvovalnim tovariñem, da ne spada na oder, da je neokreten in druge take zlobnosti. In takemu početju se hoče dati pečat kulture? Takim zlobnim ljudem, se daja na razpolago «ilno orožje kritike in to vse pod krinko in plaščem, dviganja kulture? Malo a nič ne za-nierimo bilo kojemu rojaku, da v svoji premajhni razsodnosti, se da zapeljati in čečka neumnosti. Zamerimo pa ljudem, ki dobro vedó, kaj za ena ostudnost je ravno gledališča kritika. In tej ostudnosti ne izbegnijo niti igralci svetovnega slovesa, ker še tile morajo imeti vedno roko v denarnici, kadar es jim približa kak kritik, ker dobro vedó, kako jim zna napraviti neprilike. Ker je jasno, da ni človeka, da bi bil v vsemu popoln. Vsled tega tudi ne naši slavni kritiki, ki gledajo na predstave, najprvo iz vidika osebnih simpatij ali nasprotno, potem pride šele pripadnost društev, slednjič njih momentalno razpoloženje in prav na zadnje igra. tak.
Mislimo, da bi se vsaki taki stvari lahko izognilo s tem, da se zahteva od kritikov, da podpišejo njih modrosti s polnim imenom, to bo še najboljše sredstvo, da se ne uporablja kritike za zakotne namene.
S. S.
POZIV
Se nam ne zdi potrebno, da bi našo javnost razburjali z vsemi zahrbtnimi nameni, ki se jih posebno zadnje čase poslužuje n?ša degenerirana inteligenca z Novim listom na čelu, da bi kako splezala na hrbet našega delavstva.
Pregovor pravi, da osel gre samo enkrat na led in smo prepričani, da toliko razuma bo imelo tudi naše delavstvo, da se ne bomo pustili še enkrat potegniti.
Ker je prosvetna organizacija s svojim lastnim glasilom najmočnejša delavska trdnjava, je razumljivo, da so se skrbno pripravili z vsemi sredstvi poskusiti jo zrušiti. To je njih največja ovira, da bi zanjih satansko delo imeli proste roke in bi tako delali z nami kar bi hoteli. Naše delavsko, kulturno in gospodarsko gibrvnje brez lastnega glasila, bi bilo pač kakor truplo brez glave. Ker pa je temelj S. T. Prosvetna organizacija, so se z vso vnemo lotili ugonobiti je ter jo na kakorsnokoli način spraviti ob vgled.
Gotovo je še vsem dobro v spominu afera Milic s katero je bil Novi list v močni zvezi in je tudi delal propagando za našeljevnanje v Malabio, da si je dobro vedel da je stvar nepoštena.
Višek nesramnosti pa si je omenjeni list postavil v zadnji številki, ko je v članku "O kri-
Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky
Av. SAN MARTIN 2579	Bs. Aires
Telefon: 59 - 0522
o
D
o
30E301
D
o
Slovenska gostilna in trgovina jestvin
Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za kroglje in keglje
Vsako nedeljo ples
Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires	U. T. 59 • 2382
VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI
DR. S. SCHAVELZON
Vodja klinike v bolnišnici Muñiz
VENERIČNE BOLEZNI
moderno in hitro .zdravljenje.
NOTRANJE BOLEZNI
srce, oljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd,
GOSPE: Rezervirani prostiri.
0 OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ° ULTRAVIOLETA - DIATERMIA
SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA
n
o
D
o
o
>1
Pueyrredón 936
U. T. 47 — 8416
Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9.
D
o
tikah in kritikih" prinesel med drugim vezanjem otrobov, odstavek:
KER "BRATOV" NISEM POZNAL, SEM SLEDIL REKLAMI, KI SE JE DELALA ZA TO IGRO, TER BIL PREPRIČAN DA JE TO KAKŠNA KRASNA SOCIALNA DRAMA. T<> PA NI RES, KAJTI, ČE IZVZAMEMO PAR GOVOROV, SE V NJEJ DELA SAMO PROPAGANDA ZA VOJNO.
Zato poživljamo Novi list, da resnici na ljubo in v polno zadoščenje pisatelju drame "Bratje", kakor tudi v zadoščenje Slovenskemu prosvetnemu društvu I., ki je to dramo vprizorilo, tekom štirinajst dni prekliče to ostudno laž. V nasprotnem slučaju je Slovenski tednik pripravljen v celoti priobčiti dramo "Bratje" — in bo javnost sama sodila!
Dr MILOSLAVICH
Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni.
Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE
Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj.
Ulica Reconquista 629
U. T. RETIRO 1852
Zavod sv. Cirila in Metoda
sprejema dečke v popolno varstvo.
Obrnite se pismeno ali osebno na:
ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires)
o
n
o
aonot
V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah
n
o
o
D
DO
Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275	DOCK SUD jj
nog*r inr-toi	-?
=I0E30C=
aonoi
(OBOI
n
o
I0E30I
IOC3CI
Vsi se lahko naučijo dobro plesati v
Plesni Akademiji Pr. LEVISKI-JA
D
Fox-Trot, Ranchera, Paso Doble, Tango, Valček itd. — V teku enega tedna boste jjVi perfekten plesalec. ¡ Učenje obeh spolov v jspecijalnih salonih za začetnike.
Učenje 1 peso na uro vsak dan od 15 do 23 ure.
SARMIENTO 1480
o
D
o
D
o
o orr

/NST1TUT0
ANTIGUO ATEN Di D O POR MÉDICOS
3 P LAXA CONSTITUCION
o e: í o a. i a os 15 a 21
ORGANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA
AMERICA DEL SUD
ÍLiIVENSKB tednik
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
Calle AÑASCO 2322 j Año VI. NÜlíL 272 j BUENOS AIRES
PROPIETARIOS:
LAS SOCIEDADES
CULTURALES
ESLOVENAS
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
Urejuje: Jan Kacin
ZGODOVINSKE ČRTICE
Že iz davnih časov so prihajale k narodom živečih ob Sredozemskem morju, vesti o neki čarobni deželi, kj je nekje na vzhodu. Vesti so prinašali večinoma trgovci, ki so jih slišali od drugih trgovcev. Tudi mi smo že precej slišali o Tndiji-Koromandiji.
Prvf dotik s to skrivnostno deželo je imel slavni makedonski kralj Aleksander Veliki, ki je živel nekaj stoletij pred Kr. Ko je podjarmil že mnogo dezelá Male Azije, Sirije, Per-
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče
v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr.
Orden 3389 — Bs. Aires
Restavrant "O ® 1 O"
Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples.
Lepi prostori, pripravno svadbe CENE ZMERNE — Prenočiš™ po 70 cent. Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085	PATERNAL
tosaoi
=zocaor
RESTAVRANT TRSI ¡
Velike zabave s plesom vsako soboto g in nedeljo.
H
o	Cene zmerne
Cenjenim rojakom se priporaČa lastnik O
D
Peter Bassanese °
jj BALBASTRO 1995 esq. Pumacahua 1500 O (ómnibus št. 1 (La Central), 44- (La General) in kolektivo štv. 7.) ■i tocaoe apgaoi ,........
zije, je prišel na mejo te skrivnostne dežele, tam nekje kjer je danes indijska provinca Pen-cap. Toda ni še prodrl v njene í ajine. Moral se je vrniti vsled velikih bolezni, ki so pričele razsajati v njegovi vojski.
Rimljani niso nikdar tako daleč prišli. Toda za to deželo so tudi oni znali in jo večkrat omenjajo v svojih spisih. Pritisk germanskih in slo-- vanskih narodov na rimsko državo, je pritegnilo pozornost Rimljanov na Sever, tako da se je pozabilo na Vzhod in Jug.
Hudi pretreslaji h koncu starega veka in začetkom srednjega veka; upadi raznih mongolskih čet v Evropo, dalje Huni, Avari, Madžari iz severovhoda in Turki in Osmani iz vzhoda, niso pustili takratnim evropskim narodom časa za druge stvari. Morali so skrbeti za obrambo svojih dezelá.
Vsled zavzetja svetih krajev potom mongolskih Osmancev, ki so bili sprejeli moliamedan-sko vero, os se zbrale čete krščanskih vitezov, ki so nameravali one kraje odvzeti nevernim in ki jih poznamo pod imenom Križarskih vojsk, se je zopet oživel spomin na ono čarobno deželo.
Medtem so mohamedanski Arabci bili zavzeli vso severno Afriko ter podjarmili celo južno Španijo. Te čase prištevamo k zlati dobi Islama, ker v tem času je kultura znanosti, pesništva, muzika, tehnika največ procvitala v deželah Arabcev. Njih univerze so bile obiskane od vseli ukaželjnih celega sveta.
V	tem času, to je proti koncu srednjega veka, se je prvič ojunačil neki portugiz z imenom Vasco de Gamo ter z nekaterimi ladjami se napotil, da poišče to čarobno deželo. Tisti-krat ni bilo še sueškega prekopa in je moral portugež obvoziti vso Afriko ter je srečno prispel v ono čarobno deželo imenovano Indijo. Ko je prispel nazaj v Evropo se je povsodi širila vest o bogastvih onih krajev. Več ekspe-dicij se je napotilo da poišče te kraje, toda niso imele sreče. Medtem so bili Španci premagali že razpadajočo Arabsko državo, ki ji je bilo glavno mesto Granada. Vladalo je po vsej Španiji veliko navdušenje ter so takratno kraljico Izabelo katoliško kasteljani visoko cenili vsled njenega prizadevanja osvoboditve Španije.
V	tej dobi je živel znameniti mornar Krištof Kolumb ali kakor ga Španci imenujejo Cristó-
bal (Jolón. Ta je po dolgem študiranju pri®6' do prepričanja, ker če je zemlja okrogla, d» bi se moralo priti do one čarobne dežele I11' dije in to tudi če bi vozil vedno le proti padu ker s tem bi prihranil dolgo pot okd1 Afrike.
Precej let. se je trudil predno je preprič®' merodajne kroge o tej mogočnosti, dokler mu ni posrečilo dobiti imenovano kraljico svoj načrt, Dali so mu tri ladje, ki so jih fr stikrat imenovali karavele, ter so mu dali pol»0 moč zasesti v imenu Španije vse kraje, ki j''1 bo razkril.
Odplul je iz luke Palos ter vzel smer prof Azorskiin otokom. Tam je dopolnil zaloge, p0' sebno vode, nato je vzel smer naravnost zapad. Po tri mesečni vožnji je dospel 12 oktobra 1492 do zemlje, ki je kmalu spoznal <8 je otok ter ga je imenoval El Salvador. Pre'' sal je nadalje one kraje tudi v svojih pozn«P šili vožnjah ter vedno našel same otoke in j' tako odkril tudi današnjo Kubo. Vse one otok1 poznamo pod imenom Zapadna Indija. K»1 nam dokazuje da Kolumb ni nikdar vedel, j*' odkril nov kontinent, marveč je vedno slil, da je prišel v ono deželo, ki je bila pred mnogo tisočletji znana, to je Indija, k' je danes angleška kolonija za katere neodvi®' nost se bojuje in posti Mahatma Gandhi.
Ta zmota je precej časa trajala, dokler nlH drugi prišli ua kopno, to je tam kjer je današnja republika Panama in še le po prekop četiju te dežele, ki je najožja v amerikanske»1 kontinentu, so zagledali zopet morje, današaj1 Tihi ocean ter so še le sedaj uvideli, da je t° zemlja zase in ne toliko iskana Indija.
Neki Amerigo Vespucci mornar in učenja'' v zemljepisju, je kmalu potem sestavil zemlje" vid o 1eh novih deželah. Po njem tudi se i»e nuje ta novi svet — Amerika.
V počastitev tistega zgodovinskega dne, je stopil Kolumb prvič na to novo zemljo, vsako leto 12 oktobra praznuje takozvani de la Raza.
GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo
Oktobra:
SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE
PREVOZNO PODJETJE
RAFAEL TURK
OSORIO 5085 esq. WARNES 2200
U. T. 59-2505 in 59-3667
6-	-Cainpana	(iz Barcelone 19.	9)
8-	-Oceania	(iz Trsta 25.	9.)
9-	-Conté Grande	(iz Genove 25.	9.)
23-	—Belvedere /	(iz Genove 29.	9.)
Talleres Gráficos A. J. W«iss, Rio Bamba 562, Buenos Aire«