SVOBODE. Slovenci-braljje združimo se! V slogi je moč! Ster. 21. Pueblo, Colo. 21, msqa 1903 leto II Kako bi rudarji dobili stavko. h. Napisal E. U. Ti, kateri so vslužbeni na dan, bodo delali'sedaj devet nr z desot orno plačo. Ali pa veruješ, da bo-do premogarski baroni plačali to iz svojega lastnega žepa? Malo po misleka in prepričal Be bos, da bo šlo vse to le iz tvojega—ljudskega žepa, kar je čisto naravno. Deleži preuiogarskim baronom, se pač ne bodo skrčili zaradi tvoje "zmage". Glavni vzrok velikanski Btavki je bil ta, da bi se pripoznala unija. Razsodna komisija pa vas ni pripoznala kot organizacijo, vsaj ne direktno; resnica je le, da je vašega predsednika pripoznala kot vodjo organizacije, čemur pa se nikakor ni mogla izogniti, sicer bi ne bilo iz vsega posredovanja nič. Upauje, da bi sami nadzorovali svojo zadeve v premogovih okrajih, bo vam je dooela izjavilo in bili ste v tem o-ziru takorekoč unenadeni. Neunij-ski delavoi bodo delali ob tvoji strani, kakor poprej. In premo-gorski baroni bodo, kakor doslej, delovali na to, da spodrinejo sčasoma vse delavne in olikane unijske može. Preganjali jih bodo in iz* dajali povelja, katera bodo naperjena vedno proti njim—vam zavedni delavci. Streljali bodo na vaše za-stoptilke in OTiginrbcatrije,-itokor so to nedavno delali v Floridi in pod Cunnighamom v Virginiji. A tudi vi no boste varovani pred krivicami od kapitalistične vlade in vaši na-padovalci ne bodo kaznovani. • Torej, kaj bi bil vzrok skrivnemu veselju kapitalistov nad zuiugo lastnih interesov? Pomisli malo, ne bo ti žal! Ali si pa v resnici kaf pridobil od razsodne komisije? Če misliš da si in da si b tem zadovoljen—"ali right"— potem ti ni za pomagati. Če pa nisi zadovoljen, potem mi boš neoporekano pritrdil da bo vsi ti kapitalistični manevri od časa pooblasteaja razsodno komisije pu do danes, samo pesek v oči! Zakaj poskušajo oni na vBe mogoče in nemogoče čine, da bi te odvrnili od svoje lastne sodbe? Oni bi radi, da bi se ti čutil modrega in veselega nad zmago—katere pa nisi sam pridobil—da bi te tem lag- . 1 je uničili in sebi podvrgli. Oni potrebujejo tvoj glas za prizidenta— kapitalista v "belo hiao" pri prihodnjih volitvah—to vse I In kolikor bolj bodo slepili tvoje prepričanje, toliko Laglje bodo zmagali pri volitvah. Past je že položena, le glej, da se je ubraniš. Ta past, v podobi laži in drugih političnih manevrih, uničuje vsako delavsko gi. banje. Treba je stati pozorno na straži, to tembolj, ker se lahko pripeti, da bi slučajno tudi kak ugleden delavski voditelj igral dvojno ul6go. Torej se enkrat pozor— drži oči odprte 1 Mi je kapitalistič-he stranke na svetu, ki bi rabila svojo moč za tvoje interese. Ali bi ti rad zmagal proti veli-košern—baronom? Ali želiš potegniti krinko raz obraza Cunnigr hamov, Jacksonov, Bearov in Marklesov? Da! Torej stori nemudoma tako: ~ Pridruži se socialistični stranki in ustanovi tako društvo t mestu, kjer prebivaš Zastopaj pri vseh .iz- volitvah vedno le socialistično stran ko in podpiraj odločno svojo, vbo le") le svoje kandidate. Voli jih za Hpdnike, "šerife," župane, zastopni ke v mestno svetovalstvo, poslance in guvernerje. Ko so to zgodi, boa laglje vzdržaval štrojk in z vspe hom zahteval svojih pravic. Vojaštvo bo stalo na tvoji strani in pazilo le na tvoj migljaj.Postave boš izdajal sam v svojo korist in proti premogarskim baronom. Skabi se bodo morali pokoriti tvoji volji, ker redarji bodo stali na tvoji strani. Imel boš politično moč svojih rokah in postopal boš lahko tak<* kakor bo tebi najbolj prav Tvojim interesom se bo moralo iz strani premogovih baronov rado ali nerado ugoditi. In ti boš pridobil, ker zmaga bo na tvoji strani, ne gledo na to, kakšni so tvoji pogoji- In čez čas, ko bodo toisto storili tvoji sodrugi po drugih krajih, boš lahko nadzoroval tako deželno, ko kor tudi državno politiko in slednjič pričel zadnjo stavko, katera se bo končala s tem,da boš dobil vbo u pravo v svoje lastne roke. Operirajmo torej vsi skupaj za svoje lastne interese, za zanimanje vesoljnega delavskega Btanu in mi bomo potem sami svoji delodajalci in prosti ljudje. Volimo za socializem! Obrambna sredstva proti klerikalizinu. (Dalje.) Klerikalci skušajo na vse mogoče načine odvaliti od sebe krivdo za počenjanje inkvizicija Zlasti radi tnle, da cerkev nikdar nikogar ni usmrtiti dala, da bo to le storile države, posvetne sodni je. Kristus ni zahtival do svojih vernikov ničesa druzega, kakor da izpolnujejo božje zapovedi, silil pa ni nikogar, da naj verujejo. To je tudi naravno. Če koga sili, kaj mora verjeti in' česa ne sme verjeti, potem to ni več religija. "Vera bo ne da izsiliti", jo pisal kristjanski oerkveni pisatelj Laktancij. "Vera naj se brani, a stem se je ne brani, če se njene nasprotnike ubije". Tudi veliki Atanazij je bil tega mnenja:. "Ne s sabljami in s koli, nego s poukOln in z opomini' se o-znanja resnica. Svojstvo vere je, da nikogar ne sili, nego temelji na prepričanju-" To načelo je veljalo v prvih stoletjih kristjanstva splošno. Zagovornikov je imelo vedno in jih ima tudi dandanes, a do veljave to načelo ne more priti. Inkvizicija jo bila kot verska sodnija ustanovljena, da sodi tiBte, ki so si lastili Bvobodo v veri, tisto Bvobodo, ki so jo Kristus in njegovi apostoli ter njih resnični nasledniki VBakemu priznavali. Inkvizicija je najbolj krvavi sistem, kar jih jo kdaj pod plaščem vere bilo nasvetu. Divjala je hujše, kakor najhujša vojska, provzročila neizmerno zlo, spravila srečne narode v najstrašnejšo bedo in vzvišene Kristusove nauke v sramoto. V prvih stoletjih kristjaaske vere je vladala popolna verska svoboda. Sele, ko se je duhovništvo popolno organiziralo s papežem na čelu, so postali škofje cerkveni čuvarji vere in sodniki v verskih rečeh, papež pa najvišji sodnik. Škofijska inkvizicija je bilu ustanovljena leta 1229. na sinodi v Tou Ioubu. Tedaj so jo. sklenilo, da mora škof po vseli farnh iuieti zaprisežene vohune, ki zasledujejo krivoverco in jih naznanjajo ško-fom. Posvetna oblast naj poruši stanovališča krivovereov Kdor se je odpovedal krivoverstvn, mora na svoji obleki nositi dva križa. Kdor se jo krivoverstvu odpovedal iz strahu pred kaznijo, tega naj škof pridrži v ječi. Vsi možki nad 12 let stari, in vse ženske, stare nad 12 let, morajo priseči, da škofu o-vadijo vse krivoverce. Kdor ne gre trikrat na leto k Bpovedi, je krivoverco. Papež Gregor IX. jel, 1231. izdal bullo, s katero je preklel VBe krivovcrco in njih zaščitnike. Vsled te bulle je izdal rimski senat zoper krivovorce v Rimu primerno odredbo. V tej odredbi se prvič omenjajo od cerkve postavljeni inkvizi-torji. Škofijska inkvizicija se je pa kmalu umaknila meniški inkvizicij i.zlasti dominikanski inkviziciji. Dominikanski red je ustanovil apunski duhovnik Domingo Cruz-man—katerega moramo danes čbb-titi kot svetega Dominika—in sicer namen, da s propovedovanjem razširja vero in jo brani proti kri-voverceui. Pupež Gregor IX. je temu redu 1. 1235. izročil inkvizicijska opravila v ozemlju Milina. Od tedaj so se dominikanci posveti li inkviziciji s posebno vnemo in v kratkem razširili svoje krvavo delovanje čez vso kristjansko Evropo. Zlasti so divjali na Španskem, v I taliji in v južni Afriki. Papež Inocencij IV. je z breve-om z due 20. oktobru 1248. poalu s dominikancu Kajmondu de Mostne novice. kura!hura1 Vsi na ljudsko veselico,, katero priredi dno 24. maja društvo sv Petra in Pavla v dvorani društva sv. Jožefu na East B cesti. Vsi Slovani dobro došli! Udom d rust vn sv. Petra in Pavla bo pa še po jsebej'priporoča, da bo zanesljivo u deleže veselice. Kdor samovoljno jizostano, plača globo $2 v društvo-Jno blagajno. Odbor. i One ude društva nv. Petra in Pavla, kateri dolgujejo bodisi na mesečnini ali asesmentu za jedno to, poživljam, da poravnujo svoj dolg najzadnji ena do 13. juniju 11)03. Kdor tega do določenega časa ne stori, bo izključi iz društva. Kdor pa slučujno nima denarja, u bi rad poplačal svoj dolg, naj na pravi tozadevno prošnjo na John Gabra I. tajnika. 1214 Bohman Ave. Pueblo, Colo. Pennaforte, inkvizicijsko posle tudi popoluomu formebio izročil dominikuncem. Inkvizicijske sodiiije so bile nedotakljive in popolnoma neodvisno od vsakega posvetnega upliva; bile so najznamenitejše cerkveno sod-uije in bile zato imenovano "sveto" in "presvete". Glavna naloga inkvizitorjev je bila, preganjati in soditi "krivover ce". To pravijo izreono papeške bullo, zlasti bullo Gregoriju IX., Inocencija IV., Aleksandra IV. in Klemena IV. V smislu teh pupeš-kih ukazov piše dominikanski in-kvizitor Bernard Guiraonis: Inkvi-zitorja poklic jo, uničiti krivover-stvo. to se pe no more zgoditi, oo se krivoverci sami ne uničijo, teh pa zopet ni uničiti, se se ne uničijo njih zaščitniki in branitelji. Klerikulizem uganja pravo bogo-skrunstvo, ko trdi, da jo bil Bog sam prvi inkvizitor, ker jo Adama in Evo izgnal iz raja. Inkvizitorji bo bili specialni pooblaščenci papeževi in so neposredno ter samo od papeža dobivali svojo oblast. Seveda, ko jo inkvizicija "cvetela", ni mogel papež več vsacega posameznega inkvizitorja imenovati. Prepustil je imenovanje škofom in predstojnikom redov, a pooblastilo za taka imenovanja je dotičnik dobil neposredne od pupe-Ža. To izhaja jasno iz bulle papeža Klemena z ene ■ 15. julija 1267. Sicer bo tudi inkvizitorji sami ne-številnokrat povdarjali, da jim je njih oblast podelil papež sam. 2e nad dva tedna imamo v svoji sredi gospo Ido Crouch—Huzlett, od državo pooblaščeno soc. organi-zateljioo. Več večerov je govorila ma raznih ulicah ob ogromni ude ležbi ljudstva. Razvila je ideje socializma tako prepričevalno, da jo je občinstvo vseh krogov burno pozdravljalo. Versko vprašanje in soriulizem nista v nikakršni zvozi in čo jo e Ion socialist, pravi goepa Hazlett, je ravno tako lahko nuj vnete j ai katoličan—kakor, čo bi bil republi kane ali demokrat in kadar bomo socialisti na vrhuncu, torej zastare le stranko potisnili v ozadje, razši rila se bodo moč kristjauBtva po celem svetu, So eno veselo novico imamo po-ročati. Prošlo sredo namreč so Be puobelski socialisti organizirali v javni klub. Mesečniue jo plačati samo 25 centov. Tudi nekaj Slovencev se jo že vpiBalo. Lo tako nuproj iy zmaga bo naša—bratskul Očku "Curilu" in Bumburgarju riterju von Daksel priporočamo, nuj bi šla tudi, vsaj po 10 minut na dan, poslušat gospo Hazlett; naučila bi bo marsikaj, kar jima ju sedaj še temno. Malce ljubezni in usmiljenja do ubogih trpinov—delavcev, bi jima pač ne škodovalo! Somlšlenikl naročujto in pri-"GLAS SVOBODE". R> puebelske jeklarne. Premoženje koloradsko zadružno jeklarne je velikansko. Le malo ljudi v državi,'ima prav pojin o njem. Navadna delnica te korpo-raoijo znaša že velik kapital, ki še vedno raste od dne do dna. Predsednik zadrugo J. A. Keb-lor, računa joklaruo na $46,000,000. K tej svoti pa ne prišteva zadružno premoženje izven mosta Pueble in vendar se nahaja to v velikanskem obsegu po Coloradi, Novi Meksiki, Wyomiugu in Utah. Ta korporaciju poseduje 57G kvadratnih milj premoga bogate zemljo, ali pa 100 kvadratnih milj več, kakor obisegajo vsa premogova po-sestvav Pensilvaniji. Leta 1901. so v pensilvauskih rovih uakopuli 53,000,000 ton premoga; Če bi bila torej vsa posestva koloradske jeklarne odprta v pridobitev premoga bi tega nakopali okroglo število 64,000,000 ton. There is no water in the Colorado Fuel & Iron Company", jo rekel predsednik Kelber. Ko ste si leta 1892. združili obo zadrugi, sti imeli tedaj Bkupno L $17,000,000 kapitala. Eno leto poznojo so je glavnica znižala na 13 milijonov in dane? imamo računati s kapitalom, katerega moramo prištevati največjim. Politične vesti. BrezsrčnoNt kapitalističnega podkupjenca. Največji brezsrčnež vseh znanih oBeb, je gotovo urednik "Lob Angeles Timos'" Otis, kateri uporablja najzavržonojša sredstva za ugo-nobitev organiziranih delavskih unij v južni Californiji. Izdajo ta lopov dau za dnem posebno cirku-lare, v katerih kar očitno hujska proti plači, kutera bi presegala navadno življenske potrebščine, kajti —trdi ta brezsrčnež—delavci, ki pridejo večinoma zaradi zdravja, bi morali biti veseli, da zaslužijo toliko, da imajo za stanovanje - in hrano. In, da podpira svojo umazano politiko tudi z druge strani, vabi z raznimi obljubami ogromno število delavcev v južno Califomi-jo, samo da bo cena delu zniža. Culifornija jo že Bodaj pretiapol njena z delavci različnih strok in če bo tako šlo šo nekaj časa daljo, prišli bomo gotovo do hudo katastrofe, katere posledico bodo padlo nazaj na brezsrčnega Otisu. Joklarni trust je v zadnjih dveh lotih napravil ogromen dobiček, petdeset fnilijonov dolarjev, od vloženih 25 milijonov. Res je, da dela vsak zase, toda no duj bo preslepiti več od onih, ki ti oblju-bujejo vsega dosti in prostost. Pri volitvah ne voli več milijone dohodkov jeklarnemu trustu in milijone dolarjev v žepe starih politi-karjev, temveč delaj lo za svoje dobro. Ali pa veš kuko glasovati zase? Glasuj zu socializem—za kandiduto delavske stranke, tako jiomagaš sam sebi in Bplošuemu ljudskemu pravu! "Western Federation of Miners" bo imela Bvoje 11. letno glavno zborovanje dne 25. maja t. m. v Donveru, Colo. Roprezentirauik bo 180 društev z nad 400 delegati iz vseh držav zupadno Mississippi. "American Labor Union" je pravkar organiziralu lokalno društvo v San Frančiški, kjer ga doslej šo ni bilo. da ta prej svoj blagoslov. Padlo Žensko, ki odprejo svojo okrašeno "dives", se tudi lahko zatečejo k Dix-u, blagoslovil jiip bo gotovo njih "moderno zavode", kakor tudi ono raznih igralcev in drugih slnparjov. Ljudje božji, pomislite —vse to bo dela v Kristusovem i-monu! Strajk v Denveru. Vodno opasnejše jo vrvenje v Donveru. Na štrajku je že do 20, 000 delavcev raznih Btrok. Izdajanje dveh največjih dnevnikov "New in Times" se je že moralo začasno ustaviti, kor so šli vsi u-službenci na štrajk. Če ne pride v par dneh med delodajalci in delavci do povoljnega Bporazumljen-ja, zna bo štrajk razširiti po celi Coloradi. • V Bpravno komisijo je bilo voljenih iz vsake Btrani po pet; zastopnikov. Vzlio temu pa, da jo stavka jako močna, ne pride med delovstvom do nikukega nereda. Interesirano pa pričakuje vsak, kak bo izid borbo, mod kapitalom in plačanim sužnom. August Bebel, sooial-demo-kratski poslanec v nemškem državnem zboru, ima v Gunnison, Colo., bratranca z jednakim imenom, a b popolno različnim mišljenjem. On je odločen pristaš republikan-sko-oderuško st ranko. —Roparska družba, pod imenom "The New York Stock Exchange", se je pravkar preselila v novo palačo, katera je stala deset milijonov dolarjev. Stavba jo morala biti tudi blagoslovljena, seveda! Bil je katoliški duhovnik, ki je molil k Bogu za nadaljuo vspešno odiranje ljudstva. Kaj "fotra" mar, da le dobi denar od kapitalistov. Kadar se kak "Saloon" odpre, bi moral tudi najeti Rev. Morgan Dix-a, kajti, če roparskemu zavodu ne odreče Bvojega blagoslova, bi ne smel tudi lokalu, kjer se toči kapljica za žejne. Kadar bo hotel eden umoriti drugega, naj pošlje prvi tudi po propovednika, da mu Razmere na Balkanu. Carigrad 17. maja.--Turška so žo popolnoma zaveda velike nevarnosti, katera ji preti iz vseh strani. Velike \mnde Armencev so jo žo pojavilo celo ob ruski meji. Makedonsko ječe so že prenapolnjene zbulgarskimi ustaši; sploh so b Slovani pod turško vlado ravna tako, kakor, da bi se jih hotelo že danes docela izstrebiti. Bulgarija bi iz svoje strani čez vse rada napovedala Turški vojno, a nima zaveznika, na katerega naj bi bo naslanjala Z namenom doseči z Avstrijo nekako vojno sporazumljenje, podal se jo sam bulgarski knez na Dunaj k cesarju, a ta—kot dober prijatelj —se mu jo skril in potrtega srca se je moral Ferdinand vrniti nazaj v svojo Bulgareko. V svoji palači pa premišljuje sedaj o minljivosti najvišjega prijateljstva, ter pričakuje —revolucijo! Ta bo prišla in mora priti v najkrajšem času, kajti naravni sili bo ne da tako lahko zapovedovati. Pravkar došla poročila naznanjajo tudi o hudem boju turških vojakov z Albanci pri Ipeku. Veliko število na obeh straneh je bilo mrtvih in ranjenih. Sultan je izjavil proti nemškemu poslancu, da zasede v kratkim eden njegovih gene-ralov Ipek. pozor! Ponovno prosimo cenj. čltatelje, naj blagovole do prihodnje Izdaje "Glas Svobode" zanesljivo ponoviti naročnino, sicer bomo vsakemu ustavili nadaljno pošiljanja lista. V Leadvlllu pobira naročnino g. Mike Mayerle, 105 Har. Ave.; v Crested Butte, g. Mark Sodia In v Aspenu g. Ph. Zadnlk. Izdajateljevo. Današnje izdaje "01. Sv.", smo zopet nekaterim rojakom poslali po ea Iztis na ogled. Prosimo, da nam pošljejo v kratkim predpla£-nlno, oziroma nam liste vrnejo, de se ne mislijo naro£itl. Istodobno vstavimo z današnjo izdajo nadaljno pošiljanje lista vsem onim, ki nam dolgujejo naročnino. Kdor je v resnici naš prijatelj In čuti i nami, naj mu ne bodi ial onih par centov. Pokažimo, da imamo tudi Slovenci smisel za napredno časopisjel Upravništvo "Olas Svobode". "Glas Svobode". Prvi svolxxlomiselni list za alo-Tonski narod v Ameriki. Izdajatelja in urednika: MARTIN V. KONDA FRANK M. MEDICA "Glas Svobode" izide vsaki čo-trtek in ve^j« za Ameriko: za celo leto - - - - $ 1.50 za pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; »a celo leto - - - kron 10 za pol leta - - • kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode" [The voice of Libertvj Is Published every Thursday, by "The Glas Svobodo Publishing CoT' Puoblo, Colo. "Entered October 22,1902, at Pueblo, Colo., as second-class matter, under Act of Congress of Mar. 3, '79 "Glas Svobode" [Tho Voice of Liberty! is tho only labor paper West of New York, published in tho Slovenia Language. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. Ogl&Hi po dogovoru. Doptai naj se iz vole frankovati. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da so nam blagovoli naznaniti projsni in novi naslov bivališča. Denar naj so blagovoli poslati po "money order" ali pa v priporočo-nem pismu. Naslov za dopise in posiljutvo je ilfidoili * "GLAS SVOBODE" 1217 Eiler Avo. Puoblo, Colo. DOPISI. Calumet, Mich, 11. apr. 1903. Gospod urednik! Stopmv dobil som v roke zadnjo številko "Štnira z dne 8. maju in čudil sem so. du zamoro "daksel"—vsaj tako so ga klicali v Ribnici—takove nesramne laži razširjati med slovenski svet. Dopisic "dolenjo Kranjske" z dne 14. aprila je—in to trdim blagoslovljenemu "dakseljnu" v obraz —falsi fikacija, katero je storil on sam kot urednik "Šinira" in za ku-tero se bo imel tudi on sam za zagovarjati. Ni lahko sodnikom, starim pravnikom in izkušenim možem, predbacivati nepoštenost, —reklamo in celo protekcijo. To vse si je pa neki "kranjski Janez", ki Be imenuje sam"dvobodoljtibne ga" privoščil napram novomeškim sodnikom. Jaz gotovo nisem eden izmed tistih, ki bi ne bili za pros-vodočenjo prava, bodisi proti meni samemu ali kakemu drugemu— zahtevati pa moramo vsi, da se go di vsakemu pravo. Ali tega "svo bodoljubni kranjski Janez'' noče; on se čuti razžaljenega, ker je bil morebiti on—ali kdo drug izmed njegovih sorodnikov—zaradi "nekega" zajca, katerega je vstrelil grabi jami, obsojon na nekoliko me-m seoev riceta.—Novomeško sodišče je sestavljeno iz takovih izvrstnih sodnikov in prijateljev naroda, da se mu pač ne more ničesar oporekati. Predsednik sodišču, dvorni svetnik Grdešič in njegovi svetniki, so možje, kateri daleč in daleč nad kriljujejo "smirovega kranjskega Janeza". Besede torej: "Da bi se dalo o tem mnogo pisati, a ko bi se spelo tu v domovini,"—so naravnost otročje. Gospod "kranjski Janez", ki hočete ugonobiti novomeške sodnike, povejte vsaj, kaj hočete? Če ne smete o Vaših težnjah pisati v sta-rodomovinske liste, zakaj ne storite to v naših listih Nedvomno se načela: "Calunniore audac- Naravnost neumna jo pa trditev da uradniki izsesavajo kmečki stan Kdo ga pa v resnici, prav sistema tično do kosti, izsesava? Duhovšči na, v katoro spodu tudi "daksel" Kaj nam mar izdajica dr. Šušteršip (sleparski dr. Žlindra!), kaj vsi ta kozvani "katoliški" doktorji in po slanci, narod naš zahteva od Bvojih poslancev resuega dela, in tega od njih pričakovati bilo bi nospa spamotno, ker zu resno delo kleri kalni poslanci od prvega do zadnje ga niso—sposobni! "Vrana vrani ne izkljujo oči! Je že mogoče, ali tudi "farška '»isaga nima dna!" Kadar so farji med seboj" in dulci jubilo"—zabavljajo eden čez druzega, a ko so le enega izmed njih napade, "da halten sie zusammon, wie die kroatisehen Schwoino"—je rekel neki ugleden gospod. To za danes. Zapamti si pa naj urednik "Mira", da ga tudi njegov "blagoslovljen" kolar, no bo ubra nil pred tožbo, katero bom jaz v menu novomeških sodnikov >^oiil proti njemu. Fran Schwelger. Cleveland 29. aprila 1903. »r, semper aliqnid haeret"—oprav vedno bo nekaj osta-ž, kateri se pozneje težko ta 'svobodoljubni kranj-? Najbrie "daksel" Slovenska duhovščina bo zopet zale tava-v nas in nam očita popol no brezverstvo: Z nujgrjimi lužmi in podlim obrekovanjem hujska proti listu "Glas Svobode". Brat ski socializem ji je tu sredstvo, katerim, s hudobnega stališča, na stopa proti Slovencem v naprednih vretah. Uverjen sem, da ima so cializem v svojem programu blagor vesoljnega človeštva, pa, čo tudi bi ne bilo temu tako, saj slabeji, ka kor je sedaj pod farško—kapitalis-stično komando, bi ne moglo biti pod socialistično upravo. Kako pa je dandanes! Med tem, ko so rim ska duhovščina na eni strani hlini ljudstvu, ga po drugi strani—s pomočjo krivih naukov—neposredno na milost in nemilost prodaja kapitalizmu in sicer vsled tega, ker je cerkev, s svojim vrhovnim vladarjem, Bama, največji kapitalist na svetu. Torej, Že nam vsiljeni nau ki za poneumnoujo in izkoriščeva-uje ljudstva, morajo izpametovati vsaj količkaj razsodnega Slovenca. Marsikateri farški falot, kar očitno slepi ljudstvo, mesto, da bi mu istini, kot Kristusov namestnik, zo katerega so izdaja, oznanjoval božjo besedo. Če si torej Kristusov namestnik, drži se njegovih naukov in ne brigaj bo za posvetne reči, sicer zna—žal skoz tebe—vero še bolj pešati; kakor doslej. ' Naj le še omahljivci, ki ne razločujejo še prav vero od socializma, prestopijo v naš tabor, potem se že lahko ka pitalistionaslovenska-ameriška du hovščina odstrani za vselej od nas. Tiste mastne paše, kakor danes, pač ne bp več! Ljudstvo varati v v pričo Boga, mora prej ali slej ponehati, če nočemo, da ostanemo Slovenci večni capini. Drugi na predni narodi naj nam bodo v tem v vzgled in svojemu bližnjemu kakor samemu sebi dobro želeti, pač ne more biti greh. V stari domo vini bijejo rojaki obupen boj s čr nim klerikulizinom, a da bi ono-stranski naprednjaki vedeli o strašnem poneumnjenju slovenskega ljudstva v Ameriki, zjokali bi se nad slepoto naroda, katerega kranjsko farštvo uprav krvoločno izkorišča. Zadnjih par let smo v tem ozira tako napredovali, da se 2e marsikateri čudi, da v nekaterih krajih še ni prišlo do takega izbruha, kakor med Čehi in Polaki. Denar pa denar—to je edina gonilna sila kranjskega farštva in uver-jeni smo, da bi celo Boga samega prodali, ko bi ga mogli. Takozva-ni katoliški listi so pobi samih gnjilih bajk, b katerim bijejo resni-v obraz in katere so le nekako prodstvo za molzonjo prostodušnega naroda. Laž in obrekovanje vsega, kur je naprednega—to je drugi Bteber za vzdrževanje ljudstva v tem stadiju. Resnica no sme' na dan! Jaz dobro vem; kaj pišem in vem tudi vse, kar se mi prodbaciva in za'to vas poživljam, dokažite mi vaša laži-obrokovanja v teku dveh *jme-secev, sicer vas razkrinkam za pravo falote. Ljudstvo naj izvo nosnico—to je moja zadnja beseda o tem! Resnica je, da BCiu zoper tako vaše, edino le, vaše—katoli-čanstvo, u nikdar no zoper Bogu. Kristusove nauke spoštujem, a vas ne morem spoštovati, ker imate celo" pri božjom opravilu vedno-le v mislih—denar! Groš—ta vam je Bog! Nikar no mislite, če sto farji in imate že na tem Bvetu zvezo b peklom 'in celo posameznimi hudiči, da ste potem vse. In nessunmodo! Če bo že kdo težko dajal odgovor pred božjim stolom, bo gotovo far taisti,bodisi to ali ono stran Mississippi. Laž, ta mu je najpoglavitnejši nauk in iz tega izvirajo vsi drugi—kje torej zaupanje vzeti ?! Kjer jo žo farštvo navidezno storilo kak korak za ta ali oni narod, je to uoinilo le iz samo-pašnega namena, da si je polnilo žopo—toisto jo tudi, kar se tiče tolikrat imenovanih Indijancev. Res je, kdor pri altarju služi, ima pravico tudi od altarja živeti, a ne na tak način, da bo ob jednem darovanjem bv. maše, dela tudi kupčija. Vsak zaveden človek mora tako—nekdanjo židovsko— postopanjo pobijati, sicer postanemo v kratkim res še hujši kot pa gani. In ko bi Kristus še enkrat prišel na Bvet, bi bili gotovo farji prvi,katere bi on izgnal iz tempelj na Vsacega, ki ima kaj zoper ta dopis ali kaj druzega iz moje rokq, poživljam naj se obrne prvo direktno na mene, razložil mu bom marsikaj, kar se tiče "črnih mazi ljencov"; nasprotno pa bom proti onemu, ki mo bo neosnovano za hrbtom obrekoval, brezobzirno sod-nijsko postopal. Pozdrav vsem rojakom-aomišlje-nikom! Pomagajmo listu do skorajšnje dvakratne izdajo na teden združimo se krog svojega glasila! Svobodoljub: Mike Novak Strajbarjov, 1764 St. Clair Str. ('uj te! Čuj te I Cleveland, 0. 4. majnlka. Cenjeni urednik! Blagovolite uvrstiti v predale priljubljenega lista Glas Svobodo naslednjo do-godbico, katera so je nedavno izigrala v klevelandskem predmestju Collinwood. Ležal je na smrtnt postelji rojak. Spoznavši, da ni zanj nobene rešitve več, pošlje po spovednika. In res, urno se napotita dva moža v Cleveland k župniku V. H., katerega naprosita, naj bi šel Bpovedat bolnika. Prilizujeno, kakor mačku, vpraša H. po imenu na smrtni po-b tel j i ležečega. Ko pa se mu jo to povedalo, jezno in rdeč, kakor kuhan rok, zareži: no grem nikamor, nimam časa,pa tudi, če bi ga imel, ne bi šel!—Dve uri pozneje je rojak nepreviden s sv. zakramenti umrl. To je idilična slika uašega lepega župnika, ki ni vreden,da bi se ga že celo samo za "farja" klicalo. Iz kakšnega vzroka—vsled lenobe ali sovraštva—je tako postopal, nam nič mar, pribiti hočemo le resnico in s to ožigasiti pač ne—Kristusovega namestnika Kaj hočemo, kolikor farjev, toliko ver! „Neki duhovnik je vpraša! starega moža, kaj dela Bog v nebesih? Mož mu je odgovoril: za glavo se drži in premišljuje, zakaj nobenega farja v nebesa ni! In tako je! Pozdrav vsem somišljenikom Glas Svobode. Naš sv. očku "Curil". je na svojem potu, v Frontenacn, Kans., povedal, da je boljo i moti v hiši privezanega hudiča, kakor se pa naročiti mi kak socialističen list. Povedal pa soveda ni, ščim naj bi se hudiča privezalo (z denarjem, kakor "Curilu"! Op. stav.), in kako naj bi se ga vjelo—mi iz naše strani gotovo no prisodimo "Curilu" toliko srčnosti, da bi se ga upal zgrabiti za rožičko. Toda"SpasBbei Seite"—kajti za nekaj smo vendar le bolj zreli! "Currril" je trdil namreč, da jo celo navaden papir—seveda no vsak, kajti svojo malho je prav pridno in nepošteno— pardon, "pošteno" hvalil—hujši od hudiča samega. To da sklopati, da so nam ni treba prav nič bati curilovoga, v fantaziji namalanega, hudiča—kajti, čo je istina, kar trdi "Curilček", mora biti tisti "hudič-kus" pravo jagnje v pri mira s "Cu-rilom". In čo to ne vsled kakega druzega vzroka, pa vBaj glede na to, da "Curilček" sam in ž njim vsi drugi maziljeni grešniki, kaj radi prebirajo naš malenČkasti listič "Glas Svobodo". To vse, vemo iz povsem najzanesljivejših virov in kar smejo farji, smemo tudi mi. —Bože mili, še so dobe—tudi med farji—zarukaui ljudjo! Za poo't, master Curilus! . Pred pur dnovi jo bila v Denvo-ru vpepeljena veličastna katedrala (škofovska cerkev). Med tem pa, ko bi mi socialisti—ako bi bili slučajno navzoči—gotovo skušali pogasiti ogenj, so za vse to sv. Janez, kojomu jo bila cerkev posvečena, še zmenil ni. Jo pač tako! S tem hočemo Curila lo opomniti, naj nas socialiste nikar več no nnzivlja hu dičo (čo mu ni to prirojeno!), kajti Zdr. države pač ne bi bilo proglasile hudiče za—državno stranko! "THE NICKEL PL^TE" PROGA je najkrajša pot na .vzhod in po-Btrežba na vlakih enu najboljših. Prihraniš si denar in čas, če potuješ s to železnico. Trijo ekspresni vlaki na dan vozijo 1» tej želosnici med Chicago in New Yorkom. Spalni vozovi so elegantno opremljeni, v obednem vozu pa bo ti po-strežo od 85 cts. do $100. Kadar potuješ, izvoli si torej "Nickel Flu-te" železnico in prepričal so bodeš, du je ona najboljših prog' med Chicago in vzhodom. Čikaški kolodvor: Harrison St. na vogalit peto ceste. Pisarne: 111 Adams St. John Y. Calahan glavni agent in 118 Adams St. Boba 298 Chicago. 111. Društvene vesti. Društvo sv. Petra in Pavla Pozi-vlju vbo Bvojo ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 13. v mesecu v dvorani na S. Santa Fo Ave. št. 1207. Društvo sprejema nove ude od 25. marca pa do 13. junija grosto vsake pristopnine. Bolniška pod. pora takoj po pristopu. Nove ude sprejema začasno t. tajnik John Qaber 1214 Boli man Ave. Ruski car odslovil svojo nezakonsko ženo lu jo bogato obda-roval. nb čitaj t0-80cial1zem tbopečb. Petrograd.—Ruski car jo pravkar odslovil svojo nezakonsko ženo Matildo Kšesinsko, s katero je živel nad deset let. Daroval ji je $9,000,000 in bogato zalogo de-mautov, ter jo imenoval za voditeljico dunajskega koncertnega društva. S tem, da ji je po tolikem času pokazal vrata, upa si pridobiti nebeško milost, da bi mu Bog podaril naslednika na vladarski prestol. Njene št(ri sinove bo vzgo-jevala carova mati. Ne glede na nezakoastvo, ima car te otroke rajši, nogo svoje štiri zakonske hčere, katere mu jo darovala njegova zakonska žena. Znano je, da ni ruski car samo vrhovni posvetni, temveč tudi vrhovni cerkveni vludar na Ruskem, ravno takp, kakor v naši rim-sko-katoliški cerkvi—rimski papež Občinstvo go zove: naš mili oče, in je božji namestnik med svojim ljudstvom. Res je, na svetu imamo dandanes mnogo različnih stanov. Neki stan v tem pomenu je tudi dolga vrsta kraljev in cesarjev z raznimi ženskami, katere jim (ličijo njihova stanovanja. Med onimi zavzema tudi ruski car svoje mesto. A, kakor žd povedano, odločil se je spokoriti in Bogu milosti prositi. Ločil se je od svoje matresein ji daroval $9,000,000, katero svoto je izprešal iz svojega sestradanega ljudstva. Ženska pa je odpotovala na Dunaj, kjer ji bodo na razpolago najlepši prostori imperialnega hotela. Mnogi, ki bodo čitali te vrstice, si bodo mislili, da je Rusija nekaka država, kjer je tiranstvo doma, a Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k J. S. K. J. ima svoje redno Bejo vsako drugo nedoljo v mesecu v društveni dvorani na 1207 Sr. Santa Fo Avo. Društveni zdravnik je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. Društvo "SOKOL" sprejema nove ude do 14. junija t. I. brez pristopnine. Izvenredna seja se bo držala dne 28. maja. K mnoRobroJnem pristopu v čilo društvo vabi vljudno ODBOR. PRIPOROČILO. Slov. pevski zbor »OREL" v Chicagl, lil. 612 Laflln St. in 18. ulica, napreduje jako vspeSno. Redne pevske vaje se vrše ob četrt kah in sobotahv K obilnem pri« stopu v zabavno pevsko društvo vljudno vabi ALOJZ SKUBIC predsednik. C Neugebauer's 204 80. UNION AVE. ............ PUEBLO, COLO. PRODAJA dragih kamnov, ur in zlatanine. KADAR ORES KUPIT CEV-LJE IDI K Sharp & Babbitt. Našo cone so nizke in trgujemo samo z obučo. Vso za denar. 303 So Union Ave. ' SLOVANSKA PEMIJA, 314 Victoria Ave. pol bloka od U-nion postaje. Za obile nnročbe bo priporoča A. Dehn • lastnik. Nova tvrdka PERKO h 00, Priporoča rojakom razna najboljša vina in importiran "viski". Kegljišč na razpolago Naročila po hišah pobira g. JOHN OABER. ANTON PERKO 1214 Bohman Ave. PUEBLO. nisova agencija za zavarovanje posestva. HENRY O. MORRIS upravnik. Soba 45 v Opera House. telefon 408 "F" pobiralec najemnine. Posestva, domovja se kupujejo in prodajajo. Za izgube jo odgovoren g. Morris Bam. ^Potrebujemo.^ 100 mož za delati na Moffat železnici blizo Denvera. Plača $1.75 na dan. Delavci se hranijo lahko sami, £1 jim tako bolj ugaja. Stanovanja in Šotori brezplačno. Dobra pitna voda In zdravo podnebje v celi okolici. OEO. S. GOOD & CO. Room 27 Railroad Bldg. DENVER, COLO. vi!« - , V - -Ji v CUTS OF ALL KINDS IDAHO Kjer poljedelstvo cvete Rajski prostor zu naseljevanje Bogate farme, izvrstna zemlja in dosti dobre vode. Kupi si listek na OREGON SHORT LIHE m Najkrajša in najboljša pot na vbc krajo v IDAHO, OREGON in MONTANA. [Za listke in [pojasnila pišito ^d. e. buhley.^d. 8. 6pencek, 'rolp A t. a. ; s-' a. o. p. A 1, A. Salt Lako City, Utah. Č- BRATE SLOVENCI! * WGF * Velika zaloga društvenih zastav, znakov in bander prve slovanske tvrdke. Dopisuje se tudi v češkem hrvaškem in slovenskem jeziku. Ceniki iu uzorci se pošiljajo gratia. Z načelom: Svoji k Svojim, obrnite se pri vsaki potrebi na , EMIL BACHMAN-A 5JJ0 Center Ave., Chicago, 111. Slikar — fotograf Kauffman, 1224 Evans Ave. Pueblo, Colo., se priporoča c. občinstvu v obilen obisk. Moje delo se samo hvali, lej sliko društva sv. Petra in 'avla. no Than that via th« Zdravnik CHr. ARGYR 1210 BERWIND AVE.- telefon: Black 62. Pisarna je odprta dan In noč. Mikroskopna preiskovanja, opazovanje in preiskovanje vode i. t. d. Govori Be: 8lovan8ko, angleško, nemško, laško, francosko, tvrško in gbško, PUEBLO, COLO. Prom Kansaa City, Saint Louis and Memphis to points in the South, Southeast and Southweat. The Southeastern Limited Leaving Kansas City at 6:30 p. m. daily, will take yon to Springfield. Mem-phis Birmingham, Atlanta, Jacksonville sad all pointa in the Southeast. For detailed informatida apply to Q. W. MARTIN •KNBRAL WESTERN AQENT 1106, ITTH ST. DENVER. OOLO. Board of Trade Liquor House. Prodajamo na debelo in drobno. C« na debelo, obrni se na gosp. Čuliga nli pa kar na omenjeno tvrdko. Imamo 9 let staro "žganje", kupica 10 c. Izvrstno vino In smodke Slovencem se priporočam. I SAM HONIO <6 CO. 1808.1 'nion Ave. — phone 557 B in 208 Northern Ave Bessemer. Phone Red 843 MARK COAL CO. Prodaja premoga. Telefon ii. 1. 208 na vogalu D. in So. Union Ave ■ .-/ Nazdar! Velikanska spomladna razprodaja. Nazdar! YSA ROBA IZVRSTNA. CENE ZA ODEJE: pred $ 6.00........................sedaj $ 8.00 " "12.00........................ " "6.75 " " 8.50........................ " 4.95 " "l&OO..'............>.......... " " 9.75 1000 raznih hlač, katero so bilo prod po $1.50 in po 2.00 samo po g= $1.15 Cambronova razprodaja klobukov. 1000 klobukov, pred po $1.50 in po $2.00 sedaj po $1.25--1000 klubukov poprod po $2.25-$2.50 n $2.75 sedaj samo po...................... ........$1.05 CAMBRON'S Rojaki! Ne pozabile poseliti rojaka Sava Radakoviča. 223 Norih Union Ave.. Cor Union & Giant 223 Cnmbronovn do danes največja razprodaja obuvala za Zimske in moške. , . , pred po $1.50,1.75 in'2.00.,,. .sedaj po $1.50 Obuvala za ženske: pnH, {H) i2m in 2 75 ...... Bed)lj ^ UM , , , pred po $1.75 in $2.00......sedaj po $1.50 0buva,ft w gosfrode: j)re(l ^ I4 Q0 in $4,50......setlaj po $2.95 Cambronova razprodaja srajc. 2000 srajo, katere so bile pred po 50, 75 cts. in $1.00 sedaj samo 'po 40 cts. 1000 srajc, pred po $1.25, 1,50 in 1.75 sedaj samo po $ 1.00. talisti velikih ameriških mest se ženijo samo za luksus- -za vbo drugo jim ni prav nič mar. Čudno pa je vseeno, kako so bo nakrat navžili verskega duha, kateri Be začenja in neha v tem, da.puste od podkup Ijenih "band" pregaujati socialis to in učiti nevedno ljndstvo, da je bratski sooializem pogubonosna struja družabnim razmerem. Toda kakor jo bilo možno vstanoviti komunistično upravo med kapitalisti zastopanih v raznih trustih—tako naj bi tudi revnejši sloji segli po ideji komunizma. Delavec naj si bodi svest, da je on kapital, katerega izrablja kapitalistična sodrgu. Rojaki, začnite enkrat misliti samostojno in prepričali so bodete sami, da ni vse zlato—in tudi ne vse božjo, kar se svetil Pomagaj ti bam in Bog ti bo pomagal, a ne zanašaj se na Boga, če no boš sam dolal v Sfojo korist! Stem Bi no pomagaš do božjega blagoslova, Če znosiš svoje zadnjo cente fiujti, v njegovo nikdar polno "bisago"! Ne člt^j.to! Ne smeš glasovati za socializem. Sooializem bo preobrnil sedanji mir in red. Drži se svojih starih cunj. Ne delaj za socialiste, ker socializem ti bo skrajšal delavne ure in ti povišal plačo. Seveda, ti si pa že zadovoljen, če imaš dovolj za je-Bti. „ Ne podpiraj sooialnih časnikov; * kajti socializem bo razgnol bando, katera no dela. Oui—kapitalisti potrebujejo ljudi za skabsko delo, kadar ti štrajkaš. Ne zini niti ene besede za večno resnico socializma, ker socializem bo rešil tvoje otroke iz tovarn, prodajalnio in drugih jednakih prostorov, ter jih postavil tje, kamor spadajo—v šolo. Oni pa no rabijo izobrazbe! Hodi vstrajno pobirat kostanj iz Žrjavice za nas kapitaliste in naše politikarje. To smo edini katero moraš delati. Socializem je pa kuga, ker te nam hoče osvoboditi. Torej no rabi v premislek vsega tega — svojih možganov! Tudi ne smeš odobruvati tega odstavka in vstavi bvojo naročnino. Socialistični časnikarji imajo žo dovolj tvoje podpore za vzdrževanje tebi namenjenih listov—sploh, kaj ti treba pomoči? Delavci v kongresu. Piše "New York Journal." Čas je za delavsko stranko, da se tudi ona reprezentira pri državnem stroju. Mladi delavci vseh strok morajo pričeti misliti in se učiti zgodovine, biografije, politike, politične ekonomije itd. f ] Vsak ameriški delavec bi se moral vsaj dve uri na dan baviti z in-telektuelnim delom. V prihodnjih 5. letih mora biti vsaj 50 delavcev v Washingtonu, da zastopajo tamkaj koristi svojih stanovskih tovarišev. Naše želje so te, (L bi bili naši izobraženejši voditelji delav-oev, kar najhitreje voljeni v kongres. Po nat*}m mnenju bi pa bilo najbolje, da se Xanditaturo ponudi mladim ameriškim (mechanic), ne obiskovali kak rokodelcem to, so li Velika nesreča. Franc Cotur, 17 let stari zidarski vajenec iz Ronč pri Gorici, njegov brat Karol Cotar in Franc Faganel, zidarja pri Simonu Trootu, bo 2. inaja po-poludne na Vodnikovem trgu Ljubljani pri posestniku Florijanu Lavriču podzidavali staro šupo, katera jo stala dosedaj na lesenih stebrih. Okoli pol 4. popoludue se je uuenkrat streha nagnila, vsled česar bo so stebri premaknili in so je šupa podrlu. .Franceta Co-tarja, ki jo hotelyffoci z odra, jo streha prijela in pritisnila na tla tako, du mu jo zmečkalo križ in zdrobilo roko. Bil je takoj mrtev. Karol Cotar, Franc Faganel in Lnvričeva žena so bili pod šupo in se jim ni ničesar zgodilo, le Faganel je na levi nogi nekoliko odrt. Supa ni bila od nobene struni podprta, ko bo jo podzidavala in so nosili streho stari Blabi stobriči. Trup lo Franca Cotarja bo pronesli v mrtvašnico. Na kraj nesreče so je odposlala komisija, da preišče in konstatira, koga zadene krivda, da bo jo šupu podrla. -Izpred sodišča. Piše "81. N." Župnik v Š tangi v litijskem okraju jo bil te dni od okrajnega sodišča v Ljubljaui obsojen na globo 5 K., ker se je napačno javil. Župnik je prišel pred kratkim v Ljubljano in se nastanil v nekem tukajšnem hotelu. Na zglasilnico pa ni zapisal Bvojega pravega imena, nego si je dal drugo ime. Imenoval so je Sn-lamon. To pa ni bilo Balamonsko modro, nego salamonsko neumno. Policija je seveda hitro iztaknila, da mož ni Salatnon, četudi ima tonzuro in ker ta vražja policija nima prav nobenega respekta pred inkognito potujočimi fajmoštri in tako jo stvar prišla pred sodišče. Zakaj bo pa župnik ni pravilno zglasil, nego vpisal napačno ime, to je še vedno velika tajnost. -Iz zatiike okolice. Piše se "SI. N.": Pred nekoliko dnevi bil sem v nekem kraju, kjer je bil tudi Josip Pišaur, posestnik izpod Ivan-cnegorice. "Mojega fantiča jo pater Loreno tako po glavi vdaril, da mu že vsč dui iz ušesa kri točo In ne more v šolo. Hotel sem tožiti, pa mi žena no dopysti. To se je zgodilo v ZatiČni, kjer je dala država grajšoino lenuhom namesto kmetom." —V Ameriko odšli? Iz Istre so piše "SI. N.": Kaplan Tomšič, ki je bil iz vasi Dekane pri Tritu kazenskim potom premeščen, ker je lotel nanj nekak sum. da je v zvezi z detomorom njegove kuharioe, se jo naselil v okraju Podgrad. Sedaj je pobegnil iz Staroda v Ameriko; če sam ali s,svojo kuharico, ni Mano. Ravno v tem okraju v vasi Velike Mune je bil za Župnika neki Rišlavy, ki je imel jako lepo kuharico. Sedaj odšel—kam se ne ve. Nekateri pravijo, da sta jo župnik iu kuharica odkurila v Ameriko. Ljudje govore, da so jih božji namestniki dosti let za nos vodili, zdaj pa da so se jim oči odprle. Živinski katoliški pop. V Dunajski Novi vasi je tamo*- nji katohet Rosberger pripravljal svojo učence za prvo sv. obhajilo, Ker jih jo pa premalo o bv. obhajilu poučil in jim stvar premalo . razložil, se jo spozabil tudi neki 121etni fantič in šel k obhajilu, dasi jo bil še le enkrat pri spovedi in no trikrat kakor se to zahteva. Kutehet ga vsled raztresoubsti ni zapazil, dasi je prišel in pregledal vse, ki so bili namenjeni za I. sv. obhajilo. Šolo drugi dan, ko je prišel v šolo in razdelil podobice za spomin sv. obhajila mu jo to prišlo na misel. Takrat ga popade sveta jeza. S svojo posvečeno roko pograbi fantiča, ga začno metati qem ter tje, vzauie debelo palico in ga predelava kakor živino. Deček pade na kolena pred njega in ga prosi da bi mu prizanesel, ali katekot se mu je smejal in ga začel šo hujše pretepa vati. Slednjič se jo vendar utrudil ter vlekel dečka pri vratih iz šole, kjer mu jo založil še nekaj gorkih ter ga pustil hudo pretepenega iti. Komaj in komaj jo zlezel deček ves kruljev domov. Moral jo seveda v posteljo. Poklicali so zdravnika, ki mu je obvezal rane iz obonem vso zadevo oblasti nu-znanil. Zandarnierija že preiskuje vbo stvur iu pride blagoslovljeni mož kmolu pred svetnega sodnika. To jo Bad fanatično religijozuosti. -Samomor duhovnika. V Merami se je zastrupil župnik Danek iz Bonlovico. Obenem si je z britvijo prorezal žile na rokuh. —Demonstracije v Zagrebu. Demonstrantje so razbili 27. m. m. neko fotografsko izlogo, vzeli ba-novo sliko tor ji iztaknili oči. Ko so je ban peljal po mestu, razbili bo mu šipe kočije. Profesor Pasa-rič in dr. Heimerl iz uredništva "Obzor", sta šo vedno zaprta. Goepa Jurio-Zagorka, o kateri so listi poročali, da je zaprta, je na prostem. Zaprtje tudi. pisatelj St. Radie. Neresnično pa je, da bi bil bežal bred aretiranjem. VBi zuprti imajo temveč popolnoma mirno vest. Dekle iz boljš« rodbine - železniški čuvaj. Ne daleč od Kijeva na ruski južni železnici, so razkrili pred kratkim. da je železniški čuvaj Aleksander Rodišovskij—deklo. 'Pred kakimi štirimi leti vstopila je pri železnici kot uuvaden delavec v Blužbo. Vsled pridnosti in točno-sti je postala prvi delavec in sled-nič železniški čuvaj. Bila je vedno sama v svoji stražniški hišici. Po posebnih okoliščinah bo je pa dognalo, da je ta čuvaj hčerka višjega uradnika. Dovršila je gimnazijske študije in se je uamenila posvetiti medicini. Ko je gimnazijo dovršila, je bila nekaj čusa učiteljica na ljudski šoli iu kmalo nato je izginila brez sledu. Zukaj se jo deklica temu stanu posvetila, je uganka. Potrjujemo prejem naročnine sledečim gg. A. P. in M. M,— Chicago, 111. do 80. septembra 1903; —J. R —McClainsville, O. do 31. decembra 1903; —M. D.—Pittsburg, Pa. 31. januarja 1900; —M. R.—Crockett, Calif, do 31. marca 1904. -J. Č.-So. Lorain, O. do 23. aprila 1904 S. P.—Rock Spring, Wyo. do 23. oktobra 1903 in F. P.—Ravensdalle, Wash, do 15. maja 1904.-2iveli! - ■ - .. _..... "Srbski Odjek", odmevajoč dvakrat 11a mosec (kako je to mogočo, povedali bomo, kakor hitro opazimo šo enkrat tuko nekuluutno postopanje!), jo list, kateri si jo nas malce privoščil in nas grdo napadel. Vsled ljubega miru iu vsled prijateljstva, katerega gojimo do srbskega-brutskega naroda, ter osobito vsled spoštovunja do tukuj-ineh srbskih voditeljev, opominjamo za danes lo gosp. urednika, ko-jomu pa ne priznavamo uikakega voditeljstva, se manj pa visoko dušno sile, naj blugovoli biti v bodočo bolj oprezen s svojimi opazkami, sicer mu znamo z neovrgljivi* mi dokuzi posvetiti v nekaterih točkah tako, da bo pamtil, od keduj mu naš socijulizeui ne dopude več, Da, da gosp. uredniče, mi smo odločni pristaši stranko ljudskega blagru, a ne prodajamo Bvojo kože zdaj sem zdaj tje; nam ni stranka —groš!!! in tudi narodnost ne deveta briga!!! Gosp urednik "Srbskega' Odje-ka" ima neki poseben, sumo njemu lasten kotiček, kamor bo zateče 7 skrajni sili, a tista njegova fraza, da mu je ljubše, če se ga graja, nas no bo odvračala od tega, da bi ga no prav pošteno okrcali po njegovih umazanih prstih. Gosp. B. M. Gopčoviču buio dali prostora le pod oglasom, kako torej, da so jo oholo rovše ravno nad nami spodtuknilo, mod tem, ko je iste besedo v "Miru" v sloven-skem jeziku jxipolnoma prezrlo. 2e vemo, od kot ta sapa! To otročje ruvše je šo tako nezrelo, da se iius od času, ko je oui puhli clanček 's tuhtalo", redno.izogiba. Slnbu vest-kaj ne ¥ Mirujte "goBpodin" dokler je še čas, sicer Vas ujamemo nu lastnih besedah, s katerimi bijete resnici v obraz in sobo po zobeh1- Ilessomerska banka. Filijalka THE PUEBLO TITLE & TRUST CO. ' 416 Northern Are. Posojilnica! Hranilnica! So dobe inenjice na vse kraje v Evropo. Dobiš tudi jekleno denarnico za shranitov drobiža. Ključ dr/i m o mi. jj®" 416 Northern Ave. Somišljeniki naročujte in priporočujte »GLAS SVOBODE" Rojakom! Naznanjava, da sva v zvezi z najboljšim agentom, "Chicago Lalior Agency", Clapp Freoland Co. in pošiljava delavce na vse strani Amerike, največ na železnice. Imava tudi čedno prenočiščo za potnike. Kot solidna hiša je znana po vsej ameriki. Vsak Slovan nuj nas obišče, ki pride semkaj. Priporočava posebno svoj lopo urejeni "SALOON", kjer točiva vedno svežo pivo in drugo pijačo. Pezdlrc & Schwelger Telefon: p 2727 1002 So. 13th St.- NEB. S. F. CR0WF0RS S CO. Nakupovalci in prodajalci zemljišč; Zanesljivo zavarovanje hiš in pohištva proti ognju. Tvrdku ustanovljena 1889 11a 210 S. Union Ave. PUEBLO, COLO Anton Sukle PUEBLO, Colo 004 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vodno sveže pivo in žganje. Telefon 507 Main. JOHNSON'S Photograph Galery na 115J W. 4th St., se priporoča Sloveuceui, želečim izvrstne fotografijo. . • ČEŠKA OGLEDALA. Vže v starodavnih časih imeli so ljudje ogledala napravljena iz ko,-vanih uglajenih ploščic iu so v njih občudovali lepoto svojega obraza. Kasneje pa, ko so iznašli steklo, i-meli so ravno takšna ogledulu, ka-koršna Bedaj skoraj v nobeni hiši ne manjkajo. Najbolj na glasu so češka ogledala zaradi svoje čistosti in naravnega kazanja obraza. Ogledalo jo najboljši prijatelj človeka, ker ono nam vbo telesno napake na obrazu pokuže' iu mareika-terega pretrese, ko v jutro svoj obraz vidi rumen, oko brez leska, temno proge pod očrni iu noče vrjeti, da je to zares njegov obraz nekdaj tako lopo rudeč, mehke gladko kožo in bistrih, oči. Ogledalo nam pove: Ti si bolan, pazi! In o-no ima prav. Pijmo Trinerjovo zdraviluo grenko vino, kor samo o-110 očisti kri iu tako celo telo. Obraz bodo zopet lepo zdrav in oko bistro. Nasledek pitju tega vina je zdrava kri, zdravo za d£lo sposobno telo, bistri um. Zakaj 1 Zato, ker ni boljšega zdravila na Bvetu za čistenje krvi, kakor jo to Triuferje-vo zdravilno grenko vino. Dobi so v lekarnah, dobrih gostilnah in prvemu iu edinemu izdelovutelju pro vega zdravilnega grenkega vina, Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave. Chicago, III. Pilsen,Station. T Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovunom priporočam svoj lepo urejeni <om vnukoma z izvrstno pijačo in finimi smodkami. SE PRIPOROČAM BRATOM SLOVENCEM ya obilen obisk mojo manufnkturne trgovine, prej las-nik Dušan Lngjevich, Bodemn vodna dobro postregel vsem. BUDE RADKOVICH 1247 S. Santa Fe Ave. Pueblo KJE JE I John Kralec. Pred tremi meseci so je iz Denverja odpeljal v Chici,-go, pa ni nobenega glasu več o njem. Kdor ve za njegov naslov, noj ga blagovoli naznaniti njegovemu svaku Joe Bučar-ju 1228 Bcrwind Ave. Pueblo, Colo, ali pa 11a upravništvo "Qlas Sv." Za Ameriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu John Golob 203 Bbidoe St. JOLIET, ILL. R-58 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. drŽavah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novouroje-nim "saloonu" vedno Bveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. V Baconi u v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena, j ^ >-Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19. ulice Chicago, III. M McMalion & Collier POGREBNIH- S3 Odprto po dnevi in po noči. Dobra postrclba in po nizki ceni. Edina pogrobnika slovenskih društev sv. Petra in Pavla in Sokoja Se priporočata tudi drugim Slovencem. Popolna udoroljnut jo lamina. MS Cor. D & So. Union Ave, Pueblo, Colo, Poskusi z najnovejšim čistenjem podlag -karpet- in sicer z električnim zrakom. -- . —•—»—■— POPRAVLJAMO STARE ŽIMNICE. PRODAJAMO POSTELJE IN VSO POSTELJNO OPRAVO RAZLIČNIH, JAKO UGODNIH CEN, TOREJ NA IZBIRO. The Pueblo Bedding Co. 420 in 422 Santa Fe Ave. Telefon 484 NOVA DRUŽINSKA GOSTILNA. Radatovič in Smiljanič 3II Northern k. Točiva najboljše, vodno sveie ZANG pivo in žganje, ter imava gorak in mrzel brezplačen prigrizek. Dobiš pivo v sot! Ičkuh iu zabojih. V obilen obisk se priporočava zgorej imenovana LASTNIKA. Ravnokar sino prejeli tST NAD STO MALIH, LEPO IZDELANIH, BREZOVIH MIZIC; -m • bo dovol močne in luksuu za vsako sobo- Nabaviš si jih khko več; ker prodajamo jih po jako nizi ceni, samo BO centov kos. Imamo tudi še drugo najnovejšo pohištvo in glasov i rj« iz hrastovega lesa. Prodajamo te in vse drugo po jako nizkih cenah. Vselij si lahko novee prihraniš, če kupiš pri PUEBLO Union Furniture and.. Carpet Company BLO, COLO. I 178 North Union Ave. NAZDAR ROJAKU fl®, NOVA SLOVENSkA OOSTILNA RADATOYICH and CO. na vogalu prve in Main ceste štev. 128. Toiimo MMl BUSH ii Si Louisa, ujbo|ji9 piro f mestu, Postrežemo tudi z importiranimi "Chintie vini" In "whisky" ter s fini mi smodkami. Rojakom in drugim Slovanom se priporočamo v obilen poeet. RADATOVICH A CO Rudolf Saje, Maneger. Nazdarl Nazdarl Nazdarl LION CLOTHING COMPANY. NIZKE CENE Cob. 2 in Santa Fe NAJBOLJŠA ROBA Priporočam rjakoin našo bogato zalogo vsakovrstne letnto obleke, let-nih srajc, obuval [čižem] za molke in ženske, ler lepe obleke za otroko [šolske fantiče]. Za obilen obisk se Vam priporoča Vaš rojak PETER CUL1Q 2 E L Z H 0 TE OPOZORIT! NA NAŠO HRANILNICO, Na vloge od enega dolarja navzgor za G mescev in manj se dobi 4 in na vlogah za 6 mescev in višje 5 procentov obresti. Te vloge z interesom vred so lahko vzdignejo, kadar komur drago. Obresti se plačuje jo tudi mesečno. Na večje vloge, vzemimo $30 in več za celi letni čas se dobi 0 procentov obresti. Postrežen boš za 1 vloien dolar ravuo tako, kakor če bi vložil $l0OO. Sprejemamo vloge tudi po poeti. Uradne ure od 8. ure zjutraj do 6. ure popold. vsak dan, razven nedelj in državniL prazuikov.« Qb sobotah pa od 8. ure zjutraj do 9. ure zvočer. The National Building and Loan Association Bard of Trade Phone No 296 - 176 N. Union Aye. PUEBLO, COLO, • • WEST BROS. FURNITURE CO. • • 117-119 So. Union to., Pueblo, Colo. Največja prodajalnica pohištva v mestu in po najnižji ceni. Dobiš vse kar si želiš za popolno o| peči, okna, vtata, mize. vo svoje hiše: železne postelie, e, stekla za okna, krožnike, skledi-itd. _ «««»...it.«.«.«, » *TTrW!Tf!Tf1Tf!?f1tft!f1ff!TfW* Iz krstne ga lista. Forest. "Zakaj nisem našel, po ameriški zapuščini, bogato Eve Cottram in se zaljubil v njo, mento v Maroello du Pont, francosko učiteljico: godbe, petja in jezika ?" jezil se. je zdaj Filip. Potem so zagleda v knjiž nioo In vzame raz police neko debelo knjigo, nn kateri je bilo zapi»-sanoi "Zapisnik narejenih—umrlih poročenih in drugih najnovejših dogodkov, tičočih so konzulatske-ga oddelka v G—. Od 1876 do 189—." Medtem, ko prometu jo Filip liste v debeli knjigi, so nakra odpro vra ta in gospodična du Pont vstopi. "Čas je, da gremo v šolo, monsi-our", reče Marcelle s tako pohlevnim glasom, kakor navadno, kadar jo govorila s Filipom, čeravno jo bila zaročena 2 njim. "Danes se nimam časa učiti, poč pa te prosim pristopi in mi pomagaj v tej stvari, katero sedaj najbolj potrebujem," odgovori Filip; "na čitaj to" in poda ji pismo, katero je še lo ravnokar prejel. Mar cello čita, potom pa reče: "Sedaj je čas, da si priborite kolikor toliko denarja, čo deklo najdete, Filip. Ana bo gotovo srečna —vesela, če ji toliko svoto položite v roke." "Jaz upam," pritrdi Filip, "jaz mislim, dumi pripade v tem Blučuju 1200,000 ali 1 milijon frankov." "To je pa izvrstno, potom se ne smemo bati, če imamo enkrat 1 milijon frankov na banki," vsklikne Marcelle in ploekn z rokami. "Istina", pritrdi zopet Filip, "ali najdli še nismo zgubljeuo deklice iu težko tudi, Če jo najdemo." Med pogovorom obrne Filip 106. atran velike knjige in tu najde Bledeče zaznamovano: Cottram—13. junija 1878: Eva Cottram, 2 leti stara in kakor razvidno iz krstnega lista, rojona v Lucernu od ameriških starišev, je bila daneB prinesena v to konzu-latsko pisarno pred podpisauega konzula. Pestunja, neka Mary Barbior, stanujoča v Rue des Gro-ttes št. 3 v O—je izpovedala, da je Blužila v hotelu "dos Angcs v Benetkah zu odgojiteljico in da je 2. marca leta 1878. prišel v ta hotel neki 6obert Cottram in Ema Cott- ram, soproga prvo imenovanega; seboj pa, da sta imela enoletnega otroka- Evo, ter, ila sta - njo—Ma ry Barbior vzela v službo kbt odgo jiteljico otroku. "Juz sem seveda rada stopila v službo in takoj istega dne vzela v svoje oskrbova nje malo Evo," tako je nadaljevala Barbior. 6. aprila potem, od polj a lu sta se gospod in gospa Cottrnm v Pariz, medtem, ko ae je meni ro klo, da potujeta v Monte Carlo. Parizu Bta mi pisala in poslala 500 frankov z navodilom, da naj skr bim za otroka, dokler prideta po njega. Povedala nista nič druzega o svojem čudnem namenu. Se maja meseca leta 1878. sem počaso pisih zvedela, da sta blizu Dijona na Francoskom trčila dva vlaka skupaj in da sta bila mod mrtvimi tudi gospod in gospa Cottram, ka tera sta Be ravno vračala v Benetke po svojega otroka, kakor trde poznejša poročila. Tako Mary Barbier! Benjamin Hemmiok, konzul Zdr. držav "To je jako zanimiva pripoved ka," spregovori slednjič Filip, iz nenaden, ko je nehal citati iz zapis nika. "Vse svoje moči hočem za staviti v to, da rešim to čudno za gonetko in upam, da se mi posreči naj prvo pa moram najti Mary Barbier, odgojiteljico," dostavi še. "Jaz mislim, da poznam gospo Mary Barbier prav dobro," povdar-ja Marcelle zategnjono. "Kajt" zakriči Filip in skoči po konci, Ti poznaš Mary Burbier in so no šališ?1! "Gotovo ne, Monsieur," odgo vori Marcelle; "ali ona ni več Ma ry Barbior, temveč njeno pravo ime jo sedaj Mary Barbier du Pont. Ravnokar pridem od nje, da Vaui povem, da je tudi ona prejela neko pismo iz Sati Frančiške. Na njono prošnjo prinesla sem ga celo b sabo, da Vam ga pokažem," s tem mu poda listek in priBtavi še "blagovolite čitati Vaše blagorodje." "Kaj jo to," vsklikne Filip nemirno, razvije pismo, katerega mu jo Marcelle podala in čita. "To je krstni lis, mous ieur le Consul," reče Marcelle, "moj pravi krstni list. Jaz sem ono zapuščeno dekle, tako mi je že Mary Barbier du Pont rekla," in ko čita Filip v listu ime "Eva Cottram",se oua nasloni na njegove prsi in se začne glasno jokati. Filip pa jo pritisne še bolj k sobi in gladi po lepih licih kot svojo bodočo mlado soprogo. NAŠI ZASTOPNIKI SO: gg. Ivan Meden, 1661 Madison St. in Ladislav Zakraj4ek, 81 Oxford Str. CLEVELAND, OHIO. Mike Majerle, 105 Har. Ave. LEADVILLE, COLORADO Philip Zadnik, Bos 7 ASPEN, COLORADO. Iran Smerdel, 75 B. Clementina. St. SAN FRANCISCO, CAL. J. l'ezdirti, 1002 8. 13th Str. OMAHA, NEBRASKA. Matt Abler, COVENTRY. COLO. Anton Kritihe, Out Hill Mine, CALIF. Jakob TIsol, Fulton St., Block E., Room 41. PULLMAN, ILL. Matt Slmonit, Oat Hill Mine, CALIF. John Rož it, FRONTENAC, KANS. ŽELIŠ POTOVATI? Da, torej lo po "Nickel Plate" železnici, kjer si lahko prepričan o dobri postrežbi. EksproBni vlaki vozijo mod Chicago, Ft. Wayne, Find lay, Fostoria, Erie, Buffalo, New York City in Boston. "Ame-rikan Club Heals" postrežba na Nickel Plate jedilnih vozovih in sicer od 35 cts. do $100. Postrežba tudi a-la carte. Poaebne plačo ni na Nickel Plate vlakih. Čikaški kolodvor: Harrison St na vogalu pete ceste. Pisarne za listke: 111 Adams St. in Audita, rimu Annex., John Y. Calahan glavni agent in ILL Adams St., št. sobe 298 Chicago, Hi. Slovenskega nahoda sin qlakoviti in proslavljeni zdravnik DR. G. IVAN POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na: S. W. Cor. 10th & Walnut St. in N. W Cor. Park & Central St., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljnbljenejših zraynikov zaradi svojih Bposobnostij se pripo-rača slovenskemu občinstvu. Glasovltl in proslavljeni zdravnik-.— Ki so je izučil in prejel diplomo na Blovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 25 letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežjo in najopasnejšo človeško bolozni. Prišel je mind v to deželo, z žulji in Ixigatim znanjem in skušnjami je postni predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj bo vsakdo ki boleha, obrne na: DR. (J. IVANA POREKA. S trajnim vspehom ozdrilvi: bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nasni katar, krvno in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljenje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajno bolozni, vsakovrstno rano, izrašoenje itd.-Opazka: ako se je kdo zdravil brez vs-peha in videl, da mu nihče več nemore pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojnka Dra. Ivana Pohkka. On je na STOTINE In STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posob-no pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi, Dr. O. Ivan Pohck se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju. :VSI ONI:- kateri neinoreio osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako jo stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, dajo bolezen neozdravlivn, on to pove dotiČqi osebi, ker neco da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo od Dra.' Pohcka nižje podpisani: Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohokom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram ga vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodila v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spida v njegov zdravniški poklic; jo visoko cenjen za Bvoje posten jo in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo. pomcx Vaš udani JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa. Spoštovani Dr. Pohek:-Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revma-tizma, vsled katerega sem ttpel celih 20 let. J. KELLER Helena, Mont. NASVETE DAJE ZASTONJ.-- No pozabite priložiti znamko za 2c. za odgovor-Vsa pisma naslovite na: Dr. G. Ivan Pohek, Post Office Boxes 553 & 563. (aDSIS City, MO. U, S, JI, THE DENVER & R. G. SYSTEM NAJBOLJ PRILJUHLJENA POT V COLORADO SPRINGS, CRIPPLE CREEK, LEADVILLE, OLENWOOD SPRINOS, ASPEN, ORAND JUNCTION, SALT LAKE CITY, OUDEN, BUTIE, HELENA, SAN FRANCISCO, LOS ANGELES, PORTLAND. TACOMA, In SEATTLE. _- Vozi v vsa znana mesta in rudokope po Colorado, Utah in New Mexico S© voziš s spalnim vozom MED PUEBLO IN DENVER SALT LAKE CITY LEADVILLE OGDEN OLENWOOD SPRINO PORTLAND ORAND JUNCTION SAN ORANCISCO LOS ANOELES CHICAGO. ST. LOUIS III SAN FRANCISCO Vozovi u obed. Postrežba po jedilnem listu na vsili vlakih. E. T. JEFFERY, Prezident, RUSSEL HARDING, V. P. and G. M Denver, Colo. St. Louis, Mo. • J. A. EDSON, Manager, A. S. HUGHES, Gen'l Traffic Mgr. Denver, Colo. Dbnvbb, Colo. S. H. BABCOCK, Ass't. Gen'l. Traffic Manager. 8alt Lake City Utah S. K. HOOPER, General PaBsenger and Ticket Agent, Denver, Colo. DOBER KUP PAR0BR0MI LISTKI. Najkrajša črta v New York. PRESEDE SE SAMO ENKRAT. Pri nas kupiš najboljši kup železniške listke zu najzanesljivejše črte. Varnejše je naprej kupiti nego potlej denar pošiljati. Oglasi se pri nas, prudno greš kupit drugam. Postrežen boš po volj no, saj imamo dvajsetletno skušnjo v prodaji tikbtov na tujo. GOLDEN BEER Jc najboljše In najčistejše pivo. GeO. Jackson agent. Kdor se misli nastaniti v mestu BLENDE, nasproti nove cinkarne, naj ne odlaia os lati ti s« za nakup zemljišča, DOKLER SO SE PO CENI I -©t Solidarno postrežbo v tem oziru Vam nudi gosp. C. B. Schmidt, ki uraduje v pisarni itev. 13 t poslopju O RAMAM & WESCOTT, 226-228 South Union Ave. Pueblo, Colo. Pri nas je dobiti tudi parobrodnih tiketov v Evropo ali iz Evrope na katerikoli črti. V Evropo potujoče naše potnike in njih prtljago vljudno oskrbijo noši uradniki v New Yorku. Sunt .i Fe Kmitc. Santa Fe C. O. NIKIRK, C. P. & T. A. 125 North Union Ave. Missouri pacifična proga je ena najboljših na vzhodne krqje. Naši vlaki vozijo iz Pueble ob J2. in 20m. čez 8. uro popoldan vsak dau. V Now York dospo ob J8.ure dopoldne in ob ^3.ure popoldne VBakega dne. Za listke (tikete) obrnite se ali pa pišite na, -H C Post O P A Missouri Pacific Bridge Depot' 100 H. Union Are. Pueblo, Colo. tar Telefons 191 In 531 ----------------------------Q- Prodajamo tudi prekmorske vožnje listke (šifkarte) na vse dele Evrope in od tam sem. Vse naše potnike sprejme agent v N. Y. H. C. Post, JN0. N0RRIS FURNITURE CO. -.-.-TRGOVEC-.... s pohištvom, tapeti in ražno. vrstnimi pečmi 223. 224, 228. 302 in 304 Santa Fe Ave.. PUEBLO, COLO. Imam v svoji siuibi Slovenca Math Malenšeka.