Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 časopis slovenskih delavcev Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana Ljubljana, 13. maja 1993, št. 21, letnik 52, cena 120 SIT Herman Rigelnik, DE št. 14, 25.3.1993: Obalni sindikati organizirajo v četrtek, 13. maja, med 12. in 13. uro splošno opozorilno stavko. Sindikalni zaupniki z Obale so se na predvečer stavke zbrali na protestnem shodu na Markovcu in ga simbolično končali s kresovanjem. Obalna sindikalna organizacija zahteva: - hitrejše uresničevanje načel socialne in pravne države, - spoštovanje sistema kolektivnega pogajanja, kolektivnih pogodb in socialnega partnerstva, - spoštovanje delovne in osebne nedotakljivosti sindikalnih zaupnikov in organizatorjev stavk, - varstvo delavcev v primeru stečaja skladno z določili zakona. ■____j magosiavna predaja 26.596 podpisov, sveta obljuba, javno beležje pomembnega dogodka — in potem razočaranje. Dušan Semolič, DE št. 18/19, 23.4.1993: s »Seveda bo šla Airt''' $' zakonodajnapobuda I Svobodnih sindikatov MAR RES LAŽE »Rigelnikova obljuba? Navadna demagogija!« TUDI PREDSEDNIK terja poslovnik!« PARLAMENTA?! I / sreda soda delavstva, podjetij in družbene lastnine je kot zakleto Pet odvisna od pritiskanja na poslanske glasovalne tipke. Če ada in vladna koalicija ter nenazadnje tudi pisana opozicijska r«ž6a - vsaj po izjavah sodeč in volilnih obljubah, kako so za slavce - resno mislijo in če so mož beseda, to pa bi morali biti, 1 Predlogi Svobodnih sindikatov Slovenije o spremembi last-inske zakonodaje morali biti sprejeti z večino glasov. °slanci, glasniki ljudstva, zagotovo veste, da s svojim glasom a Predloge Svobodnih sindikatov Slovenije delavkam in delav-em ničesar ne dajete, jim le manj jemljete. Zagotovo veste tudi, ? z*date novo socialno strukturo ljudi, ki prinaša drugačne °nomske, socialne, kulturne in politične interese. Zato ne arantajte z nami. SAMO MILIJON NAS BO Rajko Lesjak Donit Medvode Metla pritiskov, groženj in neresnic pometa neupogljive v kanto trajnih presežkov Na Zahodu je le še 35 splavov na 100 porodov, pri nas pa še enkrat več. Tekstil Predilnica Medvode Sindikalna predsednica dobila delovno knjižico po pošli PROTEST OBALNIH SINDIKATOV Mar res laže tudi predsednik parlamenta?! Kako usoden zna biti marec, se je pokazalo že leta 44 našega štetja. Takrat so na dan marčevih id zaklali Julija Cezarja. Leta 1993 pa je, prav tako marca, Hermanu Rigelniku, predsedniku državnega zbora, morda uspelo doklati še tisti zadnji kanček zaupanja v ta »visoki zbor«. Takrat je namreč delegacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Hermanu Rigelniku v parlament slovesno prinesla 26.596 podpisov. Z njimi so člani svobodnih sindikatov želeli sprožiti spremembo zdravstvene zakonodaje v prid brezposelnim. Njihova delegacija je simbolno dejanje opravila v skorajda vznesenem vzdušju, češ da nas vendarle nekdo posluša, tudi z mehanizmi pravne države smo sindikati sposobni kaj doseči, vse le ni v stavki... Za načrtovani postopek je sicer po slovenski ustavi dovolj že 5.000 podpisov. Toda svobodni sindikati so bili temeljiti, v zagonu že kar neustavljivi. Zato nas ni začudila Rigelnikova pol hudomušna dobrohotnost: »Ja kaj pa mislite z vso to goro papirja?!« je bil spodbuden in je tudi takojci pribil: »Seveda bom dal pobudo sindikatov takoj v obravnavo. Saj to zagotavlja naš poslovnik!« Novinarji smo dogodek poslikali in ga njegovemu izrednemu pomenu (pošteno rečeno tudi vzdušju) primerno zabeležili. In čakali. Državni zbor nič, sindikati nič, mi pa tudi ne — do prvomajskega intervjuja s predsednikom ZSSS Dušanom Semoličem, ki se je zgrozil: To je blazna demagogija! Svobodni sindikati smo Hermanu Rigelniku odnesli več kot zadostno število podpisov za zakonodajno pobudo. Novinarji ste bili zraven, ko je sveto obljubil, da jo bo takoj uvrstil na zborov dnevni red, ker to tako ali tako terja že poslovnik ... Nič iz tega! Neodpustljivo zavlačevanje, ki zbuja upravičen dvom, da bomo spet izigrani.« Dvom je res upravičen! Zato v imenu bralcev DE, več kot 26.000 podpisnikov pobude in več kot 400.000 članov ZSSS postavljamo Hermanu Rigelniku javno vprašanje: MAR OZRAČJE AFER, RAZOČARANJA,NEIZPOLNJENIH OBLJUB, SPLOŠNEGA NEZAUPANJA IN NEZAUPANJA V INŠTITUCIJO, KI JO VODITE, ŠE POSEBEJ NI ŽE SKORAJDA USODNO? ALI SI BOSTE KOT PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA RES DOVOLILI POTEPTATI SVOJO BESEDO IN IZIGRALI TOLIKŠNO ŠTEVILO DRŽAVLJANOV? V KAJ PRAVZAPRAV S TAKŠNIM ODNOSOM SILITE DOBRIH 400.000 ČLANOV ZSSS IN KAJ JE BILO TOLIKO POMEMBNO, DA JE ODTEHTALO VAŠO BESEDO? Piše: Ciril Brajer časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče T časopis slovenskih J delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: ._________________________________________;__ Naziv podjetja ali ustanove: ________________________________ Naslov: __________________j__________________________________ Podpis naročnika: Za ohranitev samostojnosti Delavske stranke (DE št.18/19, 23. 4. 1993) Spoštovani tovariš Branko We-ixler! Popolnoma se strinjam s teboj glede narave strankarske demokracije in tudi glede tega, da je Delavska stranka zgolj AZIL ZA NEKATERE SINDIKALISTE. Vendarle pa mislim, da je bilo v tej stranki toliko politično neobremenjenih in samostojnih ljudi, da je njena priključitev v SDP velika škoda. Združitev namreč res- nično ni drugega kot gola priključitev! Delavska stranka je bila menda edina, ki ni bila vmešana v nobeno afero in se je vsaj v načelu dosledno borila za delavce - no, ne le v načelu, tudi v praksi. Druga stvar pa je kabinetsko vodenje in pasivnost ožjega vodstva Delavske stranke, kar je neodpustljivo. V stranko nisem vstopil zaradi kakšnih osebnih političnih ambicij, temveč zaradi tega, ker sem čutil nujo po političnem povezovanju delavcev, ki so jih nove politične elite oropale v materialnem in političnem smislu! Tudi tebe so, kolikor vem, vodili podobni vzroki in zato o tem s teboj nima smisla javno polemizirati. Žal je tako, da na volitvah štejejo zgolj glasovi in ne dobri oziroma slabi nameni. Prepričan sem, da so vodstva vseh strank 0 nekem sindikatu Pluralizem sindikatov je zagotovo normalen in dobrodošel pojav, vendar pri nas tudi odraz nekakšnega demokratičnega stra-deža. Zato prejkone prihaja do nesmiselnega drobljenja, ki sindikalnim varovancem prinaša dvomljive koristi. Vendar ima bržkone R. Lesjak prav, ko meni, da se mora sindikalni pluralizem »iznoreti«. Verjetno bo šele nato lahko prihajalo do razumnega organiziranja in zlasti akcijskega povezovanja sindikatov pri splošno pomembnih vprašanjih delojemalskih stanov. Različni sindikati so torej predvsem legalen pojav. Tudi konkurenca med njimi je nekaj povsem normalnega in se bržkone kaže na različne načine. Upravičeno pa je pričakovati, da je medsebojna konkurenca sindikatov lojalna vsaj v eni točki: da pač vsak po svoje predstavlja del slovenskih delojemalcev. Zato nemara ne preseneča samo mene že nekaj časa opazno ravnanje Delavske enotnosti, ki - zlasti v stalni rubriki na zadnji strani - t. i. Tomšičev sindikat praviloma označuje kot nek sindikat. Karkoli si že mislimo o F. Tomšiču, je tako označevanje »njegovega« sindikata žaljivo prav do tistih delavcev in nameščencev, ki jih ta sindikat predstavlja. Če bi šlo zgolj za Tomšiča, bi človek takšno omalovažujoče označevanje še sprejel - če drugače ne, tedaj kot ne preveč posrečeno hudomušnost. Ker pa se to nanaša na Splošni poziv Mi mrši potrebuje spomin V svetu velja splošno pravilo, ki zgodovino - kot hrbtenico politične samozavesti, narodne samopotrditve in osveščenosti - uvršča na samo po sebi razumljivo posebno visoko mesto. V Sloveniji pa je nasprotno, pojem zgodovine ali celo »resnične zgodovine Slovencev« na ravni vsemogočih negativnih kvalifikacij in sumničenj. Naš »politično-zgodovinski besednjak« je nastajal in bil do zadnje podrobnosti dodelan že v prejšnjem stoletju, v takratnih monarhopolitičnih interesih, in je do danes ostal v bistvu nespremenjen. Medtem je marsikateri posameznik, na podlagi vedno novih arheoloških odkritij in najdb, opozarjal in opozarja, da kategorije uradne zgodovine Slovencev niso več v skladu z resnico. Razpoka v dejanskem stanju in pojmu, ki je vidna in jo je čutiti vsepovsod, opozarja na posebno kritičen položaj realne zgodovinske znanosti v Sloveniji. Zato mislimo, da kdor ne zna korektno poimenovati stvari, se ne znajde v resničnosti. Uradno pravične in vzorne države pa so konec koncev pogosto tudi dovolj hudo nasprotje tistega, kar recimo pravični prikazujejo kot pravičnost. Kakšni časi in ljudje so to, kjer je strokovni pogovor o lastni zgodovini skoraj zločin, ker zaobjema večni molk mnogoterih resnic. Gre za slovensko zgodovino, katere očitna resnica je odpovedovanje naročil zgodovinski znanosti. Njen uradni del je prevzel »Večno resnico« ter razvoj zgodovinskih dogodkov prepuščal in prepušča omejenosti in mirovanju. Na redke izzive odgovarja neargumentirano in nestrokovno, na druge zopet ne odgovarja, s čimer poudarja občutek omejenosti in nemoči. S takim načinom dela uradne zgodovine so zgodovinsko zainteresirani ljudje s svojimi vprašanji prepuščeni sami sebi, kar vodi v prisilno dezorien-tacijo in v končni fazi celo v nezainteresiranost. Pri tem se samo po sebi postavlja vprašanje: ali je to namen uradne slovenske zgodovine? Predvsem in zaradi tega zahtevamo nič več kot pravico do resnice. Zaradi naše skupne slovenske preteklosti se s pogumom in brez izkrivljenih pridržkov lotimo zgodovine našega naroda. Posebej apeliramo na zgodovinsko znanost, naj se spomni na eno svojih obveznosti: namreč aktivno prispevati k izobrazbi, občez-godovinski zavesti. To je toliko bolj porebno za zgodovinsko samozavest naroda, ki kaže ob vsaki samoodločbi bistvene domneve in pridržke. Prepričani smo, da bo učinek tega apela prispeval k razvodene-losti »naše« od mračnih sil prikazane zgodovinske slike ter čim-prej prispeval k postavitvi novih meril za končo skladnost in razumljivost slovenske zgodovine. Nekatere politične opcije lahko komu nudijo močno podporo, nikakor pa ne kakršnihkoli lastninskih pravic za razumnost, zato naši lastni suverenosti ne bo čisto nič škodilo, če bo pri vsej tej zadevi igrala treznost glavno vlogo. Pripravljenost ukloniti se dobremu argumentu in njegov pravi pojem priznati, ga akceptirati za neko novo stvar, signalizira še vedno ugled in spoštovanja vredno znamenje, lastne kapacitete. ZVEZA 21 SLOVENSKA KRAŠKO-NOTRANJSKA STRANKA, ZAGON 6a, POSTOJNA Združene liste naredila zgodovinsko norost, ko so se odločila za takšen način »združitve«. Dokler niso razčiščena vsa idejna vprašanja, je bolje pragmatično sodelovati povsod in vselej, ko so stališča enaka - in takšnih ni malo. Formalna združitev, še posebej, ker ji nasprotuje velik del članstva, ni boljša alternativa! To, kar se je zgodilo, je zgolj združevanje političnih elit, ki so povezane z delom menedžmenta - kar, čeprav nimam nič proti njemu, gotovo delavce prej odbija kot ne. SDP je že v preteklosti napravila hudo napako, ko je zanemarila svojo socialno bazo. Mislila je, da bo s tem pridobila inteligenco, in ga seveda krepko polomila. Tisti del inteligence, ki je nagnjen na levo, bi tako ali tako glasoval za SDP, razen levega krila LDS in delno socialistov, ki so napravili se nujso traparijo z združitvi]0 s Pučnikovimi in Janševimi S°CI' aldemokrati, ki to niso, nikoli ni*0 bili in tudi ne bodo. Delavce ie tako odvrnila od sebe -ne s koke' tiranjem z drugimi socialni sloji, ampak z zatiskanjem °cl pred vse večjo socialno stisk0) z zanemarjanjem nevarnost* desne socialne demagogije in P°' pulizma. SDP je »pogrnila«, ko je poskv■ šala tekmovati z Demosom na t°' krat »velikih nacionalnih temah'1' Prav to je bil vzrok za nastanek (še vedno upam, da tudi za obst°' nek) Delavske stranke. Sicer pa le še to - strank nameravam menjavati kot neka■ teri srajce. Če bom enkrat odšel bom za vedno! Pa lep pozdrav tudi tebi Branko. Tugomer Kušlan, Laze 72, Logatec toliko in toliko delavcev, sodim, da etiketa ni umestna. Zato bi jo uredništvu v duhu dobrega okusa in spoštovanja svobodne volje delavcev pri izbiri svojega sindikata kazalo opustiti. Martin Ivanič, Ljubljana Programska izjava o delovanju društva »Zeleni prstan« Temeljna usmeritev društva bo skrb za ohranitev pomena, namena in videza Poti spominov in tovarištva, ki predstavlja' zeleni prstan okrog Ljubljane. V ta namen bo društvo združevalo ljubitelje svobodoljubnih izročil, kulture, narave in zdravega načina življenja. Program društva »Zeleni prstan« zajema tri področja: - ohranjanje spominov in izročil, povezanih z uporom Ljubljane in njenih prebivalcev proti okupaciji v letih 1941-1945, - skrb za ohranitev Poti spominov in tovarištva kot kulturnega spomenika in urejenega rekreacijskega območja, - organizacijo predavanj, srečanj, izletov ter podobnih prireditev za svoje članstvo, vezanih na Pot spominov in tovarištva in programsko usmeritev društva. Pomen poti izhaja iz zgodovinske resnice o uporni Ljubljani med drugo svetovno vojno, ko je bila, čeprav okupirana, dodatno ograjena z bodečo žico in bunkerji, kar naj bi pomagalo uničiti upor, pa ga ni. Takšen pomen mora ostati v spominu novih rodov Ljubljančanov in Slovencev, da bi znali ceniti svobodoljubno hotenje slovenskega ljudstva skozi njegovo štirinajststoletno zgodovino obstoja. Namen poti je zaznamovanje nekdanje bodeče žice s spomin' skimi objekti in peščeno pot)0 med drevoredno urejenimi žele-nimi površinami, počivališči in igrički, tako da vse skupaj pred' stavlja velik parkovni in rekre' acijski objekt, povezan v sistem zelenih površin mesta Ljubija in njene okolice, namenjen vsakodnevnim potrebam, ljudem vseh starosti, za oddih, rekreacij0 in razvedrilo. Društvo bo širilo spoznanje, d° je pot svojevrsten in enkraten zgf dovinski spomenik oblikovane na' rave velikega pomena za Ljub' Ijano, glavno mesto Slovenije, da je zato tudi videz tega večp0) menskega spomenika odločuj°c dejavnik v mnogih pogledih: obli' kovnem, vzgojnem in še posebej turističnem. Društvo bo zato velik del svoje aktivnosti usmerilo pr°° v to, kako se pot z vsemi svojimi prvinami ohranja, vzdržuje, dograjuje in uporablja. Društvo bo vztrajalo na doslednem uresničevanju veljavnega od' loka o Poti spominov in tovari■ štva, ki določa upravljalca poti, njeno vzdrževanje in financiranje-S takšno dejavnostjo in različnim1 predavanji bo društvo prispeval0 k varovanju naravne in kulturne dediščine. Na področju zdravega način0 življenja bo društvo podpiralo °r' ganizatorje vsakovrstnih športu0 rekreativnih prireditev na P0^’ Podpiralo bo organizatorje tradicionalnega Pohoda okrog Ljub' Ijane v spomin na osvoboditet Ljubljane 9. maja 1945 in obvl°' dovanje 34 km dolge poti — fc? ljubljanske transverzale. Društvo bo tudi samo organiz°' tor pohodov, izletov, sprehodov, srečanj in tekmovanj, za dobr° počutje in zdravje svojih članov• NOVA KNJIGA ZALOŽBE ČZP ENOTNOST RUDI ČAČINOVIČ: MED DVEMA CERKVAMA Zapisi dvakrat razočaranega vernika Devetinsedemdesetletni avtor, znan slovenski publicist in diploma* v knjigi pripoveduje o svojem razočaranju najprej nad katoliško ij1 potem še komunistično »cerkvijo« ter iskanju tretje, svoje po*1. Zajema čas med vojnama, vključno s Hitlerjevim napadom na Jug°' slavijo. Tudi naša mlada država danes išče novih, tretjih poti - med kapitaliz; in sistemom, od katerega se poslavljamo. Čačinovičevi Zapis' mom našo dediščino bogatijo z njegovimi pričevanji in spoznanji - drago-cenim prispevkom za našo sedanjost in prihodnost. Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4-telefon 321-255, 110-033. Cena je 1920 tolarjev. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) . izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA. Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: . . Ime in priimek podpisnika 1. naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. kot ind. naročnik naročam po povzetju Naročeno, dne Podpis naročnik3 EE časopis »Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,311-slovenskih 956 * °d9?yc?|7li urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), J delavcev Damjan Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311 -956 • Naročnina: " 321-255 • Posamezna številka stane 120 SIT • Žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič < Veliko pomembnejši prispevek sindikata k načrtovanju je strandardizacija stroškov plač med različnimi podjetji in zagotovitev, da bo do sprememb prihajalo ob približno istem času. To industriji olajša nadzor nad cenami. Ena še posebej pomembnih nalog sindikata bo zagotovitev bolj ali manj enakih plačilnih razredov za enako vrsto dela. To je narejeno v imenu poštenosti in enakosti, vendar pa pomeni tudi, da nobeno podjetje ne more znižati cen zaradi zmanjšanja delavskih mezd in nikogar ne more prisiliti, da bi zahteval višje cene zaradi tega, ker so njegove plače višje.« Pogajanja o plačah bodo težavna tako zaradi višine kot zaradi razlik in neustreznega tolmačenja izhodiščnih OD. Prepričani smo, da je treba izhodiščne plače določiti le v splošnih kolektivnih pogodbah in v socialnem paktu. Kolektivne pogodbe dejavnosti pa bi morale določati konkretne plače za posamezne tarifne razrede. Pritisk na dvig plač je legitimna pravica sindikata. Danes pa je ta pritisk vprašljiv zaradi objektivnih gospodarskih možnosti. Če so točni podatki o povprečnih plačah, moramo zelo razmisliti o predlogu višine novih izhodiščnih plač. Upoštevati moramo, da so zaradi številnih dodatkov ta izhodišča le pomožni inštrument za izračunavanje konkretnih plač. Gospodarske razmere so zelo resne, zato bi morali pogajalski partnerji svoje interese potrpežljivo usklajevati in tako ustvariti medsebojno zaupanje. Nihče od partnerjev he more le narekovati zahtev in postavljati ultimatov. Plače lahko tudi vnaprej uravnavamo z modelom interventnega zakona in aneksa k splošni KP za gospodarstvo. Ta model je priročen tudi zato, ker je lažji nadzor in ker ga lahko opravlja SDK. Druga rešitev temelji na sistemu plač po tarifnih razredih, kjer bo treba postaviti realna izhodišča in medsebojna razmerja. Zaradi pomena kolektivnih pogodb za sindikate je druga rešitev sprejemljivejša. Pomembna je tudi zato, ker lahko z oprostitvijo dohodnine za tiste z najnižjimi plačami omogoča večjo kupno moč najnižjih kategorij zaposlenih. Mislim, da se moramo pogajati o problemih in ne o željah. Politiko, kakršno določajo sindikalni organi, morajo v njihovem imenu uresničevati pogajalci. Če ti niso uspešni in nimajo zaupanja, jih je treba zamenjati z drugimi. SPLOSNA STAVKA JE N LAHKO BRODOLOM tega sindi ga i SVOBODNIH SINDIKATOV dela sola Poze Prav W< stric Vlov Območni svet svobodnih sindikatov Zasavja je prejšnji teden organiziral seminar za sindikalne zaupnike svojega območja. Več kot 60 udeležencem so predavali Ciril Urek, Milan Utroša in Brane Mišič. delo manj izplačane dohodke. Spremenjen* ultv, lastninski zakon bo te listine priznal, D* Pate to je tudi posledica dosedanjih pritiske'' nep3 Sekretar zasavskih sindikatov Ciril Urek je med drugim opozoril na veliko krizo gospodarstva na tem območju, zaradi katere je na zavodu že tri tisoč delavcev. Zasavje lahko zaradi tega postane geto starejših in obolelih ljudi, saj se bodo mlajši preselili tja, kjer bodo dobili delo. Pravnik območne organizacije svobodnih sindikatov je v lanskem letu obdelal 1.600 zadev. Ciril Urek iz tega sklepa, da delavcem lahko pomaga le še sindikat. Delavci hodijo na sedež območja kar v nekakšni procesiji. Delno pa so za slab položaj delavcev krivi tudi nekateri sindikalni zaupniki, ki ne znajo zaščititi svojega članstva. V sedanjih razmerah se ne znajdejo tudi številni zaposleni, saj še vedno razmišljajo kot v času samoupravljanja. Urek je kritiziral tudi direktorje, ki se hvalijo z uspešnostjo, zato ker so odpustili veliko delavcev. Svobodni sindikati delavcem tudi denarno pomagajo, posamezniki lahko dobijo nekaj tisočakov. Denarja pa je za vse potrebe veliko premalo. Članstvu svobodnih sindikatov Zasavja pomaga tudi oddelek Delavske hranilnice iz Ljubljane, v lanskem letu z več kot dva tisoč krediti. Urek je svoje predavanje končal z razmišljanjem o stavkah. O splošni stavki se po njegovem mnenju govori preveč na pamet in brez predhodnega ugotavljanja mnenja članstva. Sindikalni zaupniki morajo zato oditi iz pisarn in biti stalno v stiku s članstvom, zlasti s tistim delom, ki se zanima za sindikat in njegove akcije. Če splošno stavka ne bi uspela, bi svobodni sindikati po Urekovem mnenju doživeli brodolom, in temu se mora j c izogniti. Milan Utroša je seminariste opozoril zlasti na nov položaj sindikata po lastninskem preoblikovanju podjetij in po novem zakono o samoupravljanju. Mijo Popovič iz Cementarne je opozoril na šikaniranje in premeščanje sindikalnih zaupnikov. Ti po njegovem mnenju ne smejo biti odvisni le od dobre volje menedžerjev. Soniboj Knežak je opozoril na financiranje stavk po končanem lastninjenju podjetij. Dejal je, da bo sindikat močan le toliko, kot bo imel denarja. Milan Utroša je razložil financiranje stavk v drugih deželah in povedal, da je tam denar združen in da z njim razpolagajo sindikalne centrale. Stavke v sedanjih razmerah pa so po Utroševem mnenju le defenzivne in jih v tujini sploh ne razumejo. Glede sindikalnih zaupnikov svobodnih sindikatov. . O postopkih lastninjenja in nalog3*! sindikalnih zaupnikov bomo več pisal* v prihodnjih številkah DE. Tokrat nava-jamo le Mišičevo mnenje, da lahko seda' nje družbeno podjetje prenese' objekte pa je Utroša dejal, da je zakon dober, le praksa je slaba. Na vprašanje o usodi zbiranja podpisov za spremembo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer nezaposlenosti in novem zakono o kolektivnih pogodbah pa je Utroša dejal, da se kljub obljubam Hermana Rigelnika do zdaj ni zgodilo nič in da bo sindikat moral uporabiti nove metode. Seminar je postal najbolj živahen, ko je Brane Mišič govoril o programu lastninjenja podjetij. Začel je z otvoritveno bilanco in naštel različne metode ocenjevanja podjetij. Po njegovem mnenju se bo vrednost podjetij v povprečju povečala za 60 odstotkov. Lastninjenje pa ni enkratno dejanje, ampak proces, ki bo trajal več let, in to velja tudi za notranji odkup. Če bo večina delavcev tudi dejansko postala lastnik svojega podjetja, se bodo zaposleni tako lahko organizirali proti odpuščanju. Sindikalni zaupniki morajo zato zahtevati tudi zadolžnice za družbenega standarda (počitniški domovi, rekreacijski objekti, menze) o® sindikat, če le-ta ustanovi posebno podjetje. Brane Mišič je pojasnil tudi razloge, zakaj se je treba dogovoriti in podpisatl socialni pakt ter pripraviti nove kolektivne pogodbe. S podatki je dokazal, da so največji problem sedanjih KP in plaC' nega sistema različni in pravzaprav Pre' visoki dodatki, ki izhodiščne plače povečujejo za sto odstotkov. Mišič misli, nal bi v prihodnje imeli le panožne kolektivne pogodbe. Podjetja naj bi po njegovem mnenju ugotavljala le uspešnost. Cena delovna sile pa naj bo enotna in na) se zatorej določi na ravni zveze sindikatov. Na vprašanje o pravni praznini p° prenehanju veljavnosti splošne KP za negospodarstvo je Mišič odgovoril, da se bodo stari predpisi uporabljali tako dolgo, dokler ne bo novih. F. K- I stil lav stv kal dr; me POi sm Ho me Uri sir ea- Pii rie bo Di dj. I 1 PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI ->Š- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE e Pri i'lmTnust , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 700,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 680,00 SIT S Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE izv. • Kako uveljaviti izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. . izv. S Nova del. zakon. ......izv. • Plačni sistem ......izv. • Nova ureditev... ......izv. • Kariera kot...... ,.tt..izv. • Socialna država ......izv. • Zdrav, zav....... te’ Uti V| iz te: jo vi Us dj di si, P; m • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:.............................. Ulica, poštna št. in kraj: ...................................... Ime in priimek podpisnika:....................................... • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST-Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:. Podpis nai ročnika Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 580,00 SIT Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE"-Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-2T8 A si n n d it s h : s: z v t: P d | f: F r if 13. maja 1993 SEDEM DNI V SINDIKATIH M MAM 10 M IIN ISTF tSTVA ZA 1 DE :.Lk\ O m si ib b I- te a i i i i t ^ Mariboru je bil v začetku ga tedna tridnevni seminar a predstavnike slovenskih ftdikatov. Organizirala sta Sa Mednarodna organizacija šol ^OD) in Visoka pravna n° a v Mariboru. Po uvodnem Pozdravu dekanice Visoke Prave šole dr. Miroslave Gec-°rošec je namestnica rhini-v,ric.eza delo Nataša Belopa-ovič predstavila, s katerimi javnopravnimi projekti se ^Varja ministrstvo za delo, in ato morala odgovarjati na j.ePrijetna vprašanja sindikatov: o zakonu o zamrznitvi Plač, zamujanju pri zakonu soupravljanju, neratifikaciji ekaterih konvencij Medna-°one organizacije dela, tri-jt^titnem sporazumevanju v ^rof. dr. Mitja Novak je Nadaljevanju seminarja ori-ai zgodovino Mednarodne or-ganizacije dela, predstavil ]eno organiziranost ter P avpe dejavnosti. Dopolnil ga J® ^iels Enevoldsen iz oddelka ^OD za sodelovanje s sindi-Poudaril je, da so članice » vlade držav (ki tudi planjo članarino), ne pa orga- nizacije delodajalcev in delojemalcev. Zato je pri tripartitni sestavi delegacij, ki se udeležujejo vsakoletnih konferenc MOD, razumljivo, da sta v njej dva predstavnika vlade ter po en predstavnik delojemalcev in delodajalcev. V državah s sindikalnim pluralizmom je pogosto kar nekaj težav pri izbiri delegata, vendar je načelo MOD, da je sindikalni delegat predstavnik najbolj reprezentativnega sindikata. V teh državah ponavadi problem rešijo tako, da ima sindikalni delegat svetovalca iz druge sindikalne organizacije. Vendar se to ne izide vedno, saj je vlada dolžna plačati stroške samo za enega predstavnika sindikatov. Včasih se zgodi, je dejal Enevoldsen, da vlade izločijo iz delegacije predstavnika delodajalcev ali delojemalcev. V takšnih primerih vlada te države nima pravice do glasovanja na konferenci MOD. Poudaril je tudi pomen industrijskih komitejev pri MOD, ki se sestajajo vsake štiri do šest let, njihovo delo pa je pomembno za pripravo kasnejših konvencij. Enevoldsen se je dalj časa zadržal tudi pri uresničevanju konvencij MOD. Dejal je,, da sta za sindikate najpomembnejši konvenciji št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu pravice do sindikalnega organiziranja ter št. 98 o pravici do sindikalnega organiziranja ter do kolektivnega dogovarjanja. Pohvalil je Slovenijo, ki je menda dosegla svojevrsten hitrostni rekord v ratificiranju konvencij MOD (ratificirala je tudi obe zgoraj omenjeni konvenciji), za sindikate pa bi bilo dobro, da bi sprejela tudi konvenciji št. 154 (o kolektivnem dogovarjanju) in št. 144 o tripartitnem posvetovanju. Predstavnik MODA je tudi poudaril, da vsaka država, ki postane članica MODA, v bistvu priznava svobodo združevanja, tudi če ni ratificirala konvencije št. 87. Vsaka država, ki je sprejela kakšno konvencijo, je dolžna svojo nacionalno zakonodajo uskladiti s to konvencijo. MOD strogo nadzoruje izvajanje konvencij v posameznih državah in o tem pripravlja poročila. Glede neizvajanja kon- PREDSEDNICI SINDIKATA SO KNJIŽICO POSLALI PO POŠTI , Delavska enotnost je več-jčat pisala o problemih v Tek-Hu Predilnici Medvode. De-avci tega podjetja so pod vodikom sindikata večkrat stavili zaradi plač in kratenja r^gih pravic. Pred dvema nesecema pa so z vodstvom ("Opisali sporazum in tudi mi JNo upali, da je Predilnica na °v> poti. Kot kaže, pa so raz-ere kljub temu vse prej kot -rejene. Po tovarni se znova ilt?j° vesti o skorajšnjem ste-?.]u- Pisali smo tudi o disci-b Niškem postopku zoper Zo-l Bartol, predsednico svo-^°anega sindikata podjetja, ^cipiinska komisija po-Jetja je 9. aprila na predlog direktorja odločila, da delavki, ki opravlja kontrolor-sko delo, izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi ponovne hujše kršitve delovnih obveznosti. Prizadeta se je pritožila tudi na upravni odbor podjetja, ki pa je njene argumente zavrnil. V utemeljitvi odločbe piše, da je Bartolova delala nevestno, ker je za tujega naročnika naročila izdelave drugačne preje, kot jo je ta zahteval. Posrednik za tujca, to je IBN iz Ljubljane (bivši Jugo-tekstil), je zaradi tega 30. marca najavil reklamacijo, ki pa do danes v Predilnico še ni prišla. Ne glede na to pa je upravni odbor v utemeljitev odločitve o odstranitvi z dela zapisal, da je Bartolova povzročila veliko škodo podjetju in da je Predilnica izgubila zaupanje tujega kupca. Mislimo, da bo vse te težke očitke podjetje moralo dokazati tudi na sodišču združenega dela. Zdi se nam, da bodo pravni zastopniki na sodišču lažje dokazali, da je disciplinski postopek in najhujši ukrep le posledica dela Zorice Bartol kot predsednice sindikata. Bartolovi so iz Predilnice, kjer je delala zadnjih 15 let, i i ! I kako so lastninili V DOBREPOLJU re^°t je znano, je SDK prejela 1066 pobud za Vlzij° lastninskih postopkov podjetij. Ob-vp°na organizacija svobodnih sindikatov .t °suPljem je med drugim pobudnik revizije k fskro - tozd Stikalni elementi iz Dobrepolja. te- ^rme, ki je pred leti poslovala z velikimi ; avami, je nastala Iskra Stirel. Ustanovili so Vj,Rektor in drugi vodilni možje. Med ustano-(1, ‘ji je tudi predsednica sindikata, katere tan°vitveni delež je založil kar sindikat po-Jatja. Po mnenju odvetnika grosupeljskih sin-."tatov Lada Arčona Pre v Dohrennliu za kla- sičen Pass 3v Lada Arčona gre v Dobrepolju za kla-nedovoljen primer ustanavljanja bay- „ Podjetij in zmanjševanja družbenega predenja. ^Lastninski zaplet je velik, ker je direktor st 0JZ Dovič na ministrstvu za znanost in mini-Ren VU za usPel dobiti 4,5 milijona mark Povratnih sredstev za odpiranje novih delov-den mest in razv°j novega programa. Ves ta je ”ar 5e pritekel na Iskro Stirel. Ta nova firma Stit iVZ6^a tucL vso komercialo za staro firmo hodu elementi in vanjo priteka tudi ves do-sinAu 0C* Pr°daje. Po podatkih grosupeljskih tna .Lst:ov 3e nova firma pobrala tudi vse i/ .n3e in tehnologijo in tudi proizvodni proces ra> v°dij° strokovnjaki stare firme. Če prav pr Umern°, Iskra Stirel le nadaljuje delovni da Ces tskre Stikalni elementi. Zanimivo pa je, tirrn° klavci ves čas dobivali plačo iz stare prQcj®’.kamor je nova nakazovala izkupiček od i ^Se to lahko svobodni sindikati v Grosup- ljem dokažejo s fotokopijami uradnih listin iz Dobrepolja. Imajo tudi podatke, da je Iskra Stirel registrirana tudi v Zagrebu, in domnevajo, da je razlog za to izpostavo ustvarjanje možnosti za različne koristne operacije. Ko so dali pobudo za revizijo lastninjenja, so grosupeljski sindikalisti z začudenjem ugotovili, da je pobudo pred njimi dal že ljubljanski pravobranilec samoupravljanja. Izvedeli so tudi, da se je ta predlog Franca Skinderja zataknil nekje na občini. Pobuda grosupeljskih sindikatov je naletela na takojšen odziv direktorja Iskre Stirel d. o. o. Alojz Dovič je sindikalno pobudo označil za zlonamerno klevetanje in širjenje neresnic. Direktor je zahteval, naj Jože Perko in Miha Gumzej (predsednik in sekretar sindikata), da bi se izognili škandalu, v osmih dneh prekličeta pisno pobudo. Lado Arčon je v imenu grosupeljskih sindikatov Alojzu Doviču na to pismo odgovoril, da je pobuda zakonita in da je ne morejo preklicati. Svoj odgovor in Dovičeve zahteve so poslali vsem prejemnikom pobude o reviziji Iskre Dobrepolje. Na grosupeljske sindikate pa se obračajo tisti, ki jih zaslišuje direktor Iskre Stirel. Išče namreč osebo, ki je sindikatom prinesla dokaze, ki omogočajo takojšnje izničenje že opravljenih lastniških postopkov. Mislimo, da krivca direktor ne bo našel, in tudi če ga bo, mu ne bo mogel pomagati k legalizaciji tega, kar opisujemo. F. K. vencij lahko vloži pritožbo vsak sindikat, lahko se odloči MOD in razišče primer neizvajanja, lahko pa tudi ena država - članica MOD vloži pritožbo proti drugi državi članici zaradi neizvajanja konvencij. Največ pritožb, ki jih dobiva MOD, zadeva ravno kršenje osnovnih sindikalnih pravic, je dejal Enevoldsen. Zato so ustanovili stalni komite, ki obravnava te pritožbe. Žalostno je, je pudaril gost iz Mednarodne organizacije dela, da se v zadnjem času veča število pritožb iz industrijskih držav, kjer vlade skušajo z zakonodajo ovirati kolektivno pogajanje. Sindikatom je tudi svetoval, naj se pri vlaganju pritožb obrnejo na mednarodne sindikalne organizacije, ki imajo s tem velike izkušnje. Drugi dan seminarja je podpredsednik Neodvisnosti - KNSS Štefan Skledar govoril o aktivni politiki zaposlovanja v bivših socialističnih državah. Predstavil je nekatere plane zaposlovanja v razvitih državah (Nemčija, Francija) ter bivših socialističnih delovno knjižico poslali kar po pošti in brez spremnega dopisa in kljub temu, da je še vedno predsednica svobodnega sindikata v podjetju. Po našem mnenju je ta zadeva zrela za javno obravnavo še kje drugje in prav bi bilo, da sodišča začno z začasnimi odločbami preprečevati odpuščanje sindikalnih zaupnikov. Če se to ne bo zgodilo, lahko zaidemo v popolno brezpravje, v katerem ne bo prostora za sindikat, ampak le za mafijo, ki se širi po naših podjetjih. F.K. državah ob prehodu iz planske v tržno gospodarstvo. Ni-els Enelvoldsen je dejal, da ima MOD dve stragegiji za zmanjšanje nezaposlenosti. Prva je strategija za industrijsko razvite države. Tu MOD nima finančnih sredstev, da bi se vključil v programe razvitih država, zato dela le občasne študije o strukturnih problemih, o posledicah uvajanja novih tehnologij; itd. Druga pa je strategija za države v razvoju, kjer MOD pripravlja in razvija delovno intenzivne programe zaposlovanja, programe javnih del in podobno, seveda z znatno finančno podporo. Enelvodsen je opozoril tudi na čedalje pogostejše selitve proizvodnje v države s poceni delovno silo. Tu je MOD nemočna in nima proti mednarodnemu izkoriščanju delavstva drugega recepta kot povezovanje sindikatov in skupni upor proti temu. Član predsedstva ZSSS Gregor Miklič, je govoril o kolektivnem pogajanju, socialnem sporazumu in tripartitnem sporazumevanju. Po njegovem je socialno partnerstvo možno pod tremi pogoji: enakopravnost partnerjev, priznavanje enakopravnosti in medsebojno zaupanje partnerjev. Vsako socialno partnerstvo mora imeti vnaprej dogovorjene skupne cilje. Pripravljenost za socialni dialog, je dejal Miklič, pomeni vnaprejšnje pristajanje na kompromise. O kolektivnem pogajanju je poudaril, da je v načelu prostovoljno in svobodno, po sedanji slovenski zakonodaji pa je na žalost »prisilno«, in to iz dveh razlogov: zakon določa datume sklepanja KP, prav tako pa ima zakon o delovnih razmerjih kar 64 določb, ki se tičejo kolektivnega pogajanja. Glede partnerjev pri kolektivnem pogajanju je omenil, da se vsi zavedamo, da sedanja GZS ni pravi partner kot predstavnik delodajalcev, toda bolje je imeti vsaj takšnega kot pa nobenega. Slejko-prej bomo v Sloveniji dobili pravo združenje delodajalcev. Na drugi strani je kot partnerja omenil tudi ministrstvo za delo. Slednje po njegovem žal ni ministrstvo delavcev, ki bi v vladi zastopalo njihove interese, ampak je pogosto proti njim. Gregor Miklič je poudaril tudi nujnost vzpostavitve lastnega sindikalnega podatkovnega sistema za kolektivno pogajanje, če bo zavod za statistiko postal vladni urad. Dalje je govoril o izjemno nizkih kaznih za kršitelje KP, neusposobljenih inšpekcijah dela in sklenil z ugotovitvijo, da ključni problem neizvajanja KP ni v pravu, ampak v morali. Enevoldsen je predstavil programe MOD za delavsko in sindikalno izobraževanje. Namenjeni so sindikalnim organizacijam za večanje njihove usposobljenosti za pogajanja. V okviru celotnega izobraževanja je omenil predvsem štiri podprograme: prvi je namenjen izobraževanju delavcev na kmetijskih področjih, drugi izobraževanju sindikalnih inštruktorjev, tretji izobraževanju delavcev za sodelovanje pri ekonomskem in družbenem odločanju, četrti pa splošnemu delavskemu izobraževanju. V MOD pripravljajo tudi projekt za države Srednje in Vzhodne Evrope (razen bivše Sovjetske zveze). Namenjen naj bi bil usposabljanju za kolektivno pogajanje, trajal pa dve leti. Pavle Vrhovec POMOČ BOSANSKIM SINDIKATOM Slovenijo je ta teden obiskala delegacija Združenja Slovencev z območja Zenice. Ta organizacija šteje dva tisoč članov. Član delegacije Dragan Gačnik, ki je tudi predsednik sindikata Železarne Zenica, je prišel tudi na pogovor z vodstvom svobodnih sindikatov. Po pogovoru je za DE povedal: »Železarna Zenica stoji že drugo leto, pravzaprav od začetka vojne v Sloveniji in na Hrvaškem. V podjetju pa še naprej deluje sindikalni odbor, sestavljen iz pripadnikov vseh nacionalnosti. Železarna Zenica ima še vedno 22 tisoč zaposlenih in prav vsi delavci so uradno na čakanju in dobivajo simbolično in neredno denarno pomoč, 10 DEM mesečno. Delavci dobivajo tudi pomoč v hrani in mislim, da živijo pravzaprav od riža in testenin. Zenica je na območju, ki ga nadzira vlada Bosne in Hercegovine. V mestu, ki je imelo 60 tisoč prebivalcev, je iz bližnje okolice prišlo še sto tisoč beguncev. Begunci so povečali našo bedo. Če ne živiš med temi ljudmi, sploh ne moreš vedeti, kako lahko živimo. V Zenici ne dela skoraj nobeno podjetje, nekatera so razrušena. Tudi rudnik bolj ali manj stoji. Mislim, da se naše oblasti niso pravočasno organizirale za vojno. Če se položaj do jeseni ne bo popravil, čaka Zenico podobna usoda, kot jo je doživela Srebrenica. Kljub temu, da smo imeli vsa dovoljenja, smo prek Kiseljaka, Konjiča, Mostarja do Dragan Gačnik Metkoviča potovali kar šest dni. Doživljali smo obstreljevanje tako s topovi kot z ostrostrelnimi puškami. Bili smo tudi na točkah, kjer se spopadajo vse tri vojske. Sindikat Železarne Zenica skuša svojim delavcem zagotoviti večjo gmotno varnost tudi v vojnem času. Zato iščemo pomoč tudi pri sindikatih drugih dežel in nekateri od teh so nam gmotno pomagali. Od drugih sindikatov pričakujemo pritisk na vlade za prenehanje vojne na ozemlju BiH. Zaradi tega sem prišel v Slovenijo. Upam, da nam boste pomagali tudi potem, ko bo vojna končana in ko bomo sindikat postavljali na novo.« Dragan Gačnik je tudi funkcionar sindikata kovinarjev Bosne in Hercegovine. Rajko Lesjak je gostu obljubil pomoč pri odpiranju vseh vrat, zlasti tistih na Zahodu, do katerih kolegi iz Bosne ne morejo zaradi pretrganih zvez. Telefon v Bosni namreč ne deluje in tudi denarja za potne stroške sindikati v Bosni nimajo. Dragan Gačnik je po poreklu Slovenec. Njegovi predniki so v Zenico prišli iz Novega mesta. Potomci Slovencev na območju Zenice in drugje še vedno ne vedo, kaj jih čaka v nadaljevanju vojne in tudi po njej. V Zenici zdaj živijo skupaj z Muslimani in Hrvati. Če se bo nadaljevalo, kar se dogaja zdaj v Mostarju in Konjiču, bodo verjetno v Zenici ostali le še Muslimani. Potomci Slovencev bodo pred zadrego, ali naj postanejo, kar niso, ali naj iščejo državljanske pravice in gmotno varnost tam, kjer so živeli njihovi dedje. F. K. PRAVNO VARSTVO DELAVCEV JE SLOVENSKA SRAMOTA V prejšnji številki DE smo na kratko poročali s sindikalnega posveta o pravni varnosti zaposlenih. Poročilo, Id smo ga objavili pod naslovom Sindikalni zaupniki ne morejo delati reda, dopolnjujemo z obširnejšimi razpravami posameznih udeležencev posveta. »Ekonomske in pravne razmere spodbujajo delodajalce h kršenju pravic delavcev iz delovnega razmerja. Poslovodni organi ne spoštujejo pravic delavcev glede pričetka in prenehanja delovnega razmerja, disciplinske odgovornosti in tudi pravice presežnih delavcev so pogosto kršene. Šefi izkoriščajo strah delavcev za delovno mesto. Država pa namesto pravnega reda krepi represivni aparat. Zdi se, da je zanjo pomembneje, da lovi kršitelje prometnih predpisov, kot da preprečuje kršitve pravic iz delovnega razmerja. Metode in oblike sindikalnega delovanja na temeljni ravni moramo prilagoditi sedanjim razmeram. Rešitev vidimo v krepitvi vloge sindikatov zunaj podjetij. To pomeni, da bodo nekatere funkcije sindikata podjetja prenesene na območno in republiško raven. S tem bomo povečali strokovno raven delovanja sindikata in zmanjšali možnost šikaniranja sindikalnih zaupnikov. vanju, o delovnem času, o prepovedi nočnega dela, o varstvu žensk in otrok. Ni nobenega razloga, da sindikat ne bi zahteval od pristojnih organov, naj začnejo kazenski postopek proti vsem tem kršilcem. Sodniki so nemočni Opozarjam na določbo kazenskega zakona o varstvu pravic brezposelnih, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. V zakonu piše, da ni mogoče nikogar diskriminirati in ga postavljati v slabši položaj na podlagi nacionalnosti, socialnega stanja, rojstva, spora in rase. Bojim se, da je diskriminacija na tej podlagi zelo velika. Imamo primer 114 delavcev na železnici, ki bodo vsak čas na cesti, ker niso Slovenci. Vemo pa, da nimajo kam iti, ker so večinoma iz Bosne,« je med drugim povedal Ljubo Bavcon. Predsednik sodišča Združenega dela Ivan Žužek je nadaljeval: »Že pet let se govori o spremembi organiziranosti sodišč združenega dišče zaradi svojih pravic, bi lahko odšlo v stečaj in se tako izognilo obveznostim do delavcev. Tudi lastninski pluralizem otežuje pravno varstvo delavcev. V vrsti majhnih podjetij direktor sam odloča o vsem. Pohvala sindikalnim pravnikom Sindikalne pravnike moram pohvaliti, ker nosijo veliko breme pravne varnosti delavcev in prednjačijo v intervencijah. Sindikalni pravniki so nujnost, ker delavec brez dela in sredstev ne more računati na odvetnike, saj nima denarja za plačevanje njihovih storitev. Sindikalni pravniki so v sedanjih razmerah edina svetla točka, čeprav se mora kvaliteta pravne pomoči v sindikatih še izboljšati in tudi služba še ni dovolj zasedena.« Tako Žužek, z njim in drugimi je polemiziral Albert Vodovnik! »Če se sodišča ne bodo odzvala na naše zahteve, boste vi na sodiščih in drugih institucijah sistema kolektivne pogodbe veljajo tudi za delavce, ki so v delovnem ali pogodbenem razmejru s podjetji v stečaju. Kljub temu stečajni upravitelji zaposlujejo mimo pravil in plačujejo delo teh delavcev, kakor se jim ljubi. Leta 1990 smo dali ovadbo proti dvema delodajalcema zaradi očitnega kršenja pravic delavcev. Ovadbo proti enemu od zasebnikov je javni tožilec zavrnil letos, češ da ni utemeljenega suma, da je bil zakon kršen. Ovadba proti Grubeliču je bila združena z drugimi zadevami in obtožbami in, kot veste, iz tega ni nič. Tisti, ki vedoma dopušča in omogoča, da se v tej državi kršijo zakoni, je oblast. K tej ugotovitvi nas navaja zavestno kršenje zakona o zavarovanju za primer nezaposlenosti, kršenja zakona o plačah delavcev v državni upravi ipd. Gospodarska zbornica Slovenije in združenje Manager morajo v svojih vrstah narediti red in zagotoviti dosledno spoštovanje za- za sodno prakso, zlasti za obveznost obveščanja sindikata. Na sodiščih razveljavimo vsako odločbo, če lahko pritožitelj dokaže, da sindikat ni bil ustrezno obveščen. Vprašanje pa je, kaj sindikat pri nas dela. Včasih pošlje predlog, včasih pa ga tudi ne in predlaga, naj se odloči po zakonu. Sindikalni zaupniki sami ne vedo, kaj naj sindikat dela. Sindikat še večinoma nastopa s starih pozicij, kot takrat, ko je bil družbeno-po-litična organizacija. Mislim, da bi se teh zadev morali lotiti bolj strokovno. Na seminarjih za sindikalne zaupnike vidimo, da so za to vlogo izbrani delavci, ki pravijo, tu smo mi, tam pa ste vi in med nami ne more biti dogovora. Sindikati premalokrat zahtevajo obrazložitev, zakaj je delavcem prenehalo delovno razmerje, in se prehitro sprijaznijo z odločitvami. V sindikatih morate izboljšati kakovost dela sindikalnih zaupnikov in zagotoviti, da bodo to delo opravljali tisti, ki nekaj znajo, ne samo tisti, ki si nekaj upajo.« Nimamo inšpektorjev za delovna razmerja V polemiko se je vključil h dr. Maks Vaksel z ministrstva delo. Povedal je: »Inšpekcije delo so še vedno takšne kot v č& ( zakona o združenem delu. Tež*1’? njihovega dela je varstvo pri < i dej ^ in le deloma tudi delovna r8‘ y . merja. V inšpekcijah za delo d6*1 _ tri četrtine tehnikov in le i*en ^ pravnikov. Ne bi smeli poza"1 . tudi na slabe plače inšnektofl6. tolarjev za neprijetno delo na plače inšpektor). . lin le 65 rin RO 0 ^ dela, saj zaslužijo le 65 do 80 ti-- |( ;no delo na|f *. ■ delo treni*®; renu. Inšpekcija za sestoji iz dvanajstih republik a*v« inšpektorjev, od katerih je le edet usposobljen za delovna razmet ^ , Pri Na občinski ravni imamo inšpektorjev, med katerimi je (g, šest do osem pravnikov. , n« 0r-::° Inšpektorji se pri sodnih spop ' 'jia čujejo njihove ovadbe. Dostikr1' iz delovnega razmerja pritožuje ^ tudi, da sodišča odlagajo in za' ovadbe obležijo in pridejo na' Na polemiko se je odzval tudi Tone' Kraševec iz združenja Manager. Povedal je: »Tretja funkcija našega združenja je zaščita naših članov, to je direktorjev pred reakcijami delavcev. Osebno bi želel,'da bi ta naša funkcija čimprej odmrla. V družbenih in mešanih podjetjih je bilo v zadnjem obdobju zamenjanih 38 odstotkov direktorjev. To pomeni, da je odgovornost direktorjev večja od odgovornosti drugih slo- sto šele takrat, ko je rok potekel11 ko je zadeva zastarana. J Posvet je sklenil predsed*11' svobodnih sindikatov Dušan ^ molič. Predlagal je tale stališča ^ zaključke: 1. Iz vsebine posveta se sest’ apel za državni zbor in vlado & publike Slovenije, naj čimp1* ,iv spremenita razmere na delov**8 pravnem področju. ^ 2. Svobodni sindikati bO“j g. zahtevali razgovor o vprašati1, pravne varnosti s predstavnik0 y iz ministrstva za delo in ministrstv za pravosodje. Milan Utrosa Ljubo Bavcon Ivan Žužek Metka Roksandič Damjan Mozetič Tone Kraševec Maks Vakselj Službe pravne pomoči pri Svobodnih sindikatih imajo 39 delavcev v rednem in pogodbenem delovnem razmerju. V letu 1992 so obravnavale več kot 30 tisoč primerov. Največ primerov se nanaša na kršenje pravic presežnih delavcev. Brezplačna pravna pomoč pa je eden od pomembnih elementov konkurence med sindikati in po njej se člani ločujejo od nečlanov. Prepričani smo, da sindikat ne more biti kriv za vse, česar država ni naredila na področju pravne varnosti delavcev,« je uvodoma povedal Milan Utroša. »Na svetu za varstvo človekovih pravic smo lansko leto ugotovili, da je položaj naših delavcev zelo slab. Po evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic ima vsakdo pravico do sodnega varstva svojih pravic, kar pomeni, da mora biti posameznikova pravica pravično in v roku obravnavana pred pristojnim neodvisnim sodiščem. Zato smo skupščino in vlado pozvali, naj zagotovita učinkovito pravno varstvo. Predlagali smo tudi spremembo zakonov, ki urejajo pravni položaj delavcev: pravico do soupravljanja, način predstavljanja delavcev v odnosu z delodajalci, ureditev položaja sodišč za delovne spore, ureditev izrednih pravnih sredstev in usposobitev vseh služb na področju delovnih sporov. Na seji, ki je bila 22. aprila letos, smo ugotovili, da nobeden od predlogov sveta na varstvo človekovih pravic ni bil uresničen, zato se stanje še poslabšuje. Položaj na področju pravne varnosti v Sloveniji je prava sramota za Slovenijo, ki želi biti pravna in socialna država. Izgovarjanje na gospodarsko krizo ni opravičilo za popolno brezpravje, v katerem živijo delavci. Imamo kazenski zakon, ki omogoča odkrivanje velikih kaznivih dejanj, in zaradi njih bi javni tožilci lahko intervenirali. Po zakonu stori kaznivo dejanje tisti, ki vedoma krši predpise o zaposlo- dela, kar je bistveno vplivalo na njihov kadrovski sestav. Ker na sodiščih ni bilo perspektive, so odšli izkušeni kadri, največkrat v odvetništvo. Imamo zvezni zakon, ki je slab povzetek zakona o združenem delu. Republiški zakon pomeni nadaljevanje zveznega zakona. Imamo tudi številne kolektivne pogodbe, v katerih je veliko deklarativnih določb, ki jih sodišče ne more neposredno uporabljati. Vse kolektivne pogodbe bolehajo za istimi boleznimi kot nekdanji družbeni dogovori in samoupravni sporazumi. To se vidi npr. takrat, ko delavci uveljavljajo razliko za neizplačane OD in skušajo vnovčiti vrednostne papirje. odgovorni za posledice. Obstaja nevarnost, da bodo delavci s stavkami metali direktorje na cesto. Zato se ne strinjam z izjavo, da delavci nimajo upanja, da bodo na sodišču prišli do svojih pravic. Taka izjava pomeni pristajanje na pravico močnejšega. Opozorjen sem, da bodo delavci nekaterih podjetij, ki že več mesecev niso dobili plač, jutri pobrali ključe od službenih avtomobilov in prostorov in si s tem skušali zagotoviti svoj obstoj.« Pridružila se mu je Metka Roksandič: »Zakon o delovnih razmerjih in konov, sicer bodo delavci vzeli pravice v svoje roke.« Na polemiko Alberta Vodovnika in Metke Roksandič se je sodnik sodišča združenega dela Damjan Mozetič odzval takole: »Teoretično je zakonska zaščita sindikalnih zaupnikov ustrezna. Minili so časi gromovništva. Zakon posebej določa, da sindikalni zaupnik ne sme 'kravalizirati*. Sindikalni zaupniki ne vedo, kaj naj delajo Naša zakonodaja je glede sindikatov zelo ostra, enako velja tudi jev zaposlenih. Res je, da direktorji delajo napake in včasih prikrajšajo delavce pri kakšni pravici, vendar v korist podjetja. V novem parlamentarnem sistemu smo dve leti izgubili s pričkanjem med strankami. Del časa je bil koristno uporabljen za sa-moosvajanje. Drugi del pa bi morali uporabiti za pravno zaščito delavcev in premoženja. V tem položaju, kot smo zdaj, ne zadošča zasedanje državnega zbora enkrat na mesec, saj je v zakonodaji toliko lukenj, da bi državni odbor lahko stalno zasedal. 3. Kritika ni naslovljena nara čun sodnikov sodišč združenj dela, ampak na institucije, ki ‘ dolžne skrbeti za zakonitost ^ omogočati delo sodišč. 4. Pravne norme za zaščito si11 dikalnih zaupnikov očitno ne ** £ doščajo. Sindikalnih zaupni1 '0 ne moremo spremeniti v pravnih 3. in ekonomiste, čeprav potrebuj6)1 di čimveč tega znanja. Sindik8 imamo točno določene naloge A pristojnosti in ne moremo prC' zeti nalog in pristojnosti drw institucij. , Pripravil: F-f H: T, NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Delovnopravna zakonodaja dopušča različna odstopanja, ker zakon o podjetjih, ki je dovolil ustanavljanje različnih družb, ni rešil pristojnosti odločanja o temeljnih pravicah iz delovnih razmerij. Sodišče združenega dela se trenutno ukvarja s 14 tisoč nerešenimi spori, v katerih je prizadetih 50 tisoč delavcev. V takšni množici zadev fizično ni mogoče spremeniti stanja s hitrejšim vodenjem postopkov. Mislim, da tisti, ki odločajo o pravicah delavcev, spoznavajo, da imajo proste roke, saj vedo, da delavec, ki vloži delovni spor, pride do sodne odločbe čez dve do tri leta, ko je zanj prepozno. Gre za hude probleme, ko delavci več mesecev ne dobijo plač. Delodajalci pa dajejo namesto plač različne vrednostne papirje, ki jih delavci ne morejo vnovčiti. Ko pride do stečaja, so spori nesmiselni, ker ni stečajne mase niti za dokončanje spora, kaj šele za neizplačane plače. Delavcev, ki se znajdejo v socialni stiski, ne moremo napotiti na sodišče združenega dela, da bi z začasnimi odredbami premostila njihove težave. Ugotavljamo, da zaradi pomanjkanja sredstev začasne odredbe niso izvršljive. Če bi podjetje vedelo, da so se delavci množično obrnili na so- Pri založbi ČZP Enotnost je pravkar izšel roman Petra Božiča Zdaj, ko je nova oblast Božiča literarni teoretiki uvrščajo med začetnike slovenske modernistične proze pa tudi modernističnega gledališča-Objavljal je v vseh kasneje prepovedanih slovenskih literarnih revijah, njegova avantgardna gledališka dela so uprizarjali v alternativnih gledališčih, marsikomu je šel in gre v nos kot neutruden aktualnopolitični publicist, člankar, polemik ih pamfletist v večini slovenskih časnikov. »Literatura v bistvu vedno pomeni negacijo ali afirmacijo vrednot in vrednostnega sistema,« pravi Božič. »Pri mojem pisanju gre za povsem drugačno vsebino, popolnoma druge oblike.« »Takega romana mi pred petimi leti ne bi objavila nobena založba,« pravi Peter Božič. »Še huje, tudi napisal ga ne bi, saj šele sedaj opažam, koliko podzavestne avtocenzure je bilo »Pri vsem, kar sem doslej povedal, ni šlo za nekakšne literarne vzorce, bivše ali sodobne, temveč za izrazito avtopoetiko izpovedi. Na ta način je nastala tudi moja struktura romana, ki sploh ni od začetka do konca ena sama sklenjena zgodba. Gre za polifono strukturo zgodb, ki se dogajajo v enem prostoru in v različnih časih. Poenostavljeno rečeno gre za freske usod posameznih ljudi v tem času, ki se srečujejo, razhajajo in so njihove zgodbe nedokončane tudi, ko se končajo.« v nas.« NAROČILNICA >4 Naj vam prišepnemo, da je prizorišče romana predmestna gostilna nasproti psihiatrične bolnišnice, kjer se dogajajo tudi mnoge zlorabe v imenu »višjih ciljev«. Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) ■ izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST avtorja Petra Božiča. Naročeno pošljite na naslov: ................................... Ulica, poštna št., kraj:........................................ Naročeno, dne ..................... I 'K 'ci P ' S p Figure v romanu so avtentične, pravi avtor, veliko opisanega se je res zgodilo. Čeprav gre za aktualnopolitični naslov, se dogajanje razpenja skozi štirideset let. To je obdobje avtoritarnega sitema, zaradi katerega se je vse v romanu zgodilo, in skozi usode junakov prihaja na dan oolitikum. Ime in priimek podpisnika: ................ Cena 1.420 SIT 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju Podpis naročnika 13. maja 1993 KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE PLASTIČNI DENAR NA POHODU va,č ije *' '~ct i;n.“p|astični« denar, kot so v tu-i0 l 1 Poimenovali najrazličnejše i d* ®ditne in plačilne kartice, je r«; vs® bolj na pohodu. Verjetno ste > d# kakšnem ameriškem filmu že neH 'deli, kako je, ko se družina, ki zab* r°sluje z recimo 20 plačilnimi tori6! pticami, znajde v denarnih te-# avah. Sledijo obiski pri psiho-iatf f.9u: skupinsko uničevanje kar-i# c in končno - stabilizacija l#jv družini. edd nerj;, pri nas smo še daleč od Še4 ‘e9a- Tudi zaradi dejstva, ker je je1 Pn.nas precej težje priti do neka-6r|h kartic, pa še veliko manj jih p0ti' P°znamo kot v tujini. Sploh pa :# f ?e kartice v večini ne omogo-;avl»1 j?al° kreditiranja, ki vam lahko tikrsj m°čno poveča željo po nakupih, ta ^ D kel*' „.Va si oglejmo ta naš »pla-kcni« denar. edn'$ a V krtica EUROCARD M T 'a kartica je članica velike ;Sta< j^hške družbe MasterCard, 0 jr ^ Pa pove že ime, jo v evrop-npi< ^'h državah izdajajo pod ime-lVn?! «0rn Eurocard. V Združenih dr-,avah Amerike, kjer je sedež i. • /~\i i ici ir\c, r\joi bod: ^astercarda, kartico izdajajo anj$ naivečje bančne institucije. trst'1 V Sloveniji jo ves čas zastopa in l^aja Kompas. Kartica je razširja po vsej Evropi, Ameriki in aru9ih kontinentih, sprejemajo Paio v okrog 10 milijonih trgovi-ah> hotelih, restavracijah, rent-jar in letalskih družbah, potokih agencijah in na drugih jodajnih mestih. V Sloveniji jko s kartico Eurocard plačujte na okrog 6.000 prodajnih Pogoj za pridobitev Pogoj za pridobitev plačilne kartice Eurocard je izpolnitev pristopne izjave, ki je obenem prošnja za odobritev in pogodba, s katero sprejmete pravila poslovanja z Eurocardom (če vam kartico odobrijo in ko podpišete pogodbo). V obrazec, ki ga mora potrditi vaša delovna organizacija, morate vpisati tudi številko svoje hranilne knjižice ali deviznega računa v vaši matični banki. Imetje tekočega računa ni nujno potrebno, če želite kartico Eurocard, saj lahko plačila svojih dolgov poravnate tudi s položnico. Zeld dobrodošla so priporočila osebe, ki je že imetnik plačilne kartice, niso pa obvezna. Pa članarina? Ko se prvič vpišete med lastnike kartice Eurocard, odrinete 1.800 tolarjev, vsakoletna članarina pa znaša 1.500 tolarjev. Plačevanje obveznosti Za tiste, ki s karticami še niso imeli opravka, pojasnilo: plačevanje z Eurocardom je brezgotovinsko. Pri nakupu blaga ali plačevanju storitev z Eurocardom zadostuje vaš podpis, ki mora biti identičen s tistim na kartici. Plačilne obveznosti poravnate enkrat mesečno. Za to lahko pooblastite svojo banko, ki vam obveznosti plačuje preko trajnika, ali jih poravnate sami prek bančnih ali poštnih nakazil. Vsi nakupi ali plačila, ki jih lastnik Eurocarda opravi v tujini, so va-lutirana v dolarjih. Ne glede na to, v kateri državi ste kupovali ali plačevali stori- tve, vam bodo plačilne obveznosti spremenili v dolarje. Račun v dolarjih bo prejel tudi slovenski Kompas (kot izdajatelj Eurocarda) in tak dolarski račun boste dobili tudi vi. Pri tem ne zanemarite konverzije, menjave ene valute v drugo, ki je včasih v vašo korist, včasih v breme, odvisno od valutnih gibanj, na katera ne morete vplivati. Če s kartico plačujete storitve v Sloveniji, boste seveda prejeli tolarski račun. Obveznosti morate poravnati v roku, ki je naveden na računu, ker vam bodo sicer zaračunali zamudne obresti. Eurocard se v pogodbi obvezuje, da vam bo poslal račun najkasneje 45 dni od nastalega stroška (vašega nakupa ali plačevanja), sicer ste dolžni sami poravnati obveznosti na podlagi Eurocard računa, ki ga dobite na prodajnem mestu. Vsi imetniki Eurocarda so zavarovani pri Zavarovalni skupnosti Triglav za primer nesreče z javnim prevoznim sredstvom, če le-tega plačajo s kartico Eurocard. Zavarovalno kritje velja za imetnika kartice in njegove ožje družinske člane. Kartica AMERICAN EXPRESS Kartica American Express je bila v nekdanji Jugoslaviji zelo razširjena. S prekinitvijo plačilnega prometa z drugimi deli bivše države je prišlo tudi do motenj pri pokrivanju obveznosti, nastalih z uporabo kartice, zaradi česar je bilo plačevanje z njo za nekaj časa prekinjeno. American Express kartica je zdaj v Sloveniji spet v polnem razmahu. Znova bo uporabna tudi v tujini in ne le v Sloveniji, kjer je na voljo že okrog 2.500 prodajnih mest za plačevanje z njo. Vpisnina velja 750 tolarjev, vsakoletna članarina pa 1.500. V tujini je kartica zelo priljubljena in je v veljavi že dolgo. Poleg običajne kartice, ki jo imamo mi, pa imajo še kartico optima, zlato in platinasto kartico, poslovno in druge. Te nudijo še posebne ugodnosti, od vas pa zahtevajo malce zajetnejši kup denarja na računu. Kartico American Express pridobite tako, da izpolnite pristopno izjavo in vpišete podatke, ki jih od vas zahtevajo. Formular mora izpolniti tudi vaša delovna organizacija, s čimer izdajatelju kartice zagotavljate, da ste sposobni poravnati obveznosti, ki nastanejo z njeno uporabo. Kartico pri nas izdaja Atlas Ambasador v Ljubljani, sedež pa je v Zagrebu. Tudi pri American Expressu poravnate obveznosti, nastale s plačevanjem s kartico, takrat, ko prejmete' zbirni račun, to je enkrat mesečno. Račun je v tolarjih in ga morate poravnati v roku, ki je naveden na računu, če s kartico plačujete v tujini, pa boste prejeli zbirni račun v dolarjih. O drugih plačilnih oziroma kreditnih karticah, ki jih tudi pri nas ni malo, bomo pisali v prihodnjih številkah našega tednika. (Po reviji za vzgojo in informiranje potrošnikov povzel:'A. U.) POT DO BOdASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 5. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam nove obrestne mere na revalorizirano osnovo. Revalorizacijska stopnja za maj 1993 znaša 1 % mesečno, preračunano na letni nivo 12,43 %. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE - vezava sredstev (!*«“’ 1 0,B°/o-0.9% 9.83^-11,12% - vezava sredstev nad 1 mesec - vezava sredstev nad 3 mesece - vezava sredstev nad 6 mesecev - vezava sredstev nad 12 mesecev 1,57^1,73% 19,84-/0-22,08% 1,73%—1,81 % 22,08 %-23,20% 1,81 %-1,89 % 23,20 %-24,32 % 1,89 %-1,96 % 24,32 %-25,44 % POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev MESEČNE LETNE - do 30 dni 1,00% 18,00% :£“o5ooo$r od 10 001 00 SIT 1,65/o 20,96 /o asi KREDITNA PONUDBA: - kratkoročni krediti privatnim osebam: z rokom vračila 6 mes. 3,00 % 42,00 % kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. 2. Hotel Tamaris pri Poreču 2. 5. do 28. 5. it* Z 0$ d s' It #: Bona sindikalnega turizma Polpenzion: enoposteljna s. dvoposteljna s. 28. 9. do 22. 10. DEM/dan 29 25 29. 5. do 9. 7. 21. 8. do 17. 9. DEM/dan 39 37 10. 7. do 20. 8. DEM/dan 56 52 BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 18 ATris Predlagamo vam rezervacijo do 15. maja, saj se bomo tako lahko ob 40-odstotni akontaciji dogovorili še za dva obroka pred odhodom na dopust. 3. Fiesa - apartmaji za 2, 3, 4 ali 5 oseb s polno ali polpenzionsko storitvijo. Termini: 26. 6., 3. 7., 10. 7., 17. 7., 24.7., 31.7., 7. 8„ 14. 8. in 21.8. Na voljo je še nekaj terminov. BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, Cene v času od 26. 6. do 3. 7.: .. ,-..,a ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivo- , 0|"Q^: —:- — — — — : —..— 1..._ — i: _i _: _ ; x i .;i_ _ i_; _ ■ . . -i__■ siJ' prejema J, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, i»" ua9alovov, prikolic in drugih možnosti, nik« 3 ^'šite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ ,je> rt*"982; žiro račun 50101-601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak t A' počitniške zmogljivosti, ki vam jih nudimo ref T, t i HRIBI twtor’ klJhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski M otivrednosti. Termini v maju. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni, termini ^aju. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti. •j*1- Rogla - apartma za štiri osebe, v celoti opremljen, kuhinja, spalnica, I ' Cena 49 DEM. Termini v maju. p '■ Apartmaji na Pokljuki - za štiri ali dve osebi z opremljeno kuhinjo. 4?°^' term'n' tudi za čas dopustov. Termini praviloma 7-dnevni. Cene: veliki DEM, mali 27 DEM v tolarski protivrednosti. Cene do 1. julija so 34 DEM u‘iroma 21 DEM na dan. 9im’ P°čitniški dom v Bohinju - več dve-, tri- in štiriposteljnih sob z etaž-De sanitarijami. Ponudba je penzionska ali polpenzionska. Cene odrasli: D hzion 1.900 SIT, polpenzion 1.600 SIT; cene otroci: penzion 1.300 SIT, 'Penzion 1.100 SIT. Termini bodo znani po 20. maju. Kranjska Gora - Jasna - tri- ali štiriposteljne sobe z etažnimi sanitari-n,„'- Cena polnega penziona 32 DEM, polpenziona 27 DEM v tolarski protivrednosti. '0- Avtocamp Vransko - bivanje v prikolicah, penzion ali polpenzion. ciio-P '™a bazen z ogrevano vodo, teniška igrišča, jahalno šolo in organiza-Driif '?®tov, piknikov in še kaj. Lahko se dogovorite za postavitev svoje Sin ce' Penzion 33 DEM, polpenzion 23 DEM. Člani Svobodnih sindikatov ovenijg imajo'5-odstotni popust. Postavitev prikolice 1.100 DEM - možno P aci|o na obroke. rjt. Počitniški dom na Sorici na osebo dnevno. približno 50 ležišč. Cena penziona 21 Počitniške sobe v Podkorenu - dve- ali štiriposteljne sobe s kopal-niCo_ Pokličite 064/883-607. v tni Apartmaji na Rogli - za štiri osebe cena 47 DEM, za 6 oseb 58 DEM °'arski protivrednosti. Nekaj terminov junija in julija. MORJE Apartmaji v Lanterni pri Poreču 2. 5. do 28. 5. 18. 9. do 22. 10. - DEM/dan ‘a 3 osebe 19 Za 2°Sebe za r °Seb a 6 oseb 22 25 29 29. 5. do 26. 6. 4. 9. do 17. 9. DEM/dan ' 20,50 25 29 32 10. 7. do 20. 8. DEM/dan 57 71 85 98 polni penzion polpenzion Cene v času od 3. 7. do 28. 8.: polni penzion polpenzion odrasli DEM/dan 30 26 odrasli DEM/dan 42 37 otroci DEM/dan 16 14 otroci DEM/dan 22 20 Apartma na Pokljuki - za 4 osebe, v celoti opremljen - cena 39 DEM Qene' > uan, mali apartma za dve osebi - cena 29 DEM v tolarski protivrednosti. errnini v maju. *■ Garsonjera v Kranjski Gori - v celoti opremljena za 4 osebe, termini 'Jaju. Cena 36 DEM na dan. >3 Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in V*C. Cena 32 DEM. '/■ Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni 4. Nerezine Mali Lošinj — tri-, štiri- ali večposteljni apartmaji s celotno opremo, možnost lastne priprave hrane. od 7. 6. do 11. 7. od 12. 7. do 22. 8. od 23. 8. do 12. 9. 16 DEM/osebo/dan 19 DEM/osebo/dan 16 DEM/osebo/dan 5. Poreč - počitniški dom s penzionsko storitvijo. Polni penzion za odrasle 30 DEM, za otroke od 2 do 10 let 22 DEM v tolarski protivrednosti. 6. Dajla - bungalovi - za 4 do 5 oseb: dnevna soba, spalnica, kuhinjska niša, kopalnica, večja terasa, lastni parkirni prostor. Dnevni najem 38 DEM. 7. Duga uvala pri Puli - enosobna stanovanja. Cena 30 DEM na dan. 8. Počitniško naselje Zaglav, otok Cres - enosobna stanovanja za štiričlanske družine. Cena 30 DEM. B. KUPIMO 1. Stanovanja ali apartma v termalnem zdravilišču v Sloveniji kupimo. Ponudbe pošljite Atrisu. C. PRODAMO 1. V Červarju prodamo več enosobnih apartmajev s celotno opremo, velikost ca. 28 m2 po 900 DEM za kvadratni meter. 2. Počitniški prikolici - model Adria 450 z vso opremo prodamo. Cena 100.000,00 SIT. Pokličite 064/631-232. D. ŠOLA V NARAVI V času od 5. do 12. junija imamo v Fiesi možnost programa šole v naravi za 100 oseb. Prosti še termini od 8. do 15 .6., od 15. do 22. 6. Cena 22,50 DEM. E. VZAMEMO V NAJEM 1. Počitniški dom z urejeno kuhinjo za približno 45 oseb v Slovenskem primorju iščemo. Ponudbe zbira Atris. F. TUJINA 1. Bivanje na Češkem - sindikalni dom 80 km pred Prago. Cena penziona 16 DEM. G. SEJMI 1. Euroshop Dusseldorf - 12. do 16. 6.1993: gradnja in oprema trgovin, transport, svetlobna tehnika, oprema za reklamo. Potovanje z letalom, tri nočitve z zajtrkom 1.190 DEM. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije zahtevamo takojšnje plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunavamo stroške potovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunavamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze Letošnji pohod po Poteh spominov in tovarištva -že 37. zapovrstjo -je znova pritegnil na tisoče prijateljev športne rekreacije. Slovensko prestolnico so v soboto, na dan tradicionalne športno-spominske prireditve, objele vse generacije: najmlajši, ljudje srednjih let in tudi mnogi tisti, ki so med drugo svetovno vojno zbrali toliko poguma in samospoštovanja, da so se uprli okupatorju slovenske zemlje. Nekdanje »prisile« ob tradicionalnem pohodu okoli Ljubljane kajpak ni več, zato je na ta dan manj pompa, manj hrupa in vihrajočih zastav. Kljub temu pa je ostalo razpoloženje v slovenskih srcih enako. Pohod po Poteh spominov in tovarištva je bil in bo ostal naš nacionalni praznik. A. U. Slika: S. B. Ne kradi, iz tatu se nikoli ne postane uspešen trgovec. Goljufaj! Ambrose Bierce Sem za pravično delitev: vam raj v nebesih, meni raj na zemlji. , Matija Logar - Izlili «8 ||ii o a< o o | °%\ ^9) g | |e ^ g si Hi? m*** M' BC 16 6 s g« ?M ox s '*!!NjEI£»h3£! |sl|p!-Sill31=fs 10S3«o^Scpog>s« 1^| !|il S "TrS-s I! g. s*;#" s g s El 1 •o S "d — S n >u ' š i s ib £ & škilili Og^tS^tiooi rt 0, 5, N 'g cu ;S •5-tg § 0 0)rC 5 n > S “ « C fj to £> QJ k> o) . . •(—, S s i | a-s | >g g ,g ° T P 1 £ S d jrt o H Qj L c .5 2 I | ™ afjsj*." 5 ° T o 'o -r- 35 g.M g*1« « Ig^-gS-š IIIHJI 1-a |f .!■§! 'S ličili O rt ™ -Si, £ rrt ^ "d d p o o 111*3 >N £d_ £ > Ih 'rH 3 O CO ti ^ T3 >^o| ■S Sl >^9 I ; iiffiii HtSSlSf £**►*.*, 4fS|iil I|i|^f3!| !'rt«3d„ > ? ti N X 1 om>s > crt-^o| o.| oS?a N g^G ts o ^ * _-s ,g g «.g. ." š a/s a0 % £ g :s-B | ■§ g ,s |-* x -g § a'> S ^ x x -rH ti .E go a ‘>:štb>s u o > js 'S T5 Sh o pfi O T5 VD O . g „ ra S) S3 G -Si, bo o -g> cd N •rt ■£ t o a S o > -a o > M ti S)-S o“SS "5’S P 3;S E g 3 X g o" 5 o » 5»3§ ^ >'tiX ^'ti >rg a« o u 2x 2;“ Igsa 5 g A A § ti ^ N C rt 'g ^ 'G o S | S-° c .S w .s ti ti W d O ^ £ rti S £ g £ 'S > w »-1 aJ T5 N u o-Ž g lllll oj co qj -t-< n-* N Tl ,r1 N c/3 0 ^ 0) g -5 X O (Sl 33 ;S * a° n3 c » o irl-H . CL >0 'Oh ti O £ 'Sh O ti S Sh Oh O 15 > o T3 2 2 > o S-tirt g- iaiE ti c/3 O 0 '55 qj «-a m g>s % s> >g g > a O M O ,£ ti N 03 > ti > 'd -S « >5^ d) O 'ti ,rH > ž v, g u o- g £ d o/s g a 8:g°.¥°i a g >y c g5^ SIL lili št „ „ p „.^5 ^0^3- Ort g ti v _ „ „ •S. ;2 fST.Si, g a rt a^TT-tiT atix S o Si S^5lSo-S2,s„|»|'|.S,Sl'g? ” &ob3 -3 rt E ■§-S sLs|3=|-iE|a|?|ft|a! litin »ut!||s!i jffi-8lllii = štlt:š||i 51 te; f 11: | ts s!! !! 1 »sp 1 tl .0^8 > a« »$$«& ^ - cd d) rrt rrl til ••-! T-»_* •«-( •S ^ -rtcg •r-H • ^ ti « ^ ^7 ti >s S i| '3 O "ti rt > y > t ^ > p ti M rt OJ rt 2111 ■ti > c 3 S S « « rt n5 0> ^ £ ti "ti £ Is Sg I I I -r-j I > a£ a b > ■§ - rt >0 S ▻ S 8.s &o > > E Is O —* Oh > o ti > S £ O 3ž§§> |i¥a^ £3 « S!&1-|Sb^8 2 §.Sfl g G > m rt^ 0 s n > 2 3 13?|| = n »Ho£s šfMSS f§ •a,2 'ti'ti '~N:Sti ^3 l¥> = g#la-5 q p -§ E > .3 ^ ^ ^ • o t cS i i.gsA-c‘5 i .g.a^ 2 N rt > 01 ^ O ^t”^3^1« oE|a5lrtS 3 to T ti ;E3 > ^ rt X M ^ ti N |>gx til > ti >2 & 2 N -2 J3.S 2 M aJ X „.rt, t.2,3 •S ti>8 g §!;§ co ti ti > • r^ • *> > o CO *silh 315 m llSuti _ ^Mtirgg2 H rt 3 « o'x g rt 'S ^ 53 -g ■° s 03 e ti-s!«^ ^g|0E>ti^Saj-rt^ rtXC>^tigrtggp^w« rt™>Trt mTM-rt^a2So>c -ti ti W o rt 2-S|l^|xS.tirtX^ •2 2 X « 9 X g 3 Ort •§ 1 s 1 - 5 i 1 * I|!! 11 ti tl !|f !|1 If Ilt-P I sl rt> “ i ¥S3m » ti > I3 Ig > i -S- S I B & £ ^ N’ti£ g o S § aj£ a3 ^ T3 S-2 -rH O > O 2 .£ > O 'S -X3 > m m °Cfi SS rt ^ Nr2 -&S o ^ S Ohh 2dd S o C 22O>.^^2^og0^2o2^E>^oN2rt s¥¥Sgp-| -2 2, s 11 ° a. !x a 2 g o -S a c » ti > T3 'r—> O O o r-H > Ž-S 3*>SŽ t ti xr rt g 0 a?>^ - : >03 O o ^ rO g, ev-^o-3 ti »X S--lpS|ll!l2 s =-??&■§ s^aiiis., "pl—«“ Xrtrt-;^-K>o| raraOx ^ o X i ti' > > ^ >CZD 0--H > ^ Ph O) m rt pK O 3 'rt I «.3.H ti 2T , rt roTTrtocrt>C !|S88SUli8 x¥rt ti2x ti,S,3 g- S-H d ti « P3 I S i ■8 a, >u' a; CQ •S 'S1 •S >N « . rt' m >g H 'SšlolaSESiS ii s sp i# mi h «11 ti e 11 s ? ti 1 .........tisi? IIE sli* l|?ll® SHasHall-ri 2:l|g;„-$E-SsS=6 8 H cw'tia5rrtibJDc^g ■tirtmtiCptio2 *l a|'oSf-s 5$ as T3 ^”11 . --~Ggrt„T° -2.^3 ti, .ržIEl^li^iii-e-sss itir2gSSE>.g^' ^ o u 03 M 03 ti 03 0 ^ ?8 ^2 .SŽ •k* 05 O ♦j ■SflJgol^S Sl C3 >1/) >ca ro O M ti N S « ti 2 i-« i 2 g£ŠSe g,N-u i|hs X^ftrtfi”'a-Bti0.rtNti?Kg«g>£S "-2ti l|a°¥°2o|tl"silžl“|f|El J#®?« riiltrl !“li?š|S“ 111!!!° Silili UlllStii s! S 2.s -S " 1 •&•!’§? 2 rt^-x ° s g s?S •! 33-g-ti X 5 n §>? gf'?!^^I'8 •-t.sp1 g gd I -o-plEi: x|2S>S'Eots o ^ ^ rt VS, g o x «, !SW C3 O bJDO O) Th . I|wlšis ^ n ■£ j I ,-a šilih 8..S-5- §11 S -||S-dl Ji f f-fi! E ■§ >0 I S2 'il-fllž l-g-l! ¥■& so5B.o» «S S f S >N o o ■£ s .S •»g S g-?.S1 •g £ - i 2 * ■g| 8.2*8^ l^l|:|x «^o|2g^rt=. rflllP lllli8M.«lT<., >U3S,ft-» m53o,-Sx 52 e-§>g-S.” o>g .8'«-E g3^A paiti g N =i*ll!f! 1511, silil if-l|f|s|| n N^ti3>u S75 S J -S Ž -2. ” T g35«S»2 >-g,0 -g-E 9ii|§|g f s r.«5"is 1” «3.112 o «o = ll 2 a »-ti °-5|rt 2 > 2 S o % &° •f JI Hi'M 0.5 o ! s^fg 8 a § > -2 2 § J- > c N e S o ,S •§ x .S Kljltj !**!«! ^ - 5 S X « ^3^1=81«, . 8|f S §.h 1°|0 8 & = :uii-s g.^ Izlili >S 'ti O 5 "ti 2 S S} JU! t3 0,5 a,5 o, o i « “J o i 0 i -g.x "3 •:•:• !e||ag«agf,8°o| Si 2 O -c o A 1§ = g^ S 03 a = -§>8 8 5 i' -s, 1|;l! p-^tu 3 Hiti S S" O ft.ti ; n, ^ "ti ^ T 8 ,3 8 § Sfš OirtO sm 'rt-,5 IZ2 ti, N x |š^x-^rt l^s-S-S« E H e o x n * g ag Uti - ^ CJ CO 03 85:g TJ y x2|8 ti>5 2x ■35 g x E «.ti, S ™ > Jlti o.™—-S rt c« -S g X g>v g la «11 ki a c Ph S O a s a iti k 1? m pJ04 -irt S^!g| 3'sg rt>g.Sp? « Hill R[K rv | cm ;-! T— : CO I c rt W g S? ali lis «fi||! aS ti"|1 šliEli ss a^as 'Qj aJ c «-Si. g « S 2 “ g g-c S5 si s a|-s llltll ”, 'I Jis.lt n ^ c a; cu 59 OJ C Oh^ c ^ I se ss I P.9 2«®.g®.a > M lO rti M M ti ll E Si 1 I|P>|a |'SlSl| 3.2.2 o" E a gi:s l^a sfllsl OJ CP X*" oi w CD O O O *± Ch ,D- m O d «± oi h d » OJ S O/ co" O d 0 r-- IO CO IO ■p T- r-- « n 0 0 Oi OJ CO CO l-~ *D *D r-- r-- co d 10 -± 1- 'O O •o r- *± c> m OJ 0 Oi OJ 01 CN oi <0 o> <0 0 CN ■*" CD d (D u> CD 0 OJ '5 0 *± m n p *D 0 CN O 'd' d T- r-- ‘°. jr *D CO p 0 0 S CN T- T™ CN in d d d CN X- o> d s, a> 6 m g 5 f 5 1 a E g 1 f Q ■s s Q_ 1 I 1 1 S ti -E .E 1 a c a X a :d r -F •F 3 .Oblačile 1 5 x» 0 i-- d O) T~ "H" T" M S fS ^ - 1 s 8 a e e n t llal •«<, C/3 £) rSc? gcvf2 3 ™ m-g ^ o 'S . s T ti .° o o g 8 ^ § s « -. 8 8 S §■§•« S ^ Jrt CNJ >Q I'«•§§■§ §«•§§,§=§ § -»i § >U .§Ž,.S O « ti ^ -g -S $ A-fflt :B •SA» 53 03 _ t - » S«-3 | ^ >8 0 •p O S CD lil »a *• 3^sUllg ra o o; ^ rO £ N rO safitsaš 03 .$1 Sn£ > W fl» 03 T3 ^ g 03 c as l.|| I” M N > 2 '5?^ 2 . :s '- |b- P-H 03 *r—» UH rj _ O N O ti M ti V C -5. X C X . »5-3.5 a,g .5 m ■Hfs O g'o ^ T c s o'S o,*-1 eaC I g ti' I N -G T > O30’-S t/15C+JfrtO,i><-1^ ■S-0!-2 g g.&22:5-«o’fl S a0ait5 W rt Tf- O G E-l —X 3 rt- S. EC J? > ^x.S. SŠ ^ bi a > 'S litin h h °.M ■^m 03 T3 o ^ > S •- g s £ |>|s-s¥ ^T>! -2-S N Bx N'2 SoS- a-Se^Žl3-2 2 P o o'G 3 C/3 03 - - rt .m ti g 3C. ^ ^ _ 03 'd m oj o rt ti 03 ^ c S I|ri2fisrit.| milnimi 2 P:, ti o ^ ti C X c xi •- ftX « J ^ ti > .« >g ti rt O ti --Iti, rj tlrt rt c -.2, C ca T d) 2 O ti E ^ ° tiX‘8 > ca 2> ti ti frlllE-llPSt rt -rt N ax ti C m > i5I d § ^'i? A3 ^ Prt ax c« 3-2 :a»rt &§■* trt o o T ^ rt ti M rt g §!•¥? E>P-^ S^tirtO-aJo0^ ti ti ;^T T o x ? E kH t _ ti .0^5 T ■5:Xti'E « Ž ti-5 -ti N 2 ti > ti -ti ca gtiXa3ti>X$gM3^ !!l-IsS"!i-'R ^5 ti l|- 03 a> *-* -r->r±4 c t3 o g m •t'2 G -rt ti s “,-ti T e ni m X §■ fol|13t'sLI!ls ”!g8glT!llHl! ^)03003l003lOWI> HOlOJMHiOHTfTj, 00* rH CO (M* CTŠ O O in t^' co^TjiininhcoaiH |o I |ps| ariEi$|il!i | |llas. S,-« o-| ^ |s a|||l s It| l'ti|l#ti S,«| II!tiIll1IPI!sfffl|liliI o£ 03 n. £ 5d M p£! > 1=5 O a Oh - o 2 Cfl O -H o “ > •- g rt ■§ ti CL ti ti > > 2 0 rt a o E rt - rt “ g ^ 03 2 ^ o o-rr* £ -2 t> n £ _2 n:rJ-rH £ o d if! IH Ji 831-lfS ir* l|! I « ti-2| tirtrt^ o ti „ O n tiž a- e ^ EtiS§S •>ir n ti ti S,1 ,xgx g >-|-ati 'S 8 ti aT T ~ TTTTTTTTT gggS2a;tititi nnnnnnnnn O3o3o3o3o3n3o3o3o3 PhPhPhShPhShPhPhPh 111111111 , JO O .Vh T5 .0 JD 11£ i iti 31 lil ilflti i 11II1 ; 1=1 Hči ;»5 = | ;.bI| 41 ?f|.s' tl 5 C N > O -T, C r .S g »O "O a > .rt ^ ti O rt U X - Cti.M ti tiox x.2M>titiPos||^^Eg,ti^>N™ti3 > "S "S 55 ax x >" S o .rt. ■■■■■n ■ • '■ r ' ;:. ‘•'- -• ' — ... •«. .r .. • - -. • C/3 O) 0) S? Ul- ei,s2^til°.ew§iti s| 1 UH ~ ^ “j| t-šllplfe “ tl| »lis. Ileellltlal In llltll > Hit«?!! 1 ififp mi srn til >aNNNOtiTtix,NXticaaatiXcsti s n 5 , NA TRŽNEM PREPIHI! 10 TE 13. maja 1993 Obrestna mera, devizni tečaj In gospodmjtarast Ob predpostavki, da je cilj sedanje slovenske ekonomske politike blaginja našega prebivalstva, lahko pričakujemo, da bodo nosilci te politike uporabili ustrezne ekonomsko politične instrumente (ukrepe, s katerimi država vpliva na delovanje trga, ne da bi pri tem posegla v suverenost potrošnikov in producentov) in poleg notranjega (izenačenost ponudbe in povpraševanja na trgu blaga) ter zunanjega ravnotežja (izenačenost ponudbe in povpraševanja po devizah) vzpostavili tudi stabilno gospodarsko rast. Če odštejemo potrebne sistemske spremembe (odpravo indeksacije in ustrezno izvedeno privatizacijo), potem so ti instrumenti ponudba denarja, davki ter javni izdatki. Ponudba denarja vpliva na obrestno mero (manjša kot je ponudba denarja, višja bo obrestna mera) in devizni tečaj (manjša kot je ponudba denarja, nižji bo tečaj deviz oziroma več bo vredna domača valuta), preko teh dveh pa tudi na inflacijo, pokritost uvoza z izvozom in gospodarsko rast. Davki in javni izdatki vplivajo na gospodarsko rast (povečanje davkov jo zavira, javnih izdatkov pa, načeloma - v primeru, da obstoje neizkoriščene gospodarske zmogljivosti - pospešuje in obratno), ta pa preko svobodnega trga kapitala in deviz vpliva na obrestno mero in devizni tečaj, ki zopet povratno učinkujeta na notranje in zunanje ravnotežje ter nazaj na gospodarsko rast. Rast obrestne mere vpliva na prihranke oziroma ponudbo kapitala. Povezava med višino obrestne mere in prihranki ni neizogibno premosorazmema; možno je namreč, da višja obrestna mera toliko poveča dohodek ali/in pričakovano bogastvo varčevalcev, da ti okrepijo svojo porabo in celo znižajo prihranke. V vsakem primeru pa višina obrestne mere vpliva na priliv kapitala iz tujine oziroma njegov odliv v tujino. Ob dani ravni prihrankov se namreč varčevalci odločajo za vloge v tistih bankah, pri katerih so njihova sredstva varnejša in kjer imajo za te vloge obenem največji donos. Varčevalec se odloča med naložbami v realna sredstva (nepremičnine, trajna investicijska ali potrošna sredstva), vrednostne papirje, hranilne vloge ali gotovino. Možne so tudi druge oblike vlaganja prihrankov, na primer investicije v znanje (svoje ali družinskih članov), medsebojno pomoč v družini, itd. Za oceno vpliva obrestne mere na gibanje prihrankov je pomembno zlasti razmerje med konkurenčnostjo hranilnih vlog v domači valuti in domačih bankah nasproti hranilnim vlogam v tujih valutah (deviznih sredstvih), naloženih v tujini. To razmerje vpliva na usmerjanje t.i. kratkoročnega kapitala fza razliko od usmerjanja investicijskih sredstev, ki sledijo donosnosti produkcije, gospodarskim perspektivam in varnosti naložb v posameznih državah). Mejnik, pri katerem se bo kapital (domači in/ali tuji prihranki) začel odlivati iz države v tuje banke oziroma pritekati v državo iz tujine, je tako imenovana »naravna obrestna mera«, ki omogoča enak dobiček vlog v domačih in konkurenčnih tujih bankah. To je obrestna mera, ki nadomesti terminsko premijo (pričakovano znižanje vrednosti domače valute nasproti alternativni valuti, v kateri lahko varčevalec vloži svoje prihranke) in obrestno mero pri konkurenčnih bankah v tujini. Če je dejanska obrestna mera nižja od naravne pride do odliva kapitala v tujino in do pomanjkanja deviz kljub pokritosti uvoza z izvozom. Temu sledi zmanjševanje deviznega tečaja domače valute (če se ta oblikuje tržno) ali pa pomanjkanje deviz, težave s finansiranjem za gospodarsko dejavnost potrebnega uvoza (t.i. nekonkurenčni uvoz storitev in blaga, ki ga po normalnih stroških ni moč producirati v domači državi), zastoji v proizvodnji in motnje v preskrbi. V nasprotnem primeru, ko je dejanska obrestna mera večja od naravne, sledi priliv kratkoročnega kapitala iz tujine in možnost rednega finansiranja uvoza tudi ob precejšnjem trgovinskem primanjkljaju. V tem primeru daje država z večjim uvozom od izvoza delo tujini oziroma uvaža recesijo. Višina obrestne mere in deviznega tečaja določata tudi višino stroškov produkcije in s tem donosnost posameznih gospodarskih projektov ter mednarodno konkurenčnost producentov. Nižja kot je t.i. aktivna obrestna mera (ki jo banke zaračunavajo svojim dolžnikom), več gospodarskih projektov je donosnih, bolj se izplača sposojati in večji je obseg gospodarske dejavnosti. Višina obrestne mere ima svoje dno v omejeni ponudbi kapitala. Če je ta ponudba majhna, pride do motenj na trgu kapitala, selektivnih kreditov, državnega kreditiranja iz primarne emisije in inflacije. Če je ponudba dovolj velika, da, kljub nizki obrestni meri, ni motenj na trgu kapitala, se pri zelo nizki obrestni meri (okoli 2 % letno) ne izplača več vlagati denarja v banke, pač pa je ugodneje imeti kapital kar v gotovini. Temu stanju pravijo likvidnostna past in pomeni uvod v kolaps najprej bančnega potem pa še celotnega gospodarskega sistema. To je vzrok za omejene možnosti spodbujanja gospodarske rasti s povečevanjem ponudbe denarja (in s tem zniževanjem obrestne mere). Država mora v takšnih primerih nastopiti z lastnimi izdatki ali pa znižati devizni tečaj domače valute. Med dolžniškimi krizami, podobnimi tej, ki smo ji priča sedaj v Sloveniji, nastopa za gospodarsko rast posebej neugodna velika razlika (»spread«) med pasivno in aktivno obrestno mero bank. Vzrok je okužen kapital oziroma bančni krediti, ki jih dolžniki ne morejo več poravnait. Ta vzrok država odpravi s sanacijo bančnega sistema, pred tem pa nizka pasivna obrestna mera destimulira prihranke, visoka aktivna obrestna mera pa zavira gospodarsko aktivnost. Ravnotežje na trgu kapitala se vzpostavi pri majhni ponudbi sredstev in veliki brezposelnosti. Po odpravi hiperinflacije na Slovenskem so bile do februarja 1993 obrestne mere na tri mesečne vezane vloge v kombinaciji malega in velikega R večje, od marca 1993 naprej pa so manjše od naravne obrestne mere, ki jo predstavlja upad vrednosti tolarja v prejšnjem trimesečju in enak mali r (t.j. obresti brez revalorizacije) kot pri dejanski obrestni meri. Zadnje mesece (po februarju) torej obrestne mere na Slovenskem zopet (podobno kot v času neusklajenih stabilizacij prejšnjih let) spodbujajo odliv kapitala iz države. Problem, da obresti ne spremljajo spreminjanja tečaja (pač pa inflacijo), postaja slej ko prej zopet zelo aktualen. NOVE ZAPOSLITVE V TAMU? V mariborski tovarni avtomobilov TAM se, kot kaže, obrača na bolje. Tako smo razumeli predsednika SKEI v podjetju Draga Gajzerja, ki nam je dejal: »Posledice ureditve finančnega položaja podjetja in sporazuma z vlado, da bo dala garancije za sklenjene posle Tama in da bo posredovala pri Ivecu, italijanskem partnerju in solastniku Tama, bodo vidne že v maju. Proizvodnja bo večja, kakor je bila skupaj prve tri mesece letos. Tudi ne govorimo več o presežnih delavcih, ampak bo možno koga na novo zaposliti.« Približno pred dvema mesecema so slovenski mediji na veliko poročali o težavah Tama, ki da je na začetku vzpona grobo onemogočen, ker ne dobi od vljjde garancij, s katerimi bi lahko pri bankah pridobil potrebna posojila, ki mu jih sicer velike poslovne banke (Mariborska banka in druge) že od sredine preteklega leta niso več hotele odobravati. Predsednik poslovodnega odbora holdinga Maksimiljan Senica je celo zagrozil s kolektivnim odstopom vodstva Tama, ker se oblast ne zmeni za podjetja, ki so dokazano na poti ozdravitve. TAM si je že v začetku leta zagotovil naročila v vrednosti 100 milijonov mark, toda da bi pognal proizvodnjo v potrebni ritem, je potreboval 20 milijonov mark obratnega kapitala. No, odstopil ni nihče: TAM si je preskrbel del kapitala pri (relativno) novih bankah in na sivem trgu, nedavno tega pa je vlada obljubila, da bo za sklenjene posle dala garancije, ki bodo bankam jamstvo, ko bo TAM pri njih prosil za posojila. Obljubila pa je tudi, da bo posredovala pri italijanskem Ivecu, ki je delni lastnik in partner Tama. Partnerstvo je veliko obetalo še v začetku leta 91, po osamosvojitveni vojni pa so Iveco in drugi partnerji skušala razdreti sklenjene pogodbe, ker je Slovenija povsem očitno izgubljala jugoslovanski trg, za katerega so bili zelo zainteresirani. »Zadnji dve leti sta v Tamu minili v prilagajanju novim, mnogo slabšim tržnim razmeram, saj smo izgubili kar 80 odstotkov našega trga,« je pripovedoval Drago Gajzer. »Težko je bilo zato, ker je TAM med prvimi v Sloveniji naletel na tako velike težave, zato tudi ni bilo nikakršnih izkušenj ne s posledicami reorganizacije in nove kadrovske politike, kakršno so nam svetovali pri mednarodni svetovalni organizaciji McKin- Drago Gajzer, predsednik SKEI v TAM-u: Nove zaposlitve bodo dokaz, da gre TAMu na bolje, in argument za sindikat, da skuša doseči izpolnitev kolektivne pogodbe sey. Težave smo imeli tudi sami s seboj, saj je nasproti kar obetavnemu programu reorganizacije in sanacije Tama, ki ga je pripravil McKinsey, ,stalo' znano sindikalno stališče ,nič presežnih delavcev'. No, ubrali smo svojo pot in moram reči, da smo izmed samih slabih možnosti (dobre tako ni bilo nobene) izbrali najmanj slabo. Navsezadnje smo v treh letih uspeli zmanjšati število zaposlenih v Tamu na skoraj polovico (s skoraj 8000 na dobrih 4000), pri čemer je moralo na zavod za zaposlovanje le 400 delavcev.« »Drži pa, da bi danes TAM finančno precej bolje stal, °e bi šli v ostrejšo kadrovsko p°' litiko, tako, kot je bila sveto' vana,« je naslednji hip doda1 Drago Gajzer. »Vendar se je kar srečno končalo, mnog.0 bolje kot na primer v TVT, kjer odpustitev grozi 1500 de' lavcem, pa še gospodarsko si bo podjetje težko opomoglo-" Položaj v Tamu se je za zdal kot kaže, umiril, čeprav se vsi še prav dobro spominjajo zadnjih hudih delavskih protestov ob koncu lanskega leta-Se pa bo verjetno odnos rned poslovodnim odborom in sindikatom kmalu zaostril, saj je za sindikat napoved o izboljšanju gospodarskega položaja znak, da bi se lahko plače popravile. »Plače imamo zdaj resničn0 skromne,« je dejal Drago Gajzer. »Omogočajo nam zgolj preživeti težke čase. Tudi datum izplačila se nam je .zamaknil' proti koncu meseca, toda priznati moramo, da so place zdaj izplačane vsak mesec, prav tako tudi stroški za prevoz, za prehrano in regres-Vendar bodo nove gospodarske razmere, zlasti pa morebitno novo zaposlovanje, za sindikat močan argument prl pogajanjih z vodstvom podjetja, da bi določila kolektivne pogodbe uveljavili v celoti.« Boris RugeU ni di ni P: tc ni ir n n sl Oi t< d n 0 P S' 2 z k s ti F v n t 1 d r s s r \ s \ i i REDKOBESEDNI MINISTRI IN VLADA Enomesečni rok, ki so ga sindikati ZSSS šestih gospodarskih dejavnosti v začetku aprila postavili vladi in njenim institucijam ter Skladu za razvoj, da odgovorijo na deset zahtev v zvezi z delovanjem in ravnanjem sklada za razvoj z zaupanimi mu podjetji, je te dni minil. Sindikati pa, kot smo do zaključka redakcije izvedeli, še vedno čakajo odgovore na večino zahtev. Izpolnjujeta se le dve, so ugotovili. V četrti točki (vse smo objavili v 17. št. DE, 15. aprila) sindikati terjajo, naj se obvezno upoštevajo izdane listine za premalo izplačane osebne dohodke, tako da se v procesu lastninjenja podjetja delavcem prizna lastninski delež v višini neto zneska obračunanih in premalo izplačanih osebnih dohodkov. V procesu lastninjenja delavcem pripada tudi ustrezni delež skladno z določili zakona o obračunavanju in izplačevanju osebnih dohodkov. >*Ta zahteva,« nam je dejal Franjo Krsnik, sekretar sindikata delavcev v kemični in nekovinski industriji, sicer pa eden izmed pobudnikov v začetku aprila organizirane okrogle mize sindikatov o težavah stotih podjetij, ki so se lani jeseni zapisala Skladu za razvoj, na kateri so oblikovali omenjene zahteve, »je upoštevana v vladinem predlogu o sklenitvi socialnega pakta. Vlada je obljubila, da bo te zahteve upoštevala v zakonu o lastninjenju podjetij. Tudi naše zahteve, izražene v osmi točki, da naj vlada in ustrezna ministrstva pospešijo sprejem zakonov o soupravljanju, o kolektivni pogodbi ter o delavskih sodiščih, so zajete v osnutku socialnega pakta, kot ga predlaga vlada.« Zato pa preostalih osem točk ni bilo deležno, vsaj ne do zaključka redakcije našega lista, ustrezne reakcije oziroma odgovora inštitucij, na katere so bile naslovljene. Naj jih na kratko ponovimo, za osvežitev spomina in v dokaz, da sindikati niso zahtevali nič nemogočega: Sindikati gospodarskih dejavnosti menijo, da bi v podjetjih, ki so pogodbeno pri- ^ stopile k Skladu za razvoj, uvedli moratorij na odpuščanje delavcev, dokler se skladno z ekonomskimi določili ne definira in ovrednoti program reševanja presežnih delavcev. Sanacijski program naj bi podjetje obravnaval kot celoto in ne iz njega delal profitne centre. Vsako odpuščanje presežnih delavcev pa mora biti usklajeno z zakonskimi določili in določili kolektivne pogodbe dejavnosti. Tam, kjer bi delavce odpuščali, ne bi smeli zaposlovati drugih delavcev po pogodbah o delu z enakimi ali podobnimi kvalifikacijami, kot jih imajo odpuščeni delavci. Izplačila plač v podjetjih pri Skladu ni mogoče znižati pod višino zajamčene plače oziroma nadomestila, določenega z zakonom o zavarovanju za čas brezposelnosti. Podjetja ni mogoče prodati pod vrednostjo družbenega kapitala (pod čisto vrednostjo neto aktive podjetja). Na podlagi sredstev, s katerimi se finansirajo stranske dejavnosti, i? ustreznega števila delavcev, ki ta dela opravljajo, naj se ustavijo nova podjetja kot pravn' subjekti, ki pa ne opravljaj0 enake ali sorodne dejavnosti kot podjetje, iz katerega je nastalo novo podjetje. V uprav- -nih odborih podjetij, ki s° v Skladu, naj sodeluje tudi , sindikat. 1 In kaj zdaj? Stavka? £ »Ne,« pravi Franjo Krsnik- j »Pač pa bomo vladi, ministr- j stvu za delo in ministrstvu za i gospodarske dejavnosti P°' j sl ali zahtevo za razgovor- j Enako bomo terjali tudi 00 i Sklada za razvoj. O tem pisniu ( bomo obvestili tudi predsed' 2 nika državnega zbora, držav- 2 nega sveta in ustreznih komi' j-sij obeh naštetih teles, ki srn° \ jih povabili tudi na okrog10 p mizo. Sicer pa začenjajo pos°- r mezni sindikati ločene pog°' j vore s Skladom, vsaj dogovor- p j eno je tako, te dni.« (NEPREMIŠLJEN SCENARIJ O tem, da je tako imenovana afera HIT - učinkovitost slovenskih aferologov je res neizmerna - znova spravila na dan osnutek zakona o posebnih igrah na srečo, ni nikakršnega dvoma. Na dlani namreč je, da gredo slovenske igralnice in njihovo izjemno uspešno poslovanje nekaterim na moč v nos. Zato so se zakleli, da bodo najboljšo slovensko molzno kravo preprosto zaklali, kot pravijo na Primorskem, ostanke pa - podržavili. Kajpak po zakoniti poti. Zato tudi natančno premišljen scenarij: najprej afera, potem pa booom! Zaenkrat gre vse po predvidenem načrtu, saj je istočasno z brušenjem mesarskih nožev prišlo na poslanske klopi tudi že skoraj pozabljeno gradivo o posebnih igrah na srečo. Brezhibna sinhronizacija. Zakon, ki bi ga prenekateri radi sprejeli po najhitrejšem postopku, predvideva lastninsko preoblikovanje slovenskih igralnic. Dve tretjini vrednosti kapitala naj bi podržavili, ostanek, to je tretjina, pa naj bi ostala igralnicam oziroma njihovim delavcem. Od dobička igralnice, ki pripada državi kot lastnik dela kapitala igralnice, naj bi šlo pol za proračuni druga polovica pa za pospeševanje turizma. No, če ne bo zmagal zdrav razum in se bodo v parlamentu kljub vsemu odločili za nacionalizacijo slovenskih igralnic, potlej vemo, kaj nas čaka. Predvsem to, da v skupno blagajno, to je v proračun države ne bodo več na lahek način kapljali milij°n mark in da se bodo šolstvo, kultura, zdravstvo in: podobne dejavnosti obrisale pod nos za zelo velike denarje. ■ »Država lahko pobere svoj del zaslužka, ne da o bila lastnica igralnic. In to tudi počne. Če si bo vzela pravico do lastnine, bo gotovo zaslužila manj,« zagotavlja Danilo Kovačič, direktor novogoriškega podjetja HIT in najdonosnejše firme v Sloveniji. Če bomo igralnice podržavili," se bo država za Sl1' hov dosedanji dohodek, ki bi bil lahko, še veliko večji, obrisala pod notom. Nasprotno lahko trdijo le tisti-ki o tej dejavnosti ničesar ne vedo. Andrej VM* ijiiS j Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, ljubljena, Dalmatinova 4. Cena priročnika je 850 SIT. 13. maja 1993 NA TRŽNEM PREPIHU POČASNA RAST NALOŽB TRUD SE JE IZPLAČAL Še ne tako daleč nazaj smo, skupaj s strokovnjaki, jadikovali *jad skromnim obsegom naložb v gospodarstvu, zdaj pa iz podatkov SDK razbiramo že drugi mesec zapored, da gospodarske Naložbe rastejo. V marcu je bila rast naložb v gospodarstvo Prvikrat po dveh letih višja od rasti naložb v negospodarstvu in l° že vpliva tudi na strukturo. Zdaj je delež gospodarskih daložb večji za 3,8-odstotne točke v strukturi vseh investicij in 1,113 78,6-odstotni delež, medtem ko se je delež negospodarskih daložb szmanjšal na 21,4% odstotka. Glavni krivec za upad degospodarskih naložb o družbenopolitične organizacije in skupnosti, katerih delež pri naložbah se je od lanskega 17-adstotnega kosa »kolača« zmanjšal na 9,2-odstotni delež v le-°snjem prvem trimesečju. Marca so vse naložbe skupaj dosegle vrednost 5998 milijonov tolarjev. Od februarskega obsega so bile večje za 23,9%, Pri tem pa so se naložbe v gospodarstvo povečale za ^8,8 %, v negospodarstvo pa borih 6,4%. Edino, kar kvari obetavno podobo investiranja, so cene gradbenega materiala, ki rastejo hitreje od Povprečnih cen. Tako so cene v Povprečju zrasle v prvih treh mesecih za 10,4%, cene gradbenega materiala pa za M,6%. To pa seveda pomeni, tis so realno naložbe nekaj mžje, kot kažejo podatki o rasti vrednosti naložb. Od drugih značilnosti investicijske dejavnosti velja omeniti, da letos zasebniki veliko Več investirajo, kakor so lani, ln letos njihove naložbe že do-segajo 11,7-odstotni delež v seštevku vseh naložb. Žal so naložbe v proizvodne dejavnosti še vedno nižje kakor na tos namenjenih manj kakor 30% vseh naložb. Zato pa je velik delež vlaganj v nakup nevezane investicijske opreme. Resda je bil marca večji delež novozačetih gradenj kot februarja (18 objektov več), toda še zmerom za deset objektov manjši kakor januarja. Vrednostno pa je 55 marca začetih objektov za 37% več vrednih kot 37 objektov, ki so jih začeli graditi področju finančnih, tehničnih in poslovnih storitev. Le-te imajo med naložbami zasebnikov kar 43-odstotni delež. Še vedno pa je v naložbah zelo skromen delež novozačetih objektov, saj je le-tem bilo le- ju », tr- o- ti' m ni in ke >la ;o- •o- ji' •ji’ ;ti, PLAČE - NIMAMO NAJSLABŠIH Pri nas še vedno niso utihnile (in upamo, da nikoli ne bodo) •mzjDrave o plačah zaposlenih: ali so previsoke, kot trdijo ma-mvekonomisti, vlada in gospodarstveniki ter lastniki podjetij, prenizke, kar skuša dokazati sindikat. Da ne pridejo skupaj, r krivo različno izhodišče: medtem ko sindikati jemljejo v obzir *uPno moč plač, upošteva druga stran predvsem delež, ki jih majo plače v stroških poslovanja. Močan argument, da so plače Pti nas previsoke, je tudi dejstvo, da smo izgubili sorazmerno ahek domači trg in se moramo zdaj bojevati predvsem s konku-J,ei}co iz vzhodnoevropskih držav za trge v razvitih industrijskih arzavah Evrope in sveta. Vzhodnoevropske mezde pa so zares 2astrašujoče nizke. Zaradi menjalniških tečajev predvsem je Paj povprečna plača v Rusiji borih 58 mark mesečno (neto Pmča seveda), v Bolgariji 112, v Romuniji 125, na Poljskem 218, v (bivši) Češkoslovaški 254 in na Madžarskem 403 marke. Bruto Pmča je na Madžarskem 662 mark, pri ostalih seveda ustrezno mzja, v Rusiji pa komajda 95 mark. Rusi so na primer še pred Petimi do osmimi leti zaslužili po 753 mark (neto), Čehoslovaki Pa 759 mark. Ne stokajo pa samo pri nas, da delavci zaslužimo preveč. Tudi j nemški jeklarski industriji na primer menijo, da so njihovi Velavci v primerjavi z jeklarji drugod po svetu predobro pla-. ani, kar je spet v veliki meri posledica trdne marke. Podatke ■parno sicer za leto 1991: takrat je nemški jeklar zaslužil na uro ai86 marke, malenkost manj kakor ameriški, toda nekaj več akor belgijski, japonski in italijanski, precej več pa kakor ,rancoski, luksemburški ali britanski jeklar in trikrat več kakor ]e"-lar v jeklarski velesili Južni Koreji. Rast plač v zadnjih mesecih je presegala rast družbenega ruto produkta in tudi rast cen ter obsega industrijske proiz-titipje v večini razvitih držav, razen na Japonskem, kjer so PMce januarja letos celo padle za skoraj 5 odstotkov in v ZDA in ei:nčiji, kjer so sicer rasle, a zaostajale za rastjo proizvodnje in Cen- B.R. VSE SE PLAČA, VSE SE VRAČA Morda tako razmišljajo pobud-. nekdanjega pretiranega širje-Ja in finančno nepokrite dejavnosti v Alplesu. Delavci v osrednji . Pksovi tovarni, tovarni pohi-S.Va, Pa najbrže razmišljajo, ali j1 ^ b° Sklad za razvoj, ki je novi 0 lani jeseni) lastnik tovarne, še ^ajal delo in kruh. Alples je zadnji Ve leti posloval z izgubo, pred-ani je je bilo za 58 milijonov to-arjev, lani pa kar petkrat toliko. _n ,ani se je pokazalo, da se je Podjetje v preteklosti širilo preko zmožnosti: samo razlika ed pasivnimi in aktivnimi Prestmi, piše Lado Stružnik v zadnjem GV-ju, je znesla 211 milijonov tolarjev manjka. Pri tem je vloga izgube jugoslovanskega trga verjetno v drugem planu. Zanimivo je, da podjetje skorajda ni imelo dolgoročnih posojil, samo kratkoročna, skratka najbolj neugodna, najdražja. Zadnjega pol leta si Sklad prizadeva izboljšati predvsem finančni položaj. V načrtu je naložba, vredna skupno 5 milijonov mark, predvsem v posodabljanje opreme, ki je stara 15 let, poleg tega pa tudi iskanje trga na Zahodu za Alple-sove dnevne in otroške sobe ter predsobe. februarja. Naj dražji marčevski objekt je četrta faza izgradnje rižanskega vodovoda v Kopru, vreden 721 milijonov tolarjev ali dobro tretjino vrednosti marca začetih objektov. Sicer pa so marca začeli graditi 50 gospodarskih in le pet negospodarskih objektov. V vsem trimesečju pa so v Sloveniji začeli graditi 157 investicijskih objektov v predračunski vrednosti 6,666 milijarde tolarjev, pri čemer je bilo v gradnji sedem objektov manj kakor lani v prvih treh mesecih. Predračunska vrednost pa je bila v povprečju za 7,2 % nižja od lanskoletne. B. R. UPANJE POD NOVO STREHO Podjetje Elektronika d.o.o., ki ga je v Velenju ustanovil Sklad za razvoj, da bi prevzel proizvodnjo v stečaj porinjene Gorenjeve tovarne barvnih TV sprejemnikov, naj bi že letos doseglo rentabilno količino barvnih TV sprejemnikov, predvsem za kupce v evropskih državah. Letna proizvodnja naj bi presegla 200 tisoč sprejemnikov, kar je spodnja meja rentabilnosti za tovrstno dejavnost, in toliko naročil menda novo podjetje že ima. Bivše Gorenjevo podjetje je moralo v stečaj, ker upniki niso pristali, da bi svoje terjatve pustili v podjetju kot svoj delež k dokapitalizaciji, čeprav se je obetala prodaja na nove, zahodne trge. Sklad za razvoj, ki je lani jeseni postal lastnik Gorenja Elektronike, je hkrati, ko je to moralo v stečaj, v Velenju ustanovil novo podjetje, ki je najelo prostore in zaloge predhodnega podjetja in ohranilo že pridobljene posle. Toda: v novem podjetju trdijo, da bo okoli 80 odstotkov poslov novih, se pravi tako izdelkov kot kupcev. Novonastalo podjetje pa kljub obetavnim in sklenjenim poslom čaka nekaj težav finančne narave. Za zdaj je pridobilo le okoli milijon mark sredstev, ki so jih posodili Sklad za razvoj ter vodstveni delavci in poslovni partnerji (tako so vsi morebitni bodoči lastniki podjetja), potrebovalo pa bi okoli 20 milijonov mark zagonskega kapitala. V Evropi zdaj vlada ugodno ozračje za domačo proizvodnjo, ker je Evropska skupnost začela postopek za uvajanje zaščitnih carin za barvne TV sprejemnike z Daljnega vzhoda. Zaželena je torej domača, evropska proizvodnja, zato so kar trije veliki evropski prodajalci izbrali (Elektroniko d.o.o. za svojega dobavitelja: tradicionalni kupec Qelle ter nova Crown Evropa in Nokia Iberia. B.R. Naš sodelavec Darinko Ipavec nam je iz Livarne Solkan sporočil veselo novico: po zamenjavi direktorja (iztek mandata) pred tremi meseci so prvi rezultati novega vodstva spodbudni. Novi direktor Ivan Rušt je s pomočjo sindikata, predsednik je Zoran Pavšič, notranje preuredil podjetje, ustrezneje razmestil zaposlene in poostril disciplino. Livarna ima precej staro opremo, vendar je moč z dobrim delom ta minus v veliki meri izničiti. Kajpak je prišlo med delavci in direktorjem do nesporazumov, zlasti zaradi drugačnih razporeditev na delovna mesta. Vendar je sindikat tokrat dal vso podporo novemu vodstvu in tako pomagal umiriti nevihtno ozračje v 137-članskem kolektivu, ki je bil v precej slabi gospodarski koži. Novi direktor je bil uspešen tudi pri iskanju novih kupcev: zdaj Livarna izvaža 70 odstotkov izdelkov v Italijo, četrtino v Nemčijo in le 5 odstotkov prodaja še doma. Resda se bo treba ža izboljšanje kakovosti izdelkov še hudo potruditi in tudi spoštovanje dobavnih rokov bo trd oreh. Zato bodo morali biti delavci solkanske livarne verjetno še nekaj časa zadovoljni s »preživetveno plačo«; v povprečju dobijo borih 40 tisočakov, toda tudi direktorjeva plača je bolj »slabih nog«: 82 tisoč. Sprijazniti se bodo morali tudi s tem, da plače ne bodo vedno izplačane na predvideni dan. Toda temu nasproti je direktorjeva obljuba: nobenega delavca ne misli odpustiti. Povzel: B. R. PRISTAVIMO SVOJ LONČEK V začetku devetdesetih let je postal turizem v svetovnem merilu izvozna dejavnost številka ena. V mednarodni menjavi je spodrinil celo avtomobilsko industrijo in naftne derivate. Po podatkih WTO (Svetovne turistične organizacije) so vse turistične države na svetu zaslužile leta 1950 s turizmom dobri dve milijardi ameriških dolarjev. Deset let kasneje osem milijard, leta 1980 že več kot sto milijard, lani pa kar 279 milijard ameriških dolarjev. In vse kaže, da bo svetovna pogača od turizma še rasla, saj ljudje v razvitih državah namenjajo počitnicam in potovanjem vse večji del svojega zaslužka. Zato ni dvoma, da ima turistično gospodarstvo še velike možnosti za ustvarjanje večjega dohodka in tudi za mnoga nova delovna mesta. Kajpak je po dohodku od turizma daleč na prvem mestu razvita Evropa. Lani je ustvarila več kot polovico vsega svetovnega priliva od turizma, to je 147 milijard dolarjev. S polovico tolikšnim prilivom je na drugem mestu Amerika, na repu lestvice pa so Afrika (5 milijard), Bližnji vzhod (4) in Južna Azija (2). V Evropi so turistične velesile predvsem Francija (8,2 milijarde), Italija (7.5) , Španija (7,3), Avstrija (5.5) in Velika Britanija (4,5 milijarde). In kje je naša Slovenija? V primerjavi z razvitimi turističnimi deželami z dolgoletno tradicijo in velikimi izkušnjami na tem področju gospodarstva je naš delež ustvarjenega deviznega dohodka od turizma majhen. Po podatkih Banke Slovenije smo leta 1990 zaslužili s turizmom 857 milijonov dolarjev, odločilnega leta 1991 samo 337, lani pa 670 milijonov dolarjev. K temu pa je prav pripomniti, da je evidentiranje priliva od turizma pomanjkljivo, ker ne zajema celotne porabe tujih turistov. V obmejnih krajih, na primer, prodajo tujcem veliko najrazličnejšega blaga in goriva, pa tega dohodka še vedno ne pripisujemo turističnemu gospodarstvu. To pomeni, da bi lahko uradne številke, ki prikazujejo turistično bero, zaokrožili navzgor. Pa četudi ostane tako, kot je, bi morali biti pozorni na to, da je dohodek od turizma sorazmerno velik in da se nam prav na tem področju ponujajo še številne možnosti. Seveda je pri nas tudi delež odliva deviznih sredstev za potovanja v tujino bistveno manjši, kot je v drugih razvitih državah. Zato je naša turistična bilanca izrazito pozitivna. Pred dvema letoma smo Slovenci porabili za svoja turistična potovanja v tujino devet milijonov dolarjev, kar je bil le dober odstotek ustvarjenega deviznega priliva od turizma. Lani pa smo dali za svoja potovanja v tujino dobri dve milijardi dolarjev, to je slabe tri odstotke deviznega priliva od turizma. Vsekakor spodbudna bilanca. V svetovnem merilu zaposluje turizem v ožji dejavnosti že več kot 150 milijonov ljudi, posredno in neposredno pa je v turizmu zaposlen že vsak 16. sprebivalec na svetu. Po podatkih mednarodnega denarnega sklada je za turistično gospodarstvo značilna najhitrejša stopnja rasti, saj odpade na turistične storitve že dobra tretjina vseh svetovnih storitev. Pri nas je bilo lani v turističnih agencijah ter v zasebnem in družbenem gostinstvu zaposlenih okrog 25.000 delavcev. V tej številki pa niso zajeti žičničarji, zdravstveno osebje v zdraviliščih in še mnogi drugi, ki žive od turizma. To pomeni, da našega turističnega gospodarstva ne gre še vnaprej obravnavati mačehovsko, saj imamo prav na tem področju še velike možnosti zaposlovanja, kot tudi za tako imenovani najčistejši izvoz. To potrjujejo prav vsi podatki, predvsem pa ugotovitev, da bo šlo v prihodnje v svetovnem merilu še več denarja za turizem. Čemu se ne bi potrudili in tudi mi pristavili svoj lonček? Andrej Ulaga V turizmu za tako velike pare vnovčujemo svoje proizvode, kot jih s klasičnim izvozom ne bomo nikoli. Slika: Sašo Bernardi NOVO - PRED IZIDOM - NOVO - PRED Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in sindikati Avtor obrazložitve je Gregor Miklič. Cena 870 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 313-942 in 311-956. Telefaks 061-311-956. NOVO - PRED IZIDOM - NOVO - PRED >5 o S Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod(ov) brošure ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:........................................................... Ulica, poštna št., kraj: .................................................................. Ime in priimek podpisnika:................................................................. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: žig Podpis naročnika VARČEVANJE NA ROVAŠ BREZPOSELNIH grado, v zadnjem času pa se je nekaj zataknilo, čeprav je občinski izvršni svet letos za izvajanje javnih del predvidel dodatnih 6,5 milijona tolarjev. Očitno je prišlo do nekoordiniranega dela in zapletov v mariborski občinski hiši, saj človek ne more verjeti, da bi pristojni za občinski proračun, ki je resnično v težavah, začeli varčevati ravno pri tako koristni in humani zadevi in na hrbtih najbolj požrtvovalnih in skromnih delavk. To bi prizadelo ne samo delavke, ampak tudi starostnike in nato še proračun, saj bi veliko starostnikov potrebovalo večjo pomoč v drugačni Sliši se neverjetno, pa je vendarle res. V Mariboru je skorajda prekinilo delo 37 brezposelnih delavk, ki so se prostovoljno vključile v javno delo, v okviru katerega pomagajo ostarelim ljudem na domu. Razlog za razočaranje požrtvovalnih delavk, ki prostovoljno opravljajo humano dejavnost - to dejavnost poleg svoje redne prav tako prostovoljno organizira center za socialno delo v Mariboru - je enostaven in neverjetno banalen: oddelek za družbene dejavnosti mariborske občinske skupščine centru za socialno delo oziroma brezposelnim delavkam že nekaj mesecev ni nakazal sredstev za skromne nagrade, ki jih delavke prejemajo za svoj trud in požrto-valnost. V okviru javnega dela »Pomoč na domu«, ki ga že od leta 1991 po ocenah pristojnih iz republike uspešno organizira center za socialno delo v Mariboru, 37 sicer brezposelnih delavk dnevno, tudi ob sobotah in nedeljah, oskrbuje na domu več kot 200 mariborskih starostnikov, ki bi sicer morali poiskati oskrbo in pomoč v domovih za ostarele. Ker pa v teh domovih primanjkuje »kapacitet«, vseh 200 starostnikov v njih ne bi moglo najti »novega doma«. Zato bi se, če ne bi bila organizirana pomoč na domu, mnogi med njimi znašli v domala nerešljivih težavah. Marsikateri starostnik pa v domu tudi ne bi zmogel sam plačati vseh stroškov bivanja in oskrbe. Zato bi morala družba za to prispevati iz proračuna nemajhna sredstva. Javno delo »Pomoč na domu« pa ni koristno samo za starostnike in širšo družbo, ampak tudi za brezposelne delavke, ki so se v to delo vključile. Marsikateri med njimi opravljanje koristnega in humanega dela pomaga lajšati krizo, v kateri so se znašle po izgubi dela in zaposlitve. Poleg tega pa center za socialno delo skrbi tudi za njihovo usposabljanje, kar jim bo olajšalo ponovno vključitev v poklicno življenje. Skratka, tudi brezposelne delavke, ki bi se sicer morda zaprle med štiri domače stene, ostajajo z vključitvijo v to javno delo povezane z družbo in svetom dela. Delavkam, ki so vključene v javno delo »Pomoč na domu«, povrnejo stroške za prevoz na delo in stroške za malico, prav tako pa prejmejo nadomestilo 12 tisoč tolarjev od republiškega zavoda za zaposlovanje - območna enota Maribor, ki jim plačuje tudi prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Omenjena sredstva redno zagotavlja republiški proračun. Iz mariborskega občinskega proračuna pa delavke prejemajo za svoj trud in požrtvo- valnost skromnih štiri tisoč tolarjev nagrade, saj bi bile tudi v primeru, da se prostovoljno ne bi vključile v to humano javno delo, upravičene do denarnega nadomestila ali socialne pomoči kakor vsi drugi brezposelni državljani. Doslej so delavke vsa leta redno dobivale skromno na- obliki. Občinski proračun je obremenjen s številnimi drugimi postavkami, kjer bi se dalo manj boleče in veliko več prihraniti kakor pri skromnih sredstvih za javno delo »Pomoč na domu«. Direktorica centra za socialno delo v Mariboru Marjeta Strban se zavzema za strpno SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost. Ljubljana. Dalmatinova 4. nepreklicno naročam(o) izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na naslov: ............................................. Vsi čutimo, kako nas tepe, ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali ulica poštna št kraj - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. .. .... Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev me in Pmmek podpisnika, zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja. Andreje Črnak Meglič. Leva Krefta. Francija Pivca. Sonje Pirher. Jožice, Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost. Ljubljana, Dalmatinova 4. Naročeno dne:........................... Žig 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind naročnik bom plačal po povzetju Podpis naročnika Presoja ustavnosti Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je v začetku maja k poslala Ustavnemu sodišču Slovenije predlog za presojo ustavnosti interventnega zakona o usklajevanju pokojnih ■ a; in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu ^ 1993 s predlogom, naj Ustavno sodišče Slovenije omenjeni ; ^ zakon razveljavi in s tem omogoči izvajanje sistemskega , zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Interventni zakon, ki je začel veljati v začetku letošnjega marca, namreč onemogoča usklajevanje pokojnin z rastjo osebnih dohodkov, tako kot določa sistemska zakonodaja. To pa ni v skladu z drugim členom ustave, ki govori o tem, da je Slovenija socialna in pravna država, saj interventni zakon posega v pravice zavarovancev. Svobodni sindikati svoj predlog utemeljujejo z določbo četrtega člena sistemskega zakona o pokojninskem in 1 invalidskem zavarovanju iz leta 1992, ki opredeljuje, da P' »pravic po tem zakonu ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali 2 omejiti, razen v primerih, določenih s tem zakonom«. ” Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja tudi ne' zastarajo, razen dospelih neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov v primerih, določenih v sistemskem zakonu. Slovenija je s takšno sistemsko zakonodajo sledila ureditvi mednarodnih konvencij, ki na področju socialne varnosti izhajajo iz načela neodtujljivosti, nezastarljivosti in spoštovanja pridobljenih pravic, interventni zakon pa takšna načela ruši. •2 Z n l d.robno razčlenjuje in hkrati ugotavlja, da se nekateri člani v interventnem zakonu celo med seboj izključujejo. Na koncu pa Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi interventni zakon o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu 1993 in s tem omogoči uresničevanje sistemske zakonodaje. razreševanje, kakor pravi, »nerazumljivega zapleta na občini,« čeprav je razočaranje med delavkami precejšnje. Njihov klic na pomoč doslej ni »ganil« pristojnih občinskih uradnikov. Morda pa bo segel do ušes in src občinskih po- slancev, ki so pred javnosti najbolj odgovorni tudi za tc kako in za kaj se porabljaj-sredstva občinskega prort' čuna in kje bodo mariborsl' Občinarji začeli najprej »valj čevati«. Tomaž Kšel‘ OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Umetno dihanje danes Prejšnjič smo pod naslovom ABCD oživljanja opisali A - Sprostitev dihalnih poti, tokrat si oglejmo B (Breathing), umetno dihanje. Če smo 1 uspešno očistili dihalne poti in ponesrečenec ni začel sam dihati, moramo takoj začeti z umetnim dihanjem. Trenutno najbolj priporo- i čajo umetno dihanje USTA NA USTA. Komur je neprijetno, da bi svoj ’ izdihani zrak vpihaval naravnost v poškodovančeva usta in s tem tudi , v njegova pljuča, naj usta pokrije s čistim robcem ali čisto gazo. Isto naj naredi, če je poškodovanec krvav, umazan ali pobruhan. Najprej je treba hitro štirikrat vdihniti zrak v pljuča poškodovanca. Takoj moramo ugotoviti, ali srce še bije. To naredimo tako, da potipamo vratno žilo, saj tipanje žile v zapestju ni tako gotovo, še posebej, če je poškodovanec šokiran. Vratna žila (arteria carotis) je j dobro tipna inio lahko tudi vsakdo otipa. Če srce bije, umetno dihanje • nadaljujemo. Če pa srce ne bije, moramo takoj začeti z masažo srca oziroma z obnovitvijo krvotoka - cirkulacije ali C točko oživljanja. Oživljanja ne smemo prekinjati zato, da ugotovimo, ali je poškodo- ; vanec začel sam dihati ali če srce deluje. Za to smemo porabiti največ . pet sekund. Z drugo besedo - oživljanja ne smemo prekiniti za več kot 1 pet sekund. Ce smo ugotovili, da poškodovanec ne diha, da pa mu srce bije, j potem se sklonimo nadenj, mu s palcem in kazalcem zatisnemo nosnici, globoko vdihnemo, mu z drugo roko nekoliko razpremo usta in globoko izdihamo zrak v njegova pljuča. Nato se dvignemo, globoko vdihnemo, poškodovanec pa ta čas izdihne. Opazujemo, ali se je njegov prsni koš dvignil. Ves ta čas mora glava poškodovanca imeti pravilen položaj. Vdihavanje ponavljamo vsakih pet sekund ali dvanajstkrat na minuto. Z umetnim dihanjem usta na nos poškodovanca oživljamo, kadar ima poškodovana usta in mu jih ne moremo razpreti. To naredimo tako, da poškodovanca držimo z eno roko za čelo, z drugo pa dvignemo brado navzgor. S palcem druge roke pa zapremo usta. Zrak vpihujemo enako kot pri umetnem dihanju usta na usta. Kadar se dvignemo, pa moramo odmakniti palec, s katerim zapiramo poškodo-.vančeva usta. Umetno dihanje usta na nos in usta. Kadar oživljamo dojenčka ali majhnega otroka, moramo upoštevati, da je obrazek manjši, da so tudi pljuča manjša in da tak otrok tudi diha hitreje kot odrasel. Zato pri otrocih in dojenčkih uporabimo metodo umetnega dihanja usta na nos in usta. Tudi tu moramo najprej sprostiti dihalne poti. Nato s svojimi usti pokrijemo nos in ustka ter vdihnemo. Vendar ne globoko, da ne bi poškodovali pljučk. Vdih je lahko zelo majhen. Pri novorojencih imamo dovolj zraka že v ustih. Pri majhnih otrocih vpihavamo zrak na tri sekunde oziroma 20-krat v minuti. Tisti, ki ste za vozniški izpit morali opraviti tako tečaj kot izpit iz prve pomoči, ste verjetno gornji opis razumeli in se spomnili, kako ste to opravili, verjetno na lutki. Drugi pa bi nujno potrebovali vsaj nekaj slik, da bi bolje razumeli. Opis, besede in natančno prikazovanje so lahko odlični pripomočki za učenje. Vendar če kje, potem pri učenju umetnega dihanja velja tisto staro pedagoško pravilo: Kar slišim, pozabim, kar vidim, si zapomnim, kar naredim, to znam! I P C L D 1, L$B' TE ■ __________ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA SAMO MILIJON NAS BO , V Sloveniji sc znova razplamtevajo razprave za splav in proti njemu. Kot da je splav ‘Juč za rešitev izumiranja Slovencev. Pa še daleč ni tako. jn ,y° statističnih podatkih je leta 1991 živelo v Sloveniji natanko 1.727.018 Slovencev , 1 87,2 odstotka vseh prebivalcev, od tega 52 odstotkov žensk. Slovenci izumiramo. tu ni ga * UUMUIKU V5CI1 piUUIVčtllUV, UU LUgU U £ UUMUIKUV Z.U11SH. OlUVCllUl ČIIIUI. ani se je vsega skupaj rodilo komaj 20.075 živorojenih otrok. Skoraj enako je bilo evilo smrti - 19.324. To pomeni, da je naravni prirastek že skoraj ničeln. Če pogledu10 narodnostno sestavo novorojenčkov, sc je že leta 1991 rodilo manj Slovencev, kot jih je umrlo. Pred dvema letoma se je atiireč rodilo le 17.734 novo-ajenčkov, umrlo pa je 17.839 lovencev. Torej je bil naravni rr'rastek za slovensko prebi-alstvo leta 1991 - negativen. • r,rav tudi lani. Ob seda-J1 rodnosti nas bo Slovencev Po rnnenin izvedencev leta mnenju ali '100 manj i«, _loQ pa le še okrog 600.000. manj kot milijon, leta j pa bt; uhiug uuu.uuu. aradi geografske lege se nam 1 bati, da bi Slovenija ostala Ooposeljena. Vprašanje je le, s kom. dihanje rojstev število rojstev upada v Slo-eniji vsem na očeh že trinaj-^to leto zapored. Medtem ko - 1q10 Imeli v obdobju 1975 do >o- H85 povprečno letno 30.200 ajstev, je bilo v letu 1989 le še . 'i'450 rojstev. Do srede 70. let Je število rojstev še. zadoščalo enostavno reprodukcijo prebivalstva, po letu 1980 pa le koeficient stopnje fertilno-h Padel pod raven enostavne eProdukcije. Ob takšnem gi- ostjj a tc -Ijai -ors’ DrsK >vafj Kše\ \ banju rodnosti bo čez slabih 100 let ali še prej na slovenskih tleh pretežno neslovensko prebivalstvo. Zaskrbljujoči so tudi podatki o naraščanju nasilnosti. Prestopništvo je zadnja leta poraslo skoraj za 30 odstotkov, med kršitelji je za polovico več mladoletnikov do 18. leta starosti, nekateri med njimi so celo otroci. S 700 samomori na leto smo dosegli svetovni rekord. Tudi izobraževanje Slovencev ni ravno zavidljivo, saj je še danes 5.734 ljudi, starejših od 15 let, nepismenih. Samo osnovno šolo ima kar 47 odstotkov otrok... Zato bi pričakovali, da bi v prihodnje največ narodove moči namenili dvigovanju kakovosti življenja, izobraževanju, ustvarjanju takih razmer, da se bodo mlade družine rade odločale za otroke. A ne. Spet se gremo vojno. To pot o splavu. Različno o splavu Ob nizki rodnosti sili vse bolj v ospredje vprašanje splava oziroma nasprotnikov splava, ki ob tako žgočih podatkih padanja rodnosti vidijo rešitev Slovencev med drugim tudi v omejevanju politike do pravice do splava. Različna mnenja o tem so se kresala tudi na zadnjem posvetovanju o splavu v Portorožu. Prof. dr. Anton-Dolenc iz Inštituta za sodno medicino meni takole: »Za moralno-etično osveščenega zdravnika pomeni vsaka nasilna prekinitev življenja v nosečnosti, še posebej tista, ki ni medicinsko opravičljiva, protinaravno dejanje, ki je po načelih medicinske etike in morale že od začetkov medicine pa do danes v popolnem nasprotju s temelji zdravnikovega poslanstva: varovanje zdravja in ohranjanje življenja.« In še dr. Jože Lovšin, Inštitut za sodno medicino: »Me- Ocena gibanja števila prebivalcev Slovenije Število in delež prebivalcev v določeni starosti OB SEDANJI RODNOSTI OB RODNOSTI V ZAČETKU SEDEMDESETIH LET J*to skupaj 0-14 delež 15-64 delež 65< delež skupaj 0-14 delež 15-64 delež 65< delež C991 2000 2010' 2020 2030 2040 2050 2100 2150 1965986 404379 20.57 1346887 68.51 214720 10.92 1965986 404379 20.57 1346887 68.51 214720 10.92 1986417 360001 18.12 1370166 68.98 256250 12.90 2036534 434226 21.32 1368912 67.22 233396 11.46 1972422 345370 17.51 1350292 68.46 276760 14.03 2090885 465143 22.25 1379758 65.99 245984' 11.76 1901549 307885 16.19 1281958 67.42 311706 16.39 2117366 449678 21.24 1388987 65.60 278701 13.16 1805231 283516 15.71 1183404 65.55 338311 18.74 2149757 478245 22.25 1370982 63.77 300530 13.98 1677276 260366 15.52 1087433 64.83 329477 19.64 2164576 482303 22.28 1394142 64.41 288131 13.31 1540651 235813 15.31 986288 64.02 318550 20.68 2195001 490195 22.33 1426826 65.00 277980 12.66 985172 151137 15.34 632745 64.23 201290 20.43 2448244 548582 22.41 1593903 65.10 305759 12.49 629217 96639 15.36 404406 64.27 128172 20.37 2727343 611779 22.43 1777025 65.16 338539 12.41 nimo, da bomo glede na negativno demografsko stanje Slovenije morali v bodoče upoštevati dejanske medicinske pokazatelje pri delu komisij, ki odločajo o prekinitvi nosečnosti...« Za prof. dr. Lidijo Andolšek z Ginekološke klinike v Ljubljani pa je po drugi strani splav prvenstveno družbeni problem: »Naš skupni cilj je, tracepcijske metode še vedno uporablja le 35 do 40 odstotkov parov v rodni dobi. V najuspešnejših deželah pa je učinkovito zavarovanih kar 70 do 75 odstotkov parov. Splavnost je največja v državah, kjer je splav uzakonjen, raba zanesljivih kontracepcijskih sredstev pa majhna. Tako je v nekdanji Sovjetski zvezi registriranih nizko splavnost pripisujejo tradicionalni dobri spolni vzgoji in dostopnosti vseh kontracepcijskih metod. Po 55. členu slovenske ustave je odločanje o rojstvu otrok svobodno. S to temeljno svoboščino ustava človeku omogoča, da uveljavi svojo voljo o tem, ali bo imel otroke, koliko jih bo imel in kdaj jih bo imel. Za ženske to pomeni tudi pravico do prekinitve nosečnosti. Spomnimo se lanskih demonstracij žensk pred slovenskim parlamentom, ko so zahtevale, naj se ta pravica zapiše tudi v novo ustavo. Ni še leto naokrog, ko spet skušajo isti ljudje po drugi poti zmanjšati to pravico, s pretvezo o svetosti življenja, novih vrednostnih sistemih in moralnih vzorcih slovenske družbe. Brez prebivalstvene politike Več kot stoletne izkušnje evropskih držav, ki se spopadajo z zmanjševanjem rodnosti, kažejo, da je padanje rodnosti zelo celovit pojav, ki ga ni moč rešiti niti s spodbujevalnimi ukrepi niti z omejevanjem splavov. Omejevalna politika do splava ne zmanjšuje dejanskega števila rojstev, saj se zmanjša le število zabeleženih dovoljenih splavov, ilegalni pa ostanejo nezabele-ženi. Takšna politika tudi ne vpliva na dvig rodnosti. To je tudi razumljivo, saj sta splav kot tudi kontracepcija le sredstvi, h katerima se zatekajo pari, ki ne želijo imeti otrok. Nerazumljivo in skrajno neodgovorno pa je, da pri nas toliko časa mečkamo z oblikovanjem moderne družine in prebivalstvene politike. Z njo bi lahko sodegli oba želena cilja, zmanjšali število splavov in omogočali rojevanje in zdravo rast otrok vsem tistim, ev no iti, Ti- raj idi ;to a. ia še £ :a travno gibanje števila prebivalcev Slovenije P° podatkih Zavoda RS za statistiko: leto ŽIVOROJENI Število umrli NARAVNI PRIRASTEK 1980 29.902 18.820 11.082 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 29.220 18.733 10.487 28.894 19.647 9.247 27.200 20.703 6.497 26.274 20.214 6.060 25.933 19.854 6.079 25.570 19.499 6.071 25.592 19.837 5.755 25.209 19.126 6.083 22.447 18.669 3.778 22.368 18.555 3.813 21.583 19.324 2.259 20-075 19-324 751 /MIAM PA \ AJAPAKck p/z&e&V J 71// PR05LBMA /MAPI &MO 2A l/As, A/ že /MA P i/A \DTtZOpA ! I SeVUlTNA TdtftBDOVAUVlCA o- 3Č Ot e, 10 ta 50 3ti a- ar 10 Da :a. 50 o- ali so iri ds mi bi :ih ia sJS PRED usodnimi ODLOČITVAMI y' ’~****~*~’*~ . Pn založbi CZP Enotnost je konec oktobra 1992 izšla knjiga Jožeta Smoleta »Pred usodnimi odločitvami«. V njej Smole, nekdanji novinar, diplomat in Predsednik SZDL Slovenije razgrinja svoj pogled na slovensko in Jugoslovansko politično dogajanje pred razpadom Jugoslavije. Naročilnica r' Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno naročam(o) — izvod(ov) knjige PRED USODNIMI /e to ik, -omejen, vpišejo 32 novince^ V teh šolah se lahko oblikuje)0 oddelki skupaj s ponavljaj do 36 učencev, vpisne To povečuj3 SV( n vet možnosti še za 80° učencev ali 26 oddelkov. Gj^dja za kratkoročno rešitev v sil1, v ; ki začasno znižuje standai0 v ■ srednje šole, na katero bod” $et najbrž imeli največ pripon10 ski sindikalisti, zagotavlja pa p0';loč večane vpisne možnosti. me Nekatere značilnosti letoš' Pr< njega vpisa si bomo ogleda11 prihodnjič, povejmo le še, d3 je vpisnih mest na voljo še do' 211 volj, le po izboru programa Lin 'm kraju njegovega izvajanja sC s°’ ne ujemajo z izraženimi vplS' de nimi željami. sts /. t ^ Kdor laže, ta krade, kdor krade, ima oblast, kdor ima oblast, ta laže! stl do ne tel dj v Saj smo vedeli, da kradejo, saj smo jih slišali, kako lažejo, in vendar so bili izvoljeni, od tistih, ki jim lažejo in jim kradejo! Saj smo vedeli, da so kradli tudi prej, samo prej se je navzven videlo, zdaj pa je treba raziskati, kdo krade, raziskali bodo tisti, ki lažejo. Bolhe je raja, spet jih bo izvolila, tiste, ki lažejo in kradejo, a bolh ne jedo, ker tako pač je, ker tako pač mora biti, ker oblast pokvari prav vsakogar, in nova oblast je pač nova, stara si je nakradla že prej, ti so še brez bogastva, zato pač kradejo, novi, ki bodo prišli, bodo lagali še več in, ker imajo manj, bodo zato kradli več! Zdaj pišejo o tem, o onem, pravljice za poslušne državljane, nekoč so kričali, demokracija da, razkroj ne, zaradi kulturnikov, ki so pobegnili iz oblasti, ker vedo, da je eno lagati v umetnosti, drugo v resničnosti, da pa je krasti greh, vedo vsi, zato kradejo tistim, ki imajo najmanj, ti so že vsega vajeni, ti so dobri volivci! Navadnemu državljanu kradejo povsod, goljufajo ga, kjer se le da, on plačuje male in velike davke, dohodnine, zavarovanja, policjote, vojake, uradnike, kulturnike in politike, te najbolj, ker ti največ lažejo in najbolje kradejo, tako neopazno! Vedeli smo, da lažejo in kradejo, samo tega res nismo mogli vedeti, da so kradli tako na veliko, mislili smo, da je že vse pokradeno, za zgodbo o uspehu smo slišali, saj uspevajo, to je njihova zgodba, troedina, in zvečer, ko buljite v TV, ko jih vidite, te tatove in lažnivce, stopite bliže k ekranu in jim pljunite v obraz. To je pa tudi vse, kar lahko storite! w [V Franjo F. Frankens ^ ciriiRibičič: Rad sem jih imel Enajsti teden Nedelja, 22. november 1992 PRAVOBRANILKIN POGUM JE BIL KAZNOVAN Najbolj burna je ta trenutek razprava o tem, kakšna bo usoda prisluškovalne afere, in ali bo stvar prišla pred parlament. Mene pa bolj mučijo druga vprašanja, na primer: ali je možno kakorkoli vplivati na to, kakšna bo vladna koalicija po volitvah, in kako bo sestavljena vlada (ker zakon o vladi prav gotovo ne bo sprejet pred volitvami). Menim namreč, da bi se morale vladne stranke dogovoriti, kakšna bo vlada v primeru, če bodo skupaj dobile več kot 50% glasov. Razpustitev male koalicije bi iz tega vidika gotovo bila koristna, ker bi utrdila vladno koalicijo in motivirala LDS, da ne išče koalicijskih partnerjev zunaj strank sedanje vladne koalicije. Včeraj zvečer smo bili na plesu v gostilni Mihovc v Pirničah, kjer naj bi pomagali k izvolitvi.Miloša Pavlice, ki tamkaj kandidira za državni zbor. Vzdušje je bilo prijetno in udeleženci, čeprav po večini iz kmečkega okolja, so bili do nas prijazni. Ko smo v imenu Združene liste podarili vsaki mizi buteljko vina, smo se pogovarjali o tem, ali bo kakšna priletela nazaj. To se ni zgodilo, pa kako bi tudi se, ko smo bili vendar na Gorenjskem. Tu vsakdo, predno bi se odločil za to, izprazni njeno vsebino. Ko pa so bile buteljke prazne, tudi nas ni bilo več v gostilni. * V V gostilni Mihovc sva se pogovarjala s Pavlico o odnosu ZKS do štrajkov, ali kot se je takrat temu reklo, prekinitev dela. Vodil sem namreč delovno skupino, ki je pripravila sta- lišča ZKS do štrajkov in se zavzela ne le za legaliziranje štrajkov, ampak tudi za to, da noben od delavcev zaradi sodelovanja v štrajku ne sme čutiti negativnih posledic. Pavlica mi je zatrdil, da ni nikoli slišal, da bi bili v takratnem vodstvu sindikatov zoper takšna stališča CK in se zavzemali za mnogo restriktivnejši pristop k obravnavanju prekinitev dela. Povedal sem mu tudi naslednjo zanimivo zgodbo, ki jo priporočam v branje tistim, ki jim je vse iz t.i. obdobja enoumja kristalno jasno: Kakšnega pol leta pred sprejemom sklepov CK ZKS o štrajku, je prišlo do štrajka v Luki Koper. Osem delavcev (na začetku celo prek 20) je bilo odpuščenih in ti so hodili po celi Sloveniji od Poncija do Pilata, da bi odpravili takšno odločitev. Nekajkrat so poskušali priti tudi do mene. Dajal sem jim podporo, resda bolj ali manj načelno in splošno in nasvete. Tudi njihov primer pa je vplival, da smo kasneje pripravili sejo CK o stavkah. Ker pa sem bil takrat zadolžen v CK ZKS za Obalo, sem se moral s stvarjo tudi pobližje seznaniti. Ugotovil sem, da je družbena pravobranilka samoupravljanja Nevenka Kovačič ravnala resnično pogumno in terjala, da se razveljavi odpust delavcev zaradi sodelovanja v štrajku. Ravnala je skratka tako, kot so precej pozneje določili sklepi CK ZKS. Pravni spor se je dolgo časa vlekel in na koncu je prišlo do tega, da je bila Luka Koper Pri Založbi Mihelač je pred kratkim izšla knjiga Cirila Ribičiča Rad sem jih imel, s podnaslovom Devetdeset dni volilnega dnevnika 1992. Objavljamo poglavje iz te, brez dvoma zanimive knjige, ki prinaša avtorjev pogled na burne predvolilne čase ob zadnjih volitvah, katerih posledice vsak dan doživljamo. dolžna ponovno sprejeti delavce. Zanimivo pa je, da je na velike težave v občini naletela Nevenka Kovačič. Pritisk politične občinske birokracije je bil tako močan, da se ji ni več upala na enako oster način upirati, pozneje pa so jo celo do te mere spravili s tira, da ni hotela ponovno kandidirati za družbenega pravobranilca samoupravljanja. Večkrat sem posredoval, bil sem ogorčen nad takšnim ravnanjem. Toda bolj potihoma, izven formalnih sestankov so mi pripovedovali, da se zaman razburjam, kajti direktno iz republike, zdi se, da iz krogov blizu predsedstva republike, so dobili sugestijo in vnaprejšnje soglasje za ostro reagiranje na štrajk, ko je do njega prišlo v Luki Koper. Kakorkoli že, zadeva s štrajkom se je bolj ali manj srečno iztekla, Kovačičeva pa je šla med odvetnice. Takrat sva skupaj s Petrom Bekešem podpisala formalni predlog za to, da bi Nevenki Kovačič dodelili republiško priznanje ob Dnevu samoupravljalcev. V obrazložitvi je pisalo, da je bila med prvimi, ki so odločno in jasno podprli pravico delavcev do štrajka in zavrnili možne sankcije proti delavcem zaradi njihove udeležbe v stavki. Takrat sva bila z Bekešem oba člana vodstva ZKS, ki naj bi bila gledano z današnjimi očmi vsemogočna in monopolna partija realsocialističnega tipa. Pa vendarle najin predlog ni bil v ničemer upoštevan in nekdanja pravobranilka samoupravljanja je dobila le to zadoščenje, da se je del takratnega političnega vodstva zavzel zanjo in njeno pravico, pa ni imel moči, da jo uveljavi. Svoja stališča do stavk sem skušal dosledno spoštovati tudi pozneje, na primer ob vključitvi pravice do stavke v ustavna dopolnila (tako zvezna kot republiška). Zato sem bil toliko bolj ogorčen, ko so ob splošni opozorilni stavki marca 1990 napadli SDP kot stranko, ki sefi. jy še pred nekaj meseci borila proti legalizacV ^ O C- fJ i c-vt/ Ittfvuj / / C.C.O tet VVZ n-i* I VH stavk. Takrat sem poudaril, da stavke ni spod' budila SDP, ampak nosi zanjo odgovora nesposobna vlada, ki ustvarja katastrofo-h1 razmere. Če SDP takrat ali pozneje (na pvifi16.. v oktobru 1990, ko sem se javno solidarizita s stavkajočimi v Snagi) ne bi podpirala uprav1' čenih delavskih protestov, pač ne bi bila social’ demokratska stranka. Milan Kučan je včeraj v obsežnem intervju]-, za RGL govoril o prisluškovalni aferi in pri tc1y, pokazal zelo visoko stopnjo kritičnosti do vse'M ki odpirajo vprašanje prisluškovanja v terni predvolilnem času in izjemno veliko toleranca do drugih, ki so v vojnih in povojnih razmetati delovali, kakor so delovali, na tako občutljive področju, kot je prisluškovanje. Poleg tega J postavljal v ospredje osamosvojitvene zaslug ministrov, kot da jih te kvalificirajo za P®' manjkljivo upoštevanje pravnih predpisov. S*' cer pa je intervju nekonkreten in zavit in ga c možno različno tolmačiti. Veliko razburjanji\ ki ga je povzročil ta intervju v družini Bekei ko ga je poslušala Mirjana, Petrova žena, J gotovo pretirano in neupravičeno, vendar P" ga gre razumeti kot enostransko tolmačenje L pristransko ocenjevanje akterjev prisluško valne.afere. Na današnjem nastopu v Kočevju sem poska šal prikazati, da so Zlobec, Bekeš in ljudje, ki spadajo na isto stran, torej na strani kije za osamosvojitev in za razvijanje notraUJ^ demokracije. Zato je zmerjanje prvega z ialeem, drugega s tistim, ki iz manipulativni razlogov odpira vprašanje prisluškovanja, 1 tretjega kot krivca, da ni sprožil ovadbe zopef Cirila Zlobca - neupravičeno. V javnost pa J namesto teh misli prišla moja uvodna ugotov tev, da je prisluškovalno afero sprožil Jaue Janša in ne SDP. Tudi to je nekaj. LE 13. maja 1993 RAVBARKOMANDA od ^onit Medvode METLA PRITISKOV, GROŽENJ IN NERESNIC POMETA NEUPOGLJIVE V KANTO TRAJNIH PRESEŽKOV Romana Logar, direktorica SDK Grozi nam sabotaža, država kriminala! uje ,,". Prispevkom SO0lw?a resnična, za trajni tehnološki želim prikazati Vet' grozljiva doži- ki sem jih doživela kot vo-ili' vIa *nc*°k - Tehnična informatika ird v ^onitu- Ker v svojih naporih )d0 Smeri dokazovanja resnice ni-jpl) J111 Popustila pod hudimi priti-3g. j J’ grožnjami in neresnicami do-°cenega kroga ljudi v Donitu, ~' v me določili OS- Presežek. ^ , ^Sa leta, skoraj devet let zapodi »lenosti v Donitu, sem delala in ■n" jlVe^a za Donit. Nikdar nisem 1 'e ^ nikakršnih osebnih intere-S, d°V’ n^mam nikakršne postranske ,lS eiavnosti. Večino svojega pro-i . e§a časa doma sem porabila za • s udij in pridobivanje znanja za _/ r°kovno izvajanje delovnih zadolžitev na področjih: kontrol-e§a tehnologa, standardizacije, oknične dokumentacije in kot vo-la 1NDOK-TI, na katerih sem °nitu delovala. Leta 1985 sem v Donitu posta-1 a standardoteko. Leta 1986 sem sodelovanju s FNT kemijska in-ortnatika in izobraževanje, po esedah prof. dr. Aleksandre ornhauser prva v tedanji Jugovi zgradila računalniško pod-Prto bazo podatkov za procesira-le standardov. Svoje dosežke na ern področju sem tudi javno Podstavila na znanstveno-tehno-°skem srečanju. . faradi hude delovne problematike delavke Romane Rupnik na °ddelku INDOK-TI, ki sem ji bila ^uSTedno nadrejena, sem dne • L 1993 sprožila disciplinski Postopek proti njej in predložila fisiji vse materialne - listinske kaze o neizvajanju, malomar-m izvajanju njenih planiranih elovnih zadolžitev. Disciplinska komisija je vodila ostopek kar po domače, po nika-snem pravnem aktu - kar je j^vidno tudi iz zapisnikov in klepa, z dne 10. 2. 1993, z opro-'tvijo odgovornosti Rupnikove a očitane kršitve. Komisija je adi hudo kršila svoja pooblastila __„ o Pristojnosti. Priče Rupnikove v postopku: j ji >5a.nc Barborič, Alenka Koželj, Ciji j °i.ca Jaklin so govorile o iks za-°d' sploh ni bila predmet '0St Prozitve disciplinskega postopka in tudi tozadevno izjavljale neresnico. Delovna problematika Rupnikove se je s hujšimi kršitvami delovnih obveznosti še bolj stopnjevala tako med postopkom kot po njem. Rupnikova je zavestno načrtno rušila in v končni fazi tudi porušila procese dejavnosti, ki sem jih v INDOK-TI jaz postavila in za katere je bila ona zadolžena v okviru planiranih nalog. Hrbtenica tega početja je bila v določenem krogu ljudi, katerih energija je bila usmerjena v hude pritiske in grožnje name v smeri ustavitve DOK-TI v Donitu v prvi polovici leta 1992, mene pa so postavili na cesto v prvi polovici leta 1993. Prej je bila sprejeta v Donit za določen čas in delavce, zaposlene za določen čas, smo odpuščali. Velkovrh mi je vse pogosteje grozil, da bom tehnološki presežek in da ima že drugo osebo za moje delovno mesto. Po Donitu je širil neresnico, da sem jaz nezainteresirana za to delovno mesto, na katerem sem bila (moja op. in kamor sem vložila toliko svojega strokovnega dela in znanja!). Namreč v tej družbi, ki se je formirala, je Velkovrh zasedel po- Nada Celija disciplinskega postopka proti Rupnikovi. Vendar postopka kljub tem pritiskom in grožnjam nisem ustavila. Trdno sem stala in še stojim za vso resnico, z vsemi materialnimi dokazi. Vsa resnica mora priti na dan, o čemer sem trdno prepričana. Pritiske in grožnje je ta krog ljudi v Donitu intenzivno izvajal v smeri, da če postopka ne ustavim, naj si kar hitro začnem iskati službo drugje, kar mi je Velkovrh kar v obraz povedal. Delavka Romana Rupnik je za nagrado dobila novo delovno mesto v novo ustanovljeni družbi DONIT-LAMINATI, kjer je nastopila 9. 3. 1993. Kakšna ironija! Jaz sem tej delavki dobesedno priborila stalno zaposlitev v IN- pokrajinski tednik, ki poroča • 0 .vsem, kar se zgodi zanimivega na Dolenjskem, Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in drugod, • P«e preprosto, razumljivo in kratko, • daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo, • nudi nešteto možnosti za oglaševanje, • je glede na obseg med vsemi podobnimi časopisi j najcenejši 68000 Novo mesto te/.: 068/23-606 fax: 068/24-898 ljudi na položajih - to je pravilo v Donitu. Pri tem ni nikakršne zaščite delavcev, ki brezmočni ne moremo uveljaviti svojih zakonitih pravic, in ti položajniki delajo kar hočejo. Grozljivo je, koliko energije in časa so ti položajniki pripravljeni vložiti v zlonamerna dejanja in aktivnosti. Si predstavljate, kje bi bil Donit, če bi dotične osebe vse to energijo in čas preusmerile v strokovno delo, kakovost dela in proizvodov, skratka v konstruktivne projekte in ustvarjalne procese? Pripis: Obveščena sem, da so Romana Rupnik, Franc Velkovrh, Franc Barborič, Irma Jarc, Romana Omerza dne 19. 3. 1993 in kasneje v času mojega dopusta, torej v moji ' odsotnosti, v INDOK-TI raziskovali, kaj sem iz INDOK-TI ukradla. Prav vse, kar je v IN-DOK-u bilo in kar je Donitovo, je ostalo v INDOK-TI, in to v urejenem stanju, ki sem ga postavila. Ker po informacijah Donitov Informator ne izhaja več, preko DE zahtevam, da se mi Romana Rupnik in vsi zgoraj citirani TAKOJ JAVNO OPRAVIČIJO za zlonamerno obrekovanje, ki so ga širili po Donitu in Medvodah. V nasprotnem primeru bomo resnico razčistili na SODIŠČU! Nada Celija ložaj tehničnega direktorja — prej je bil vodja razvoja na področju tesnitov, v sektorju za RR, kamor je organizacijsko spadal tudi IN-DOK-TI in jaz kot vodja tega oddelka. Dne 5. 3. 1993 je bil na sestanku z g. Jurgeletom, na katerem je bil prisoten tudi Velkovrh, dogovor, da dobim sklep o prerazporeditvi v to družbo kot vodja INDOK-TI. Vendar se Velkovrh dogovora ni držal. Namesto sklepa o prerazporeditvi sem prejela sklep o uvrstitvi med trajno presežne delavce in prenehanju delovnega razmerja, datiran 11. 3. 1993, z obrazložitvijo s 16. 3. 1993. Dne 19. 3. 1993 sem do 31. 3. 1993 nastopila pisno odobren dopust. Tedaj, v času mojega dopusta je Irena Jarc zasedla moje delovno mesto v INDOK-TI. Oddelek INDOK-TI, ki sem ga vodila, ni ukinjen. Tudi moje delovno mesto ni ukinjeno. Zaradi zlonamernih osebnih interesov tega kroga ljudi sem kot trajni tehnološki presežek na cesti, brezposelna. Nisem podjetnica, kot so Rupnikova, Velkovrh, Barborič in še kdo. Plača, ki sem jo prejemala v Donitu, je bila moj edini vir za preživetje. Nimam nikakršnih sredstev za življenje in sem v strahotnem socialnem položaju. Donit se zelo spretno izogiba moji zakoniti pravici izplačila odpravnine in nadomestila OD. Dati človeku po krivici brco v rit in te nagnati iz podjetja lačnega in žejnega v kaosu uveljavljanja lastnih interesov in totalne samovolje SDK je doslej izdala že 1.066 odločb za revizijo (divjih) privatizacij. Direktorica SDK Romana Logar je v zvezi s tem dejala, da je SDK doslej opravila 160 pregledov. Ugotovila je, da neposrednih kršitev predpisov ni bilo, pač pa so odkrivali družbeno nekoristne privatizacije, ki niso izboljšale gospodarskega stanja. »Če so v nekem podjetju delili dobiček tako, da so družbenemu kapitalu dodelili minimalni, zasebnemu pa večinski delež, nismo imeli pravne podlage, da bi tako delitev lahko popravili. Vsak kontrolni organ se mora ravnati po nekih merilih. Družbena klima pa je bila naklonjena zasebnemu, lastniškemu kapitalu, ki naj bi bil učinkovitejši od družbenega. Sprememba razmerja delitve dobička tako ni bila možna. Vse nepravilnosti, ki niso bile v skladu z zakonodajo, pa smo sankcionirali,« je povedala Logarjeva. Da bi se lahko SDK učinkovito postavila po robu divjim privatizacijam, bi po mnenju Logarjeve potrebovala jasna merila, ki jih bo treba doseči s strankarskim konsenzom v parlamentu. Pa še potem se lahko zgodi, je ugotovila Logarjeva, da jim bodo nasprotovali v pravnih krogih. Kljub temu pa so doslej v SDK ugotovili nekatere skupne značilnosti dosedanjega procesa lastninskega preoblikovanja. Nepravilnosti pa bo SDK lahko odpravila le v primeru, če za nekatere pojave, ki niso bili sankcionirani, bili pa so v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja, poštenosti in morale, določimo trdna merila ravnanj in ukrepov. Le tako bo mogoče uresničiti določila zakona od 48. do 51. člena. Glede tega je Logarjeva posebej izpostavila posojila, katerih obrestna mera je bila nižja od R+8 odstotkov, za primere, ko ob delitvi dobička ni bil oblikovan rezervni sklad, ko ni bil zagotovljen vsaj šestodstotni poslovni sklad od povprečne vrednosti družbenega kapitala, ko so bile izdane prednostne delnice za družbeni kapital, ki so omogočile delitev dobička v njegovo škodo, ko so izplačevali materialne stroške brez ustrezne dokumentacije, ko niso bili plačani prispevki in davki za zadolžnice za dokapitalizacijo, ko je bil družbeni kapital prenesen brezplačno izven sestavljenih oblik in podobno. Take nepravilnosti je treba z odločbo odpraviti, pri tem pa zagotoviti možnosti pritožbe, da se omogoči varstvo pravic. Če meril ne bomo sprejeli, je to družbena sabotaža, kar pomeni, da drvimo v državo kriminala. I. K. Pripis uredništva: Samo eno vprašanje je: kaj o vsem tem meni sindikat v Donitu? Upajmo, da bomo njegovo mnenje lahko objavili že v naslednji številki DE. Z navadno kostjo lahko podkupiš samo navadnega psa. Marian Eile Mene-ier Puhlo. Glovu Danilo Kovačič, generalni direktor novogoriškega Hita je v torek zvečer nekaj po osmi uri vnovič občutno oškodoval družbeno lastnino. V pogovoru z Vido Petrovčič v TV Žarišču je namreč dodobra izkoristil kakih 30 minut ter na primerno visoki ravni poskrbel za svojo promocijo in promocijo svojega Hita. Samo pomislimo: če stane minuta reklame na TV le 1000 DEM, pa gotovo stane več, je Kovačič družbeno oziroma državno lastnino oškodoval za najmanj 30.000 DEM. Nastalo škodo bodo kot navadno spet prisiljeni poravnati TV gle- dalci, oprostite, davkoplačevalci. Upajmo, da bodo Romana Logar, VIS in parlamentarna komisija, ki raziskuje afero VIS in HIT, v svojih prizadevanjih, da bi prišli resnici do dna, vzeli v precep tudi to najnovejšo »oškodovanje«. Pri tem pa naj le upoštevajo, da denar TV naročnikov in davkoplačevalcev le ni šel tjavendan, saj so gledalci od tokratnega TV Žarišča za razliko od drugih oddaj od njega le nekaj imeli. Če drugega ne, so imeli priložnost spoznati slovenskega menedžerja, katerega »načrti so segali daleč prek meje«. Kakšen greh?! Marjan Podobnik: SINDIKATOM NEZAUPNICO! Dogaja se nekaj nenavadnega: za delavce je začelo skrbeti tiste, ki so v nekdanjem Demosu največ pripomogli k temu, da delo dandanašnji ne velja nič več, delavci pa so le še številke. Eni na spiskih mizernih plač, drugi na zavodu za zaposlovanje'. Kako naj si sicer razlagamo nastop šefa SLS Marjana Podobnika v etru mariborskega radia, v katerem se je ta nadobudni politični mož dotaknil tudi privatizacije. Ostro je kritiziral koncept, po katerem naj bi imeli delavci 40- do 50-od-stotni popust pri nakupu delnic. Po njegovem bi morali delavcem tisti del, ki jim je namenjen, razdeliti brezplačno. Svojo zahtevo je zavil v naslednji demagoški celofan: »Vprašam vas, kateri delavec ima pet, deset ali več deset tisoč nemških mark za odkup vrednostnih papirjev. Pokupil jih bo menedžerski sloj, tako da bodo imeli prednost tisti, ki imajo denar, delavci pa bodo ostali praznih rok.« In zraven je mojster svojega vse manj cenjenega poklica pritaknil, da je razočaran nad sindikati, ki bi morali v tem pogledu zavarovati delavce. Ker tega po njegovem mnenju sindikati niso storili, si zaslužijo nezaupnico. Sveta preproščina! Kdor ve, kaj vse so storili slovenski sindikati, da bi delavcem priborili čimvečji kos »njihove« lastnine, takih marenj seveda ne bo jemal resno. Zato velja zelo jasno povedati: »Gospod Podobnik, ko ste vi in vam podobni novodobni falangisti skušali podržaviti vso lastnino, da bi z njo podkrepili svojo (politično) moč, na delavce še pomislili niste. Pač, mislili ste mogoče le na tiste delavce na (zadružnih) kmetijskih posestvih, ki naj bi spričo vaše inačice denacionalizacije iz delavcev postali hlapci. To je vse. Zraven pa ste naredili vse, da bi bil naš kmet zaščiten kot kočevski medved, obubožani delavci pa bi morali kupovati najdražjo hrano v Evropi! »Kdo si torej zasluži delavsko nezaupnico?! I.K. 13. maja 1993 NAJPOMEMBNEJŠA SIRA! Pavlinova napoved Dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti, je na obisku v Kopru tamkajšnjim direktorjem meni nič, tebi nič dejal, da je en odstotek mesečne inflacije za Slovenijo že prenizka stopnja. S tem da se je moč hvaliti v tujini, ne omogoča pa uravnavanja gospodarskih razmerij. Narobe svet! Namesto da bi se Tajnikar samovšečno potrkal po prsih z edino svetlo točko prvih stotih dni sedanje vlade, se zmrduje prav nad njo. Ekonomist pa tak, ki bi z inflacijo uravnaval gospodarska razmerja! Drnovšek bi ga pri priči moral nekam suniti! Horoskop Zloraba besede Avstrijski državnik in diplomat knez Clemens Lothar VVenzel Metternich (rojen 15. maja 1773) je eden najbolj znanih avstrijskih državnikov. Dalj časa je bil diplomatski predstavnik v porevolucijski Franciji, leta 1809 pa se je vrnil na Dunaj, kjer je prevzel mesto zunanjega ministra. Ker je bil prepričan reakcionar, si je na svojem novem položaju na vse kriplje prizadeval za uničenje Napoleona, pridobitev francoske revolucije in vrnitev Francije v predrevolucijske čase. S tem naj bi tudi uničil ideal, ki gaje Francija predstavljala v očeh tistih, ki so želeli politične spremembe v Evropi. Ko se je po padcu Napoleona na Dunaju sestal kongres zmagovalk, je Metternich zagovarjal uničenje vseh revolucionarnih pridobitev v Evropi. Skupaj z reakcionarnima Prusijo in Rusijo je Avstrija ustanovila sveto alianso, katere namen je bil igrati evropskega žandarja in ostro zatreti vsak revolucijski poizkus kjerkoli v Evropi. V notranji politiki je Metternich, ki je leta 1822 postal ministrski predsednik, zagovarjal politiko trde roke. Vsa nacionalna in socialna gibanja, ki so težila po spremembi stanja v monarhiji, je dušil s pomočjo močne policije, ovaduhov in cenzure, po potrebi pa bi uporabil tudi vojsko. Obdobje njegove vladavine je znano pod imenom Metternichov absolutizem. Šele z revolucijo leta 1848 je bil Metternich prisiljen odstopiti in za nekaj let celo zapustiti Avstrijo. Že leta 1851 se je vrnil na Dunaj, vendar ni imel nobene politične funkcije več. Verjetno pa je še vedno ohranil nekaj vpliva na politiko in ga za kulisami tudi uporabljal. Ko se je Metternich vrnil iz revolucijske Francije, je bil tako poln prezira do revolucije in njenih pojavov, da je v družbi nekoč pripomnil: »Zloraba besede bratstvo v Franciji se mi tako gnusi, da bi bratu, če bi ga imel, dejal bratranec.« V tem tednu so se rodili še rimsko-nemški cesar Karel IV., angleški utopični socialist Robert Owen, italijanski skladatelj Claudio Monteverdi, francoski fizik Pierre Curie, ruski anarhist Mihail A. Bakunin, ruski car Nikolaj II., nemški filozof Gottlieb Fichte in francoski romanopisec Honore de Balzac. Deni Politik novega kova Denacionalizira, privatizira, lobira, krade pa ne čisto nič! Neki gospod Biščak je zapisal, da je v aferi HIT Arturju pripadla zajetna kost, malim psičkom pa samo drobtinice. Pa so zalajali psički, da to ni res, kar smo v DE že zapisali, in zabevskali, da so tudi oni dobili koščice glede na velikost svojega pasjega telesa. Res pa je, da so nekateri od psičkov svoje koščice hvaležno prodali Arturju, ker so prav takrat potrebovali denar za nakup svojih pasjih hišic. Ne vedoč pač, da bodo šele zdaj čakali na drobtinice z Arturjeve mize. To naj si zapomnijo vsi mali psi... Piše: Andrej Velkavrh Ledeni možje in Zofka Ledeni možje so skoraj za nami, v soboto, 15. nas čaka le še »poscana« Zofka. Letos so se kar dobro izkazali. Do začetka tedna je bilo vreme spremenljivo, predvsem popoldne so bile plohe in nevihte, pa ne vsak dan povsod po Sloveniji. Najmanj jih je bilo na Primorskem in v Prekmurju. Torek in sreda sta bila sončna, v četrtek pa je pokazal svojo (letos bolj oslabljeno) moč drugi ledeni mož, Servacij. Hladni zrak, ki je iznad severnega morja prodrl proti jugu, je spremenil vreme. Preden je papež Gregor v renesansi nekoliko preuredil koledar, so bili ledeni možje pomaknjeni bolj proti začetku meseca (od 3. do 5.). Takrat je možnosti za prodor hladnega zraka od severa še več. No, tudi sredi maja se še dogajajo take reči, včasih še celo nekaj dni kasneje. Zakaj so ravno ledeni možje tolikokrat zastopani v ljudskih vremenskih pregovorih? »Sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij (12., 13. in 14. maj) so ledeni svetniki; če prej slane ni bilo, tudi pozneje ne bo mrazilo.« Tale nam pove vse. Slana lahko naredi spomladi veliko škode. Kmetje so si oddahnili, čeprav je bilo do dobre letine še daleč. »Mokri trojaki (13.-15. maj), tolst Božič.« To je bil cilj molitev in želja ljudi, ki so živeli iz zemlje. In takrat je moralo deževati! »Če Zofija (15.) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni!« Upajmo, da se bo v soboto to res zgodilo. Sobota in nedelja bosta bolj sončni. Hladni zrak v višinah se bo umaknil iznad naših krajev. Ker ohladitve ni bilo, bodo dnevne temperature, ob sončnem vremenu, spet take, kot se maja spodobi. Popoldne bodo v notranjosti Slovenije zrasli posamezni nevihtni oblaki. V začetku prihodnjega tedna ne bo večje spremembe. Branko Pavlin, direktor zreškega Cometa, je izjavil, da se bodo spričo nenormalno visokih stroškov poslovanja prvovrstna slovenska podjetja izčrpala. Se pravi, da bodo na zunanjem trgu nekonkurenčna. Ostala bodo le monopolna podjetja, ki dobro služijo le na račun slehernega Slovenca. Včasih smo po njegovih besedah tarnali, da gre denar v Beograd. Kaj pa zdaj? Večjega dohodka ne bomo dosegli s povečano porabo in z zmanjševanjem proizvodnje. Pač, po mnenju ministra Tajnikarja se da to uravnati z višjo inflacijo. Vprašanje je le, koliko bo ta dohodek potem realno vreden in kdaj se bomo ponovno združili s tako imenovano Zvezno republiko Jugoslavijo! Janševo tolmačenje Janez Janša, minister za obrambo, se ne meni za stanovanjski zakon, po katerem bi moralo njegovo ministrstvo izvajati privatizacijo oziroma odlcup voja-ših stanovanj. Janša najbrže ne ve, da s tem dela škodo državi, saj se vrednost kupnine zamrzne 30. dan po oddaji popolnega zahtevka za odkup stanovanja. Drugače si pač človek težko tolmači namero obrambnega ministrstva, da posreduje zdaj, ko so kupci že oddali zahtevke, tolmačenja zakona v preverjanje ustavnemu sodišču. Si zamišljate, kako bi živeli, če bi našo ekonomijo skupaj vodila Janša in Tajnikar? Del odgovora lahko najdemo že v našem sedanjem standardu... Podobnikova kontinuiteta Marjan Podobnik, šef SLS, je na novinarski konferenci v Mariboru ocenil prvih sto dni dela sedanje vlade za izrazito neuspešne. Po njegovih besedah se veča število brezposelnih in socialno-ogroženih, zmanjšuje se vrednost družbenega premoženje, obenem pa je peščica ljudi čedalje bogatejša. Sedanja vlada torej nadaljuje natanko tam, kjer je končala' njena (Podobnikova) Demosova predhodnica. Denacionalizacija, privatizacija, peščica bogatinov, brezposelni in socialno ogroženi, hlapci... Mene to še najbolj spominja prav na Podobnika in program njegove stranke. Kuli Humoreska S pivom in brez njega - Tovariš Neposredni, kako bi vi končali vojno v Bosni Hercegovini? smo po burni debati v bifeju Bližnja srečanja p°' sebne sorte naskočili tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, takoj ko je stopil v lokal. -Ah, počakajte, da razmislim,« je dejal in se napotil za sank, tja, kjer navadno pije svoje pivo, -seveda pa k razmisleku sodi veliko pivce, jasno na račun tistega, ki je naročil odgovor.« Pokimali smo, da mu bomo plačali pivo in oštir je takoj postavil predenj zajetno kruglico. -Ja,« je čez čas dejal tovariš Neposredni, -prisilil bi vse vojske, da bi nehale streljati.« - Kako pa bi to storili? -To je novo vprašanje! Še eno pivo?« nas je hudomušno pogledal tovariš Neposredni, in ko smo malce kislo prikimali, je dejal- -Pobral bi jim puške, kanone, strelivo...« - In kako bi to storili, ampak brez piva? smo vprašali. -Hja, brez piva bo šlo težko,« je dejal tovariš Neposredni in žulil že svoje.drugo pivo, -ampak ker ste bili velikodušni, tudi ja2 za vas lahko naredim kaj zastonj. No, to bi storile plave čelade■ Zakaj pa jih imamo?« - Kaj pa, če Srbi in drugi v Bosni ne bi hoteli pušk izročiti vojakom OZN? -S pivom?« - Brez piva! -Ja, potem pa ne vem več rešitve...« - Dobro, s pivom! -Ja, potem bi jim presekal preskrbo s strelivom,« je zažarel !,i icirnhil. t.rptin kmnlirn nivn pograbil tretjo kruglico piva. - Pa saj se tega ne da. Muslimani in Hrvati imajo embargo, pa vseeno dobijo tako orožje kot strelivo, Srbi pa ga dobivajo it nekdanjih jugokasam in iz Srbije in Črne gore, ki sta saffd v embargu. Tega se ne da preprečiti... -Za še eno veliko pivo,« je zdaj zamomljal tovariš Neposredni, -vam zaupam tudi odgovor na to vprašanje«. Dobro, pivo je vaše! »Torej, namesto da pa visokih cenah vojskam v BiH svet orožja prodaja, bi ga po visokih cenah moral od njih odkupiti.« - Ampak kdo pa bo za staro orožje dal velike denarje? »Ja, tisti, ki pravi, da hoče končati vojno v BiH.« — Ampak ne za tak denar... To bi pomenilo, da nagrajuje vojns zločince in vojne dobičkarje. »Veste kaj, potem pa z mirom v Bosni ne bo nič. Pa mirna Bosna!« Bogo Sajovic AVTOR: BORUT LEVEC NAJVIŠJA GORAV TURČIJI KULTURNA RASTLINA TVORBA V PANJU NORVEŠKI DELAVSKA POLARNI ENOTNOST RAZISKOVALEC (FRIDTJOF) NAGRADNA KRIŽANKA SMRTNI ANGEL HROŠČ NA VINSKI TRTI TENIŠKI IGRALEC WILANDER SLOVENSKI SLIKAR (FRAN) ROKODELST- VO SLOVENSKA KEGUAVKA GLAVNO MESTO MAROKA PISATEU BETT1 GRŠKA BOGINJA NESREČE DELAVSKA ENOTNOST DELAVEC V KOKSARNI ORLOVA SAMICA TROPSKA OVIJALKA FRANCOSKA >TIČ. TERORIST ORGANIZA- CIJA PRE0BUK0-:ZiCE GRŠKI FILOZOF PRIPOMOČEK ZA PREDENJE ŠPANSKA ENKLAVAV MAROKU ANGLEŠKA UNIVERZA DIONIZOV SPREMLJE- VALEC ITALIJANSKI ---------AS NOGOMET) (GIUSEPPE) PRIPRAVIL SALAMONOV UGANKAR GRŠKI POLITIK (C0NSTANT1- NOS) REKAV AVSTRIJI AMERIŠKA PEVKA BLACK POPRAVLJAL. liči ELEKTRIČNE NAPELJAVE KRAJEVNA SKUPNOST MAJHEN KLAS KONSTANTIN FEDIN STAVČNA . NESKLADNOST DEL MOLEKULE PEVKA VRČKOVNIK MOŠKI POTOMEC ČAČAK SRBSKO Moskr IŠKO IME IGRAŠ KARTAMI ACETATNA CELULOZA KRILO RIMSKE KONJENICE DEL HALJE PEVKA JURKOVIČ ŠPANSKI PLES KLADAZA SEKANJE DRV IZDELOVALEC ZIDAKOV NAGRADNA KRIŽANKA RUSKO NOMADSKO PLEME PESNIK GOUA MUSLIMAN- SKI PRAZNIK PRISTAŠ DEIZMA PESNIK OGEN MESTOV SEVERNI ROMUNIJI SVETO >ŽANf BOŽANSTVO NEKDANJA JAPONSKA PRESTOLNICA ANTON DERMOTA SMUČARSKI KLUB DEL KNJIGE UNESEK SODOBNI "LESKI ANGLE PISATEU (HAMMOND) NEMŠKI FILOZOF (GEORG) UUDSTVONA SAHALINU PEVEC BARANJA ENAKI ČRKI IGRALKA NOVAK NEKDANJI I0G0METAŠ SK0R0 IGRALEC SEVER ilovica Tfllt*!6 Nagradna križanka št. 21 Rešeno križanko nam pošljite do 24. maja 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p. p. 479, na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 21. Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev gesel velike nagradne križanke št. 18/19 1. VESELE PRAZNIKE VAM ŽELI 2. DELAVSKA ENOTNOST 3. PRVI MAJ PRAZNIK DELA 4. DELAVSKI SINDIKATI Izžrebani reševalci velik nagradne križanke, št. 18/19: 1. Marija Petan, Na jami 3, 61000 Ljubljana, ; I 2. Edvard Novinšek, Ob Suhi 29, 62390 Ravne na Korošic 3. Ava Tajčman, C. v Polico 11, 64207 Cerklje Nagrade bomo poslali po pošti. Križanko pripravil SALOMO^L NKAj UGA