Glas zaveznikov
Leto II • St. 383
llmjfoirmaciijjslkii dneonik A. L S.
Cena 4 lire
TRST, torek 17. septembra 1946
UREDNIŠTVO:	Via S. Peilico 12 • Telefon St. 93854 to 94443
OGLASI: Cena zn milimeter vhlne (Urina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, fin vodni ln pravni oglasi L. 45- V vsebini list« (tekstni oglasi) L- 45. Davek ni vStet. Plrčljlvo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.P.I., SocletA pcr la Pubbllcitfi ln Italla, Trst, ul. Silvio Peilico it. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. ' 'zao;«tale L.8). Rokopisov n« vračamo.
Kardelj
pojasnila obe
Danes
VARNOSTNI SVET
New York, 19. sept.
Na včerajšnji seji Varnostnega sveta je nizozemski delegat Van Klefjens ponovno napadel protest Ukrajine, po katerem, tli Grčija predstavlja grožnjo za mir na Balkanu,
Izjavil je, da je protest, ki ga je predložil ukrajnski delegat Manuil-skt, popolnoma neupravičen in oči-vidno potvarja resničnost dejstev. Bil je popolnoma izpodbit s strani predstavnikov Grčije in Velike Britanije.
Van Klefjens je tako nadaljeval: ttRazni člani Združenih narodov so poizkušali posluževati se Varnostnega sveta ne kol ustanove za spravo sporov temveč samo kot odskočno desko, da začnejo svojo nacionalistično politiko in Urjenje njihovih ideologij.))
Van Klefjens je svetoval ustanovitev odbora, sestavljenega iz treh članov, za preučitev zadeve, preden bi jo predložili Varnostnemu svetu.
Avstralski delegat je izjavil, da ukrajinski protest ni bil sestavljen tv dobri veri)> in da bi moral Varnostni svet preiti k preučevanju •prihodnje zadeve.
Sovjetska zveza Je nato predložila spomenico, ki zahteva od grške vlade, «da napravi konec izzivalnim akcijam na mejah in da preneha s progajanjem menjšin.it
Manuilski je hudo napadel Van Klcffensa in ga obtožil, da skuSa potvoriti listino Združenih narodov, a ga je prekinil britanski predstavnik sir Aicxander Cadogan, ki- je napravil apozko, da so Manuilske-ga povabili na konferenco, da bi razpravljal o griki zadevi in ne o postopku Varnostnega sveta.
Predsednik odbora dr. Oskar Lange (Poljska) se je nato v naglici posvetoval s sovjetskim podtajnikom, generalom Arkadijem Sobolje. vom, a zadevi postopka.
Gromiko je nato posegel vmes z opazivo: «To ni prvič, da je Alexan-der Cadogan prekinil delegate in mislim, da je čas, da bi prenehali s takim ravnanjem.))
Predscdivk odbora je končna izjavil, da dovoli Manuilskemu, da nadaljuje. Manuilski je nato ozna-Van Kleffensov predlog za u-sttnovitev komisije, ki bi preučila predloge predložene Varnostnemu svetu i,ot Kpredlog-giljotinai), ki je
nasproten statutu.
in Connally
Stališči o statutu Trsta
razprava o mejah
PARIZ, 17. sept. — Delegat Bele Rusije je Izjavil v političnem in ozemeljskem odboru za Madžarsko, da nova madžarska demokratična vlada še ni imela časa, da bi odstranila revizionistične elemente, ki hočejo razširjenje madžarskih mej. Delegat Bele Rusije je podprl češkoslovaški popravek, ki ima namen okrepiti klavzulo načrta za mirovno pogodbo z Madžarsko, ki se nanaša na razpust fašističnih organizacij. Ta popravek podpirata tudi Ukrajina in Jugoslavija.
Potem ko je odbor pričel razprav-
ljati o predlogu Izselitve 200 tisoč Madžarov iz Češkoslovaške, je češkoslovaški delegat dr. Jan Mssa-ryk grajal izjavo Združenih držav, po kateri bi morali madžarsko delegacijo povabiti, da razloži svoje stališče in da bi se takoj sestali madžarski in češkoslovaški držav-n ki, da bi določili člene preselitve.
Masaryk je potom izjavil: »Mo-r.akcvo je predstavljalo nesrečo,
katero ne more nič izbrisati iz src in spomina sedanjih generacij. Ni državnika, ni moža In žene v današnji Češkoslovaški, ki ne bi sprejel toga pouka kot osebno izkušnjo. Menimo sedaj, da nam morajo zaupati, ko zatrjujemo, da rešitev tega picblcma v mejah, ki smo jih ml predlagali, ni samo v našem interesu, temveč v interesu, evropskega mira-*
Edvard Kardelj
Na včerajšnjem zasedanju političnega in teritorialnega odbora za Italijo so nadaljevali z razpravljanjem o predloženem tržaškem statutu.
šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj je energično zanikal, da hoče njegova država izročiti Trst Sovjetski zvezi.
«Zadržanje, ki so ga pokazale nekatero velesile do Trsta — je dejal
4
JUGOSLAVIJA PROTESTIRA
PROT! ARETACIJI SEST H VOJAKOV
Washlngton, 17. sept.
Zastopnik severnoameriškega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil, da je vlada Združenih drZav prejela noto jugoslovanske vlade, ki govori o surovem ravnanju s Šestimi jugoslovanskimi vojaki, ki so jih 9. septembra aretirali v Trstu,
Dejal je, da so severnoameriške oblasti v Jugoslaviji predhodno Poročale zunanjemu ministrstvu o tem dogodku. Na podlagi protesta, ki ga je jugoslovansko veleposlaništvo izročilo ameriškemu zunanjemu ministrstvu, bo to ministrstvo zahtevalo od ameriSkih zastopnikov v Trstu nadaljnja poročila, preden bo izdalo komentar o tej zadevi.
ZastoP)Hk va je potrdil, da so y',T t' v°jaki po časopisnih poročilih čuvaji ustanove UNRRA in da *? /' a,etlrali ker so krSili pred-tZT kat*rih morajo biti ti buvaii neoboroženi, omenjeni voja-
bil vzrok, da
EDVARD
— nima vzroka v njihovi skrbi za ((Trst je starodavna težnja jugoslovanskega ljudstva... Naš namen ni, da bi mesto izročili Sovjetski zvezi»
ljudstvo Trsta in njegovega zaledja niti v skrblh za Italijo.
«Jasno je — je nadaljeval jugoslovanski delegat — da za tiste, k! so navajeni na staro obliko mednarodnih ednošajev, odkritosrčna in nesebična pomoč Sovjetske zvez; malim državam v splošnem vzbuja sv.m v tem smislu, da bi ta pomrč lahko spravila v nevarnost po.ožaj
in prevllegije neke druge sile. Prišel je čas, v katerem ni mogoče več deliti malih držav v Interes re sfere ter imeti te države za predmet izkoriščanja.*
«Naš namen v zahtevanju Trsta — je dejal Kardelj — ni ta, da bi izročili mesto Sovjetski zvezi, niti ni naša zahteva nastala zaradi dejstva, da želi Sovjetska zveza ogra-žati premoč neke druge sile v Sredozemlju. Trst je starodavna zgodovinska težnja jugoslovanskega ljudstva. «Jugoslavlja — je nadaljeval Kardelj — je privolila v internacionalizacijo Trsta pod nekater.ml pogoji. Tudi ti pogoji srečujejo močno opczlcijo tistih, ki imarjo za možno, da se Jugoslavija 'pripravlja, da b! se polastila Trsta. Zato predlagajo imenovanje guvernerja z diktaklorskiml oblastmi ter druge ukrepe, z namenom preprečiti «sovjetsko — jugoslovansko grožnjo*.
«Jugoslavija — je zatrdil Kardc j — jo dospela do meje kor.ces j glede svojih pravic do Trsta, J internacionaliziranem Trstu morami: Ščititi edotnost Trsta in njegovega zaledja.* V nadaljevanju je Kardelj trdil, da britanski predlog glede tržaškega statuta povsod omejuje demokracijo. Konferenca mora odločiti, če se naj tržaško ljudstvo vlada samo ali če mora biti podvrženo diktaturi nekega guvernerja, kakor je predlagala Velika Britanija.
«Britanski predlog — je vzkliknil Kardelj — meče demokracijo v morje. Po britanskem, francoskem in ameriškem načrtu bi Trst ne postal država in niti svobodno ozemlje, temveč pokrajina, podvržena policijskemu režimu !»
Tom Connally
ki pa so imeli	,	.	,
1 ročne bombe, kar je
...	80 Bh severnoameri-
ške vojaSke oblasti
rale.
v Trstu areti-
RAZPRAVA 0 BEGUNCIH
New York, 17
Gospodarski in socialni svet je ■včeraj nadaljeval razpravo 0 ustanovitvi mednarodne organizacije za begunce, ki se ji doslej razni odposlanci upirajo. Tako sta češkoslovaški in kolumbijski zastopnik trdi-la, da je preračun za mednarodno begunsko organizacijo previsok.
Kolumbijski zastopnik dr. Angel je izrazil dvom, ali je potrebno u-
stanovltl tako zamotamo organiza-cijo, ki potrebuje samo za osebje in organizacijske stroške 1* milijo-nov ^ dolarjev, njen preračun pa znaša za prvo leto 58 milijonov dolarjev.
•jugoslovanski zastopnik se je pričeval nad oblastmi begunskih ta-orišč, da namerno zavirajo vrnitev beguncev v domovino in da z vsemi
*r 'Preprečujejo beguncem stik v
no delovanje
vo™:*?*™ njihovih držav. Njiho-
*avira tudi eneodgovor-zločincev in izdajal-škrhajo po taboriščih.
-»i- te ‘Ulli obtožil anglo-amenSke t>o ,,
' S7,e oklusti, da dopu-Scajo članom Mvie jugoslovanske kraljevske vsjske PoHef/sfce oddelke. .^„tcvai je ,a
^ d0rn'4>' vresi do-
stop v btg-nsK-1 taborišča.;
cevn, ki se Jugoslovan
Nato je govoril ameriški delegat senator Tom Connally, ki je izjavil, da Je glavni namen konference rešitev svetovnega miru.
»Lotiti se moramo tega vprašanja, je dejal Connally, in ga preučiti pod tem glavnim vidikom. N1-smo tu, da urejujemo vprašanja ozemeljske lastnine, ampak za to, da položimo temelj za svetovni mlr.»
Connally je z energičnim glasom, vzkliknil: «£e naj bo to svobodno ozemlje, mora biti neodvisno ter mora imeti svojo nedotakljivost. V nasprotnem primeru ne gre za svobodno ozemlje. Ne more biti svobodne države, če ni svobodna Li neodvisna. Ozemlje je mednarodno in mora tako ostati. To ozemlje mora biti dovolj močno za zagotovitev pravic in svoboščin svojim prebivalcem pred vsakim zunanjim vplivom katere koli druge sile.»
S pazljivostjo je Connally izbiral besede in ko je počasi govoril, je Rjavil, da je Molotov izrazil mno-n)e, da bi bilo po ameriškem načr-mogoče tujim guvernerjem usta-ncvltl vojaška oporišča v Trstu.
. i'r*>redl°g, ki smo ga mi iz-' je nadaljeval Con-1	hoče, da je svobodno
ozemlje nevtralno in demobilizirano.No želimo, da bi tu ustanovil, tuja vojaška oporišča. Naš načrt predvideva, da na svobodnem ozcmiju ne smejo vzdrževati, graditi ali ustanoviti naprav ali opreme za vojaške, pomorske in zrnč-nc sile. Kako je mogoče v popolnejši meri uresničiti ta namen, čc ne na podlagi te izja-ve. Nismo tu, da služimo interesom Jugoslavije ali Italije. Interesi obeli držav so podrejeni miru spornega ozemlja in svetovnemu miru. P-- 'vvhio ozemlje ne »me v’ Jugoslavije n IM -.t'
.Trge-’— in Jteuja sk_	-Tijscd ijp ‘uredil
sede — morata sprejeti ureditev, ki jo je mogoče doseči v dobri veri a resnim namenom in željo, da bo ta sistem imel uspeh. Naj ne bo nobenih miselnih pridržkov niti skritih namenov. Ce Jugoslavija in
TOM CONALLY «Svobodno tržaško ozemlje ne sme biti satelit Jugoslavije niti satelit Italije... Svobodno ozemlje mora biti svobodno - pred spletkami in zaroto»
Italija ne bosta sprejeli te ureditve, je nadaljeval Con-nally, ne bosta izpolnili dolžnosti, ki jih imata do vsega sveta. Takšno ravnanje ne bo koristilo njihovi stvarl.» »Svetovni mir — je nadaljeval Cr.nnally — je mnogo važnejši kot nekaj kilometrov ozemlja in mnr-ro važnejši kot vsaka vrsta narodnega ponosa. Tržaško svobodno ozemlje ne sme biti država na pa-P>rju, ampak resnična država s £v°jo Istovetnostjo, s svojim zna-čejem, svojo neodvisnostjo in dostojanstvom.*
Senator Connally se je zn trenotek ust&vil, nato je dvi-gn.l glas, da je skoraj kričal in zloge val besedo za besedo ter pristavil:	«Mir je tu v
nevarnosti. Prav pred našim pragom, prav pred to mizo in predsedniškim mestom. Ta grožnja je tu med nami in mi smo pred njo.»
«Ne smemo se sporazumeti za drugi Gdansk, je naglasil Connallg. TrZaSko svobodno ozemlje mora biti svobodno — svobodno pred Jugoslavijo, svobodno pred Italijo, svobodno pred spletkami in zaroto. Njegovo neodvisnost je treba zagotoviti. Njegove pravice do obstanka morajo izhajati it ozemlja samega. Njegova vla<la in oblast morata iziti iz sil tega ozemlja. Naredimo iz Trsta — je zaključil Connallg — simbol miru in varnosti t’ svetu.*
Odbor je zaključil splošno razpravljanje o tržaškem statutu ln nato so zasedanje preložili. Danes to odbor razpravljal o mejah svobodnega ozemlja.
Razpravljanje o tržaškem statutu preide zdaj na pododbor, 1:1 Ima nelogo preučiti pet načrtov, ki so j h sestavile štiri velesile in Jugoslavija.
PODONAVSKO BRODOVJE
Češkoslovaška je protestirala preti ameriškemu zadrževanju češkoslovaškega bredovja na Donavi.
Ko je govoril pred gospodarskim odborom za Balkan in Finsko, je češkoslovaški delegat Izjavil: »Združene države so pridržale ladje, za katere je znano, da pripadajo Češkoslovaški, oziroma točneje, 48 plovnih cbjetkov, kar je več kot ena tretjina naše podonavske mornarice. fte enkrat pozivam ameriškega delegata, naj zadosti zahtevam Češkoslovaške.*
Jugoslovanski delegat se je pridružil češkoslovaškemu protestu In dodal, da Jugoslaviji niso vrnili 168 ladij razn h vrst.
V	svojem odgovoru je ameriški delegat označil ta korak, kot »dokaz za način, da ne dopustijo pospešitve del tega odbora*, v kolikor vprašanje ni v nobeni zvezi z romunsko pogodbo. Dodal je, da so s pr Stankom vlade Združenih držav postavili vprašanje na dnevni red za skupščino Zdnlženlh narodov. Nato so zasedanje odložili.
«J)AILY TELEGRAPH»
O MOLOTOVU
V	včerajšnjem uvodniku pravi neodvisni konservativni časopis «Daily Telegraph*, da ne kaže, da bi sovjetski zunanji minister Molotov pri nedavnem obisku v Moskvi dobil drugačna navodila.
Za Molotovljev govor v Hoboto zvečer o načrtu tržaškega statuta so značilni, kakor pravi list, zdaj 2e običajni In neutemeljeni napadi na bivše zaveznike Sovjetske zveze ter njegovo prav tako poznano in posebno pojmovanje pomena svobode. Kot primer lahko navedemo njegov popis referenduma v Grčiji, označenega za »falzlflkali jo pod pritiskom tujih cet», med. tem ko v bolgarskem referendumu — po Molotovu — «nl bilo nobenega piitlska tujih čet.* »In zato je na žalost jasno — zaključuje «Daily Telegraph* — da za Molotova svoboda v Trstu ali v katerem koli drugem kraju pomeni svobodo za komuniste in za njihove simpatizerje ter za nikogar drugega.*
ODBOR ZA BOLGARIJO
Spor, ki je privedel pretekli pe tek delegate slovanskih držav, da so zapustili sejo političnega in ozemeljskega odbora za Bolgarijo, se je včeraj, končal z glasovanjem odbora v korist predloga, preti kateremu so protestirali delegati L o-vansklh držav. V njem je rečeno, naj grški popravek, ki za.ueva strateške popravke mej z Bolgarijo, sprejmejo v preučevanje, čeprav je bil predložem po 20, avgustu, ki je bil zadnji rok za sprejemanje popravkov.
Nato je predsednik dal vprašanje na glasovanje, pri katerem je 8 delegacij glasovalo za in 5 proti razpravljanju o grškem popravku. Sovjetski zastopnik Nikolaj No-vllcov je zahteval nato zavrnitev poipravka.
Brigadni general R. S. Park (Novi Zeland) je dejal, da so se novozelandske, kakor tudi avstralske, britanske ter sile britanskega Commcnwclthea, ki so se to-iie skupno z grškimi vojaškimi tovariši, kaj hitro in preveč jasno zavedle šibkosti strateške obrambe Grčije.
Po tri ln pol urnem razpravljanju o pravilih postopka je novozelandski delegat ln podpredsedn k odbora Jordan Izjavil: «To je 10 seja tega odbora in še vedno smo cit 1. členu!
«Londonrki ljudje bodo mislili, da smo skupina «squaUersov» (brezdomcev), in da smo se zbrali, ker nismo vedeli iti kam drugam. Preučiti moramo 36 popravkov ln še vedno smo pri prvem. 'Imrli boste od starosti, preden boste našit način *» napredovanje dela tega zasedanja.* *■	...
JUGOSLOVANI
NE BODO KLONILI PRED NIKOMER
Beograd, 17. sept. e.Borba je objavila nov uvodnik v zvezi s stališčem, ki so ga zavzeli nekateri delegati na mirovni konferenci, ko je Jugoslavija predložila in razložila svoj predlog o razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo. ((Borba* naglaša, da sc zastopniki držav, ki so najmočneje nasprotovale pravičnim jugoslovanskim zahtevam v Svetu zunanjih ministrov, niso udeležili razprave o jugoslovanskem predlogu na mirovni konferenci. «Borbar> naglaša, da so svobodni in neodvisni jugoslovanski narodi dovolj jasno in odločno pokazali svojo voljo, da ne bodo nikdar niko-mul dopustili, da bi z nosilnimi argumenti ((pravice me 'rjšega)) dosegel svoje gospodstvo nad njihovo svobodo v škodo njihovih življenjskih narodnih koristi. ((Volja naših narodov se ne bi nikdar uklonila vsiljeni tuji volji, za katero sloji sila namesto pravice, zaključuje «Borbay>.
Francoska ustava
V začetku novembra bodo glasovali
PARIZ, 17. sept. — Voditelj francoskih komunistov in podpredsednik vlade Maurice Tliorez je iinel govor, za katerega menijo, da je bil naperjen proti nedavno ustanovljeni «Dc-gaullistični zvezi*. Tliorez je obtožil nekatere francoske kroge, «da hočejo državljansko vojno v Franciji.*
V svojem govoru na komunistič-
SMUTS 0 KONFERENCI IN OBNOVI NEMČIJE
Abendcn, 17. sent.
Včeraj je v Abcrdenu govoril ministrski predsednik- Južne Afrike general Smuts. Obravnaval je pariško konferenco in vprašanje obnove Nemčije. V govoru je med drugim dejal, da se v Nemčiji in Srednji Evropi razvijajo gospodarski in socialni pogoji, ki bodo mogoče u-soda Evrope. Svet je ostal skoraj v brezupnem položeju in težko je predvidevati, kaj se bo zgodilo. V pogledu Nemčije je dejal, da se nemški zločini ne smejo več ponoviti. Nemci pa morajo delati, da bodo spet postali del zahodnega u-stroja. O britanskem imperializmu je Smuts izjavil, da je umrl v burski vojni. Tisti, lci govore nasprotno, posebno nekdo, ki je govoril v tem smislu, e moti.
VOLITVE NA ŠVEDSKEM
London, 17. sept.
Prvi izidi upravnih volitev, ki so jih izvedli na Švedskem, kažejo, da so liberalci, komunisti in agrarci znatno napredovali na škodo konservativcev in socialdemokratov. Vendar zdaj vodilo socialdemokrati.
nem zborovanju v Bourgesu (kakih 208 km južno od Pariza) je Thorez uporabil izraz »saboterji splošne vollvne pravice*. Dejal je: »Nekatere osebe so v svoj h obširno objavljenih govorih prikazale svet, ki je razdeljen v dva sovražna bloka, ki se bosla nujno spopadla jz vžgala strasno vojno z dodatkom strahot atomske bombe.
«Od nas zahtevajo, da moramo postaviti tretji blok proti dvema blokoma. Te vrs!e poizkus so že napravili. Nam je to celo preveč jjrno. Ce nas Sovjetska zveza v kakšni točki podpira, nimamo razloga, da tega ne bi priznali.*
Thorez je dodal, da bi morala biti francoska politika v mednarodnih vprašanjih neodvisna.
Voditelj Degaulllstične zveze Rene Capitant je najavil v Marseillu, da bo Charles De Gaulle, poveljnik vojskujočih se francoskih sil v vojni, osebno- podprl kandidate, ki jih bo predložila Degaulli-slična zveza za prihodnjo volivno kampanjo v Franciji.
Capitant je dodal, da bo program zveze oprt na osnutek ustave, ki ga je obravnaval De Gaulle v svojem govoru, ki ga je imel v juniju v Bayeuxu in to, če sedanja ustava, ki jo Izdeluje zdaj narodna zbornica, ne bo cdločno spremenjena.
Degnullistična zveza zatrjuje, da Je iznad vseh strank, ker je njen smoter »borba za pravo repubhko, za zunanjo politiko in za ustavo v skladu z načeli, ki j'h je očrtal De Gaulle.*
Pariški dopisnik londonskega lista «Suday Timesa* Frank Mc Dermot piše: «Ceprav so preostale Je važne in težke klavzule v zvezi s «francosko unijo*, o katerih se je treba še sporazumeti misi jo vse» kakor na splošno, da je zdaj goto-' vo, da bo ustavodajna zbornica sprejela osnutek za novo ustavo.
»Pretekli teden so bili kritični momenti, ko je moral Bidault priti
na pomoč socialističnim posredovalcem, da pripravijo svojo stranko, da pristane na kompromis o načinu izvolitve druge zbornice. Zdaj so premagali najnevarnejše točke in Leon Blum je bil mnenja, da je upravičen zmagoslavno proglasiti, da je bitk’ dobljena.
«I)ats,ni 6. novembra imajo zdaj kot najverjetnejšega za referendum, ki bi pa mogel biti tudi teden dni kesneje. Splošne volitve pričakujejo 10. novembra. Javnost je na-teličana ustavodajnih sporov in željno pričakuje, da more nadaljevati z obnovitvenimi deli.
»Čeprav je postala Degaulllstična zveza zrlo aktivna, domnevajo, da niti njeni člani niti general De Gaulle ne morejo Imeti uspeha 6. oktobra, To bi se lahko dogodilo le v primeru, če bi nastalo občutno razkrajanje v krogu republikanskega ljudskega gibanja.*
IZSELJENCI V KANADI
SE ŽELIJO VRNITI
Beograd, 17. sept.
Beograjska «Borba», glasilo komunistične stranke Jugoslavije, je objavila razgovor z zastopnikoma delegacije jugoslovanskih izseljencev v Kanadi, ki sta prišla v Jugoslavijo z namenom, da pripravita venitev jugoslovanskih izseljencev v domovino.	$
Zastopnik in predsednik tZveze kanadskih Srbov*, Stevan Serdar, in predsednik sZveze kanadskih Hrvatov», Jure Saban, ki sta živela 20 let v tujini, sta izjavila, da vlada med jugoslovanskimi izseljenci v Kanadi goreče hrepenenje po vrnitvi v jLomovino.
25.000 Jugoslovanov živi v Kanadi; 90% je delavcev ostali pa so kmetjo.
V letu 19^3 so ustanovili odbor kanadskih Slovanov ki je zbral približno 15.000 jugoslovanskih izseljencev; ta odbor je najmočnejša izseljeniška organizacija, kije zbrala med vojno 700.000 dolarjev in jih poslala narodnoosvobodilnemu gibanju v Jugoslaviji.
Kanadski Jugoslovani so se prepričali, da delavskega razreda v Jugoslaviji ne izkoriščajo. Zaradi te-go, sto izjavila delegata, se Selijo jugoslovanski delavski izseljenci vrniti v domovino in prispevati svoj del k obnovi Jugoslavije.
Tsaldaris zahteva
od komunistov, naj prenehajo z nasilji
Zavezniški opazovalci potrdili pravilnost plebiscita
ATENE, 17. septembra. — Grški ministrski predsednik Konstantin Tsaldaris je poslal iz Pariza članek, ki je bil objavljen v grškem tedniku *Anexartissia», s pozivom na grške komuniste, naj prenehajo z nasljem in se vključijo v normalno politično življenje države.
Nemške volitve
Še nekaj podrobnosti
LONDON, 17. septembra. — Računajo, da je v britanskem področju Nemčije pri občinskih volitvah glasovalo 70 do 80% volivcev. Votivna udeležba je bila večja v mestih kot na deželi. V prvih jutranjih urah je bilo vreme zelo slebo, ko pa se je popoldne izboljšalo, so ljudje stali v vrstah pred volišči. Britanska vojaška uprava je omejila prepovedi za nedeljski promet z vozili, da so mogle stranke voziti na volišča volivee, ki prej niso glasovali. Zaradi volitev so na vsem področju odpravili policijsko uro.	_
V	Hamburgu v Spodnjem Porenju je prišlo do spopada med kriš&anskimi demokrati in komunisti, ki so lepili volivne letake. Do pretepa je prišlo v dveh vaseh. V ostalem pa je na vsem britanskem področju votivni dan potekel mirno.
V	desetih potsdamskih okrajih (sovjetsko področje) so dobili liberalni demokrati 470 glasov, enotna stranka 4.195, krščanski demokrati 3.230, skupina žensk 129; neveljavnih glasov je bilo 148.
Prvi volivni izidi na francoskem področju ne predstavljajo nobenega presenečenja, ker so okraji, kjer je industrijskih področij zelo malo, v dobi pred Hitlerjem v veliki večini glasovali v korist katoliškega centruma.
Drugo glasovanje bo 29. septembra v tistih občinah jrancoskcga področja, v katerih ni nobeni stran, ki uspelo doseči absolutne večine.
Člani francoskih zasedbenih sl i so dobili strogo prepoved približati se voliščem, da bi se izognili temu da bi volitve lahko bile videti podvržene vmešavanju.
Končni izidi v Bad Kreuznach. 2.336 glasov za krščanske demokrate, 1.524 za socialiste, 553 za komuniste, 2.564 za ostale stranke in 496 neveljavnih glasovnic.
V	Reutlingenu so socialisti dobili 23.371 glasov, komunisti 2.442 nemška ljudska stranka 1.024, ne-strankarji 5.441.
ZADNJA POROČILA
Nadaljnl izidi o volitvah, ki prihajajo iz raznih pokrajin francoskega zasedbenega področja kažejo, da je katoliška stranka, ki je najmočnejša v krščansko demokratski zvezi, dosegla odločno zmago pred ostalimi strankami.
V	Posaarju, kjer je glasovalo 93 odstotkov volivcev, je krsčansko-demokratsk,- zveza dobila 426.000 glasov, social-demokrati InR.JOO glasov, komunisti 37.000 glasov ln razne neodvisne stranke 57.000 glasov.
Pomembno je dejstvo, da je stranka, ki zagovarja politično in gospodarsko zvezo Posaarja s Francijo, dobila samo 5.000 glasov
Iz rezultatov, ki so prišli iz Porento, a niso še popolni, je razvidno, da je krsčansko-demokratska
zveza dobila 59% vseh veljavnih glasov. Izidi glasovanja v Porenju: Krsčanskc-demokratska zveza 317 tisoč glasov, socialdemokrati 111 tisoč, komunisti 24.000 glasov; 28% glasov je odpadlo na manjJe politične skupine, strokovne organizacije. protestantske skupin« in ostala neodvisna gibanja.
V Badenski pokrajini, ki je pretežno poljedelska, je k ščansko-demekrntska zveza dobila 53%, oziroma 290.000 glasov, socialdemokrati 75.000 glasov in komunisti 30.000 glasov.
Izdi na Palatiskem, ki še niso dokončni, kažejo podobnem uspeh krsčanske-demokratske zveze, ki je dobila 258.000 glasov, medtem ko so jih dobili socialdemokrati 197.000, komunisti 58.000 ln neodvisni 89.000 glasov.
Po zadnjih iz dih krajevnih volitev v Nemčiji je polciaj strank sledeč:
Britansko področje: Neodvisni 19.(543 sedežev, krščanski demokrati 14A067 sedežev, socialdemokrati 12.378 sede-žev, stranka Spodnje Saške 4.225 sedežev, liberalni demokrati 1.526 sedežev, osrednja stranka 1.172 sedežev, komunisti 412 sedežev in konservativci 42 sedežev.
Sovjetsko področje: po začasnih izidih iz Brandenburga je enotna socialistična stranka dobila 820.600 glasov, krščanski demokrati 359.038, liberalni demokrati 238.387, kmetska stranka 38.062 glasov, ženske liste 13.975 glasov, sindikati svobodne Nemčije 856 glasov in n^ladinsko gibanje svobodne Nemčije 49 glasov.
Iz Mecklenburga v sovjetskem zasedbenem področju Nemčije so izgnali predstavnika krščansko demokratske zveze Nitta, ker naj bi, kot trdijo, dobavil hamburški ra-1 dijaki poščajl v britanskem zasedbenem področju poročila o rezn -tatu volitev. Vest dodaja, da se je sovjetski poveljnik ž’vo pritoževal, ka je radijska postaja Hamburg navzlic njihovim varnostnim na-rejbam objavila rezultate volitev v sovjetskem zasedbenem področju.
«Ce tega ne bodo storili, piše Tsaldaris, bomo komuniste proglasili za ((sovražnike grškega naroda» in bomo iz tega izvajali posledice.»
Tudi bivši grški ministrski predsednik in voditelj social-demokrat-slce stranke Jurij 'Papandrcu je napisal članek za list «Hellas», s katerim vabi vse stranke, razen komunistov, naj ustiiorijo »narodno zrezo*, ki naj uporabi «učinkovite» metode za vzpostavitev grške enotnosti.
V uradnih krogih izjavljajo, da je delovanje tolp, za katere menijo, da so komunistične, v Tesaliji in Makedoniji začelo zavzemati alarmanten obseg.
Poročajo, da je približno 500 močno oboroženih «anarhistovr> napadlo naselje Levadi v Elasonijl, področju severno od Tesalije. Neznatne orožniške sile so nudilo 3
ur odpor, preden se je napadalcem posrečilo zagospodovati v vasi. Poveljujoči častnik orožniškega oddelka, 5 orožnikov, en vojak in 3 p te. bivalci so bili ubiti. Deset orožnikov je bilo ranjenih, 22 orožnikov in 6 vojakov pa pogrešajo.
Med razgovorom z voditelji odposlanstev zavezniških opazovalcev, ki «o sledili poteku plebiscita o vmitui kralje Jurija, so namestnika grške-ga ministrskega predsednika Sglia-nosa Gonatasa obvestili z zaključnih poročilih, ki so jih poslali o-menjeni voditelji svojim vladam.
Ta poročila trdijo, da je plebiscit dne 1. septembra potekel redno m v polni svobodi in da izid izraža pristno voljo grškega naroda, ki jo je izrazil neodvisno od kakršnega koli pritiska.
Molotov o reviziji poljskih meja
PARIZ, 17. septembra. — Sovjetski zunanji minister Molotov je v neki izjavi dopisniku uradne poljske poročevalske agencije v Parizu odbil možnost, ki jo je predvideval Bymes v svojem nedavnem govoru v Stuttgartu, da bi bile zahodne poljske meje predmet revizije.
Poljski dopisnik poroča, da je Molotov izjavil: mPovsem razvidno je, da je odločitev, ki so jo sprejeli na konferenci v Berlinu in podpisali predsednik Truman, ministrski predsednik Attlee in generalisim Stalin, že določila zahodne poljske meje in pričakuje zdaj uradnega potrdila bodoče mednarodne konference za sestavo mirovne pogodbe z Nemčijo.»
Glede premestitve približno 8 milijonov Nemcev iz poljskih zasedenih ozemelj in za nastanitev Poljakov na ta mesta je Molotov dejal: «Ze sama misel, da bi ponovili lo preseljevanje v nasprotno smer, je nedoumljiva, ne. da bi govorili o krutosti preseljevanja, tako v pogledu Poljakov kakor Nemcev.»
Mollov je podal to izjavo v odgovor na vprašanja, ki so mu jih stavili časnikarji glede stališča sovjetske vlade do poljskih zahodnih ■meja, ker je Bgrnes izjavil, da rešitev tega vprašanja ni bila dokončna.
Molotov je dejal: ((Odločitve konference v Berlinu niso ostale na papirju in takoj po konferenci se je začela njihova uresničitev, f.e več, kot eno leto se vije poljska zahodno meja od Sivinemiinde vzdolž Odre in zahodne Neisse. U-prava vsega ozemlja vzhodno od te črte je že drugo zaporedno leto o rokah poljske vlade. 7.c 26. novembra 1945 je nadzorstveni svet za Nemčijo sprejel načrt o izselitvi nemškega prebivalstva iz Poljske. Na podlagi tega načrta se je takoj začela selitev treh milijonov in pol Nemcev iz Poljske na sovjetsko in britansko področje v Nemčiji.
Po tem datumu se je izsejevanje nepretrgoma nadaljevalo do danes. Več kot 2 n litoia Nemcev so prc mestih iz Poljske na nemim ozeunije in od leh več kot po. ralijon ' na britansko področje.
«Na mesta, ki so jih pustili Nemci, naseljujejo Poljake, ki prihajajo iz drugih poljskih provinc. Več milijonov Poljakov se je naselilo na področjih zahodne Poljske. Vse to je dobro snano predstavnikom Združenih držav kakor tudi drugih držav. Iz gori omenjenih dogodkov je jasno razvidna velika važnost, ki so jo dajale vlade Združenih držav. Velike Britanije in Sovjetske zveze odločitvam glede prestavitve zahodnih poljskih meja in je razvidno, da niso v nobenem, primeru priznale, da bi te odločitve lahko bile podvržene čeviziji v bodočnosti.»
Molotov je dejal: eNaravno je popolnoma točno sklicevati se na dejstvo, da so na berlinski konferenci imeli zg potrebno, da so odložili končno določitev zahodnih poljskih mej do mirovne konference. To je formalni videz problema. Toda dejansko so tri vlade izrazile svoje mnenje o bodočnosti zahodnih meja z izročitvijo Slezije in zgoraj omenjenih ozemelj poljski vladi in predvsem s sprejemom načrt« evakuacije Nemcev iz teh ozemelj,
Molotov je zaključil svojo izjavo:. «Res je, da lahko izvestni izrazi Bgrnasovega govora o vprašanju zahodnih poljskih mej povzročijo enega ali več dvomov glede spre. menitve stališča, ki ga zavzemajo določeni ameriški krogi o tem vprašanju, toda z druge strani je popolnoma očividno, da problemi take narave ne morejo biti podvrženi spremenljivim poVtičntm. rrJanom. Zgodovinske odločitve berlinske konference o zahounih poljskih mejah ne moremo preobrniti, tudi zato, š-r dejstva dokazujejo, da je » tem trenatku nemogoče izvršiti podoben korak. To je stališče, ki ga zavzema s^jetska vlada.
l/prašanje bepncei
ZSSR in Indija se upirata sistemu obvezne finančne Dodnore - Vseljevanje v USA - Poljaki na poti v Kanado
LAKE SUCCESS, 1*5. sept. — Gospodarski in socialni svet Združenih narodov je nadaljeval z razpravljanjem o ustanovitvi mednarodne organizacije za begunce (IRO. Na zasedanju so razpravljali o finančnih ukrepih, ki jih naj izvedejo v prid predlagani organizaciji.	*
Ker so se sovjetski In indijski
so se
delegati uprli sistemu obvezne finančne podpore, ki je predvidena v predlogih vrhovnegd tajnika Združenih narodov Trygve Lleja, nt svet ničesar sklenil in so zasedanje preložili na ponedeljek.
Glavni ravnatelj ustanove UNR-RA Florello La Guardla je izjavil, da sta po njegovem mnenju dve rešitvi vprašanja beguncev: njihova preskrba in* vrnitev v domovino. Toda sovjetski delegat se ne strinja s tem. La Guardia je nadalje izjavil, da ne verjame, da je lahko pričakovati, da bi Sovjetska zveza prostovoljno prispevala k reSitvl vprašanja beguncev, ker mnogo od njih dela protisovjetsko propagando. Glavni ravnatelj ustanove UNR-RA je mnenja, da bi morala biti glavna 'naloga organizacije za begunce vrnitev enega milijona evropskih beguncev v njihovo domovino, raJSi kot preskrba. Tudi indijski delegat je izjavil, da bi njegova država težko prispevala k tej organizaciji. Indija je dejal, je prenesla težko finančno breme zaradi beguncev med boji v Burmi hi v vojni proti Japonski.
Glavni tajnik je iz jami, da želi začasno komisijo, ki bi imela pooblastila za koordinacijo delavnosti različnih organizacij, ki se le brigajo za begunce.
Perujski delegat dr. Alberto Par-ro je kritiziral ta predlog, kateri bi — je dejal — zakasnil rešitev vprašanja. Dodal je, da to, kar je potrebno, m ustanovitev nove Široke organizacije tisoč uradnikov, ker je vprašanje nujno in začasno in bi ga morali reSiti v manj kakor dveh letih.
Dejal je: sCe gospodarski svet ne more reiiti tega vprašanja v,dvch letih, potem nima več pravice nadaljevati s svojimi zasedanji.it Dodal je, da je Peru pripravljen sprejeti primerne priseljence.
Norveški delegat Ole Cotbjornsen 'je zatrdil, da bi vsi Združeni narodi morali biti v mednarodni organizaciji za begunce in ne le tisti, ki želijo biti v njej. Libanonski delegat dr. Charles Malik je predložil, naj bi gospodarski svet poslal brzojavke vsem članicam Združenih narodov z vprašanjem., kakSno Število beguncev bi bile pripravljene sprejeti. O tem predlogu bodo razpravljali kesneje.
Britanski delegat Noel Baker je predložil ustanovitev urada Združenih narodov za begunce po tipu Ndnsenovega urada, ki že deluje pod zaščito Društva narodov.
Komentirajoč novice, po katerih naj bi dr. Henry Grady, ki ga je svoj čas predsednik Truman poslal v diplomatski misiji v Anglijo glede palestinskega vprašanja, priporočil, da bi Truman zahteval od a-meriSkega kongresa, da Združene države sprejmejo 50.P00 evropskih izgnancev, je La GuarcVa dejal: <t50.000 ne zadostuje!*
Prva skupina poljskih vojakov iz Italije, kakih 2.000 mož, bo prispela v Kanado v prvih dneh prihodnjega meseca, da bo prevzela dele na poljedelskih farmah. Kanadski funkcionarji v Italiji eo že izbrali 700 mož, ki imajo IzkuSnjo v poljedelstvu, so oženjeni in stari pod 35 let. Mnogi kmetovalci so že zaprosili za njihovo zaposlitev pri delih.
Gospodarski in socialni svet Združenih narodov se je včeraj ba-vll z vprašanjem, evropskih beguncev, po brezuspešnih razpravljanjih glede 'bodočnosti 850.000 beguncev, katerih večji del so Poljaki, Jugoslovani in begunci iz Baltiških držav, ki se nočejo vrniti v domovino.
Sovjetske zveza je v Svetu izrazila svoje stališče, da osebe, ki se ne želijo vrniti v domovino, niso vredne pomoči. Sovjetska zveza ni pripravljena sodelovati v mednarodni organizaciji za begunce za ureditev položaja beguncev.
POSLEDICE A BOMBE
London, 17. sept
Predsednik ameriške komisijo druibe Bradley Devy je med neko sejo v Chicagu iznesel del porodila ameriškega vrhovnega stana o a-tomaki bombi, ki je bilo doslej tajno. Devy, ki je prisostvoval poizkusu na B.kinih, je izjavil, da so v nekem delu poročila, ki so ga nato umaknili, Združenim državam priporočili, naj takoj uvodejo obrambno politiko proti napadom z atomskim orožjem Poleg tega so vztrajali pri nadaljnji proizvodnji atomskega materiala ln pri skrbnem razvoju na vseh področjih glede atomske vojne, dokler bi ostojala možnost uporabe atomske bombe proti Združenim državam.
USA V EVROPI 150.000 MOZ
London, 17. sept Kot poroča radijska postaja Frankfurt, je novi načelnik ameriškega glavnega stana v Evropi, Clarence Jugner izjavil, bo ameriška vojska s 1. julijem 1047 predvidoma štela 1.670.000 mož, porazdeljenih po raznih delih sveta. V Evropi jih bo verjetno 150.000, vendar; pa je Jugnor dodal, da število sil za Evropo še ni natančno določeno.
NOVA BRAZILSKA USTAVA
Rio de Janeiro, Lj. sept.
' V sredo bodo objavili novo brazilsko ustavo. Ta dan bodo proglasili kot narodni praznik. To je četrta ustava v 57 letih republike. Ustava bo postavila temelj demokratski vladavini. Zakonske odloke bosta morala odobriti kongres In senat. Od leta 1937 dalje so državo upravljali samo z zakonskimi odloki. Ustava uzakonjuje svobodo besede, veroizpovedi in mišljenja. Cenzura bo Ščitila samo javno moralo.
Predsednik Dutra je sprejel odstop celotne vlade. Po objavi ustave bodo sestavili koalicijsko vlado, kjer bo Igrala vidno vlogo narodna demokratska stranka. Veliko govorijo, da bo sedanjega zunanjega ministra Jaoa Nevesa da Fon-touro, ki Je trenotno na pariški konferenci, zamenjal Octavio Mon-gabeira. Vojnega, mornariškega in letalskega ministra verjetno ne bodo zamenjali.
Gospodarski položaj bo glavna skrb nove vlade. Komunistična stranka bo gotovo izrabila sedanjo gospodarsko neustaljenost in inflacijo. Zelo malo verjetnosti je, da bodo komunistični zastopniki v novi koalicijski vladi.
IZ JUGOSLAVIJE
S pomočjo predujmov lz fonda za obnovo, ki znaša 140 milijonov dinarjev, bo začeli z obnavljanjem in popravljanjem v mestih in krajih Bosne ln Hercegovine, ki so bili posebno prizadeti v vojni. Predvidevajo, da bodo v tej republiki zgradili letos 13.500 hiš.
Marifal Tito je sprejel znanega danskega pisatelja Martina Andersena Nekseja In se z njim zadržal v daljšem razgovoru.
V	uporabo so Izročili most čez teko Tamii blizu Pančevega. Most Ima velik obok približno 250 metrov; rijegova obnova je zahtevala precej časa, ker ni bila samo porušena železna konstrukcija, ampak tudi stebri.
Maršal Tito je poslal kongresu
ameriških Slovanov v New Yorku brzojavko, v kateri pravi, da čaka v tej težki povojni dqbi svobodoljubne ln miroljubne narede sveta, med katerimi.so v prvi vrsti Slovani s Sovjetsko zvezo na čelu, težka naloga. To Je boj za mir, boj za pravičen mir, za njegovo utrditev, boj proti vsem vojnim hujskačem in za prijateljsko sodelovanje Združenih narodov za čim hitrejšo ozdravitev ran, katere je zadala osvobodilna vojna, ki jo je vsilil fašizem.
V	Srbiji so bile ob priliki dograditve Merdarskega predora, ki je eden izmen največjih v Jugoslaviji, velike manifestacije. Predor leži na progi, ki bo vezala Kosovo ln Metohijo z Srbijo. Z gradbenimi deli so pričeli že pred vojno, toda med okupacijo bo bilo vsa začeta dela uničena. Predor je dolg 1.800 metrov.
V	Zagrebu sta so poročila Vereš Viktor, železniški uradnik z Brezovice ln Černe Dragica, laborantka lz Zagreba.
Trojni umor v Tržaški okolici
Aietacija bivšega kolona zaradi posesti razstreliva
V soboto zvečer so neznanci ustrelili v vili, v Sv. Jerneju (Tenki rt) 87 letnega urarja Giusta Trevisana iz ulice San Lazzaro st. 9, nadalje Trevisanovo zaročenko Lldio Ravaaini iz ulice Eremo ter urarjevo služkinjo Edvigo Pio Odoncinl, iz Padove.
Policija je včeraj zjutraj ugotovi-
IZ SLOVENIJE
Slovenski knjižni zavod v Ljubljani je Izdal novi roman Miška Kranjca «Pesem gora*, ki ima 419 strani. Za »Povestjo o dobrih ljudeh* ter »Tihožitji in pejsaži* je pisec v obliki lirske pravljice v prozi upodobil dobo osvobodilnih bejev.
Prezidlj Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na predlog vlade Ljudske republike Slovenije Izdal ukaz o, določitvi gospodarskih podjetij republiškega značaja. Kdo bo upravljal podjetja odredi vlada Ljudske republike Slovenije; vlada sme tudi ob spremenjenih pogojih posamezna podjetja, ki izgubijo republiški značaj, Izročiti v pristojnost ljudskim odborom. Prezidlj Slovenskega narodno osvobodilnega sveta bo v smislu 20. čl. Splošnega zakona o ljudskih odborih odločil, katero občeljudsko lmovino, ki ne spada med državna podjetja splošno državnega ln republiškega značaja, upravljajo okrožni in katero okrajni ljudski odbori. Seznam podjetij republiškega značaja Je naslednji:	Rudniki:	L Državni
rudnik Zabukovica, Zabukovica. 2. Rudarska združba Bohemia, Pečovnik pri Celju, 3. Premogovnik keramične industrije d. d. Liboje pri Celju. 3. Premogokopna združba Belokrajina, Kanižarica. 5. Sentjan-skl premogovnik Jakil d. d., Krmelj. 6. Premogovnik Brezovica, Mirna. 7. Premogovnik Presika, Presika — Ljutomer. 8. Premogovnik Ključarevci In Sodinci, Klju-čarevcl, Sodinci. 9. Premogovnik Podgorci, Podgorci — Vel. Nedelja. 10. Rudarska združba Otočec, Otočec — Novo mesto. 11. Selo — Kao-
lln, Kaollnski kop, Selo pri Kamniku. 12. Rudarska združba Jugo-ruda, Orle. 13. Premogovnik Vrh, Orehovica — Novo mesto. 14. Premogovnik Rlnčetovo, Rjnčetovo — Ljutomer. 15. Globoko Sutla, Globoko — Brožiča. 16. Črna Kolin d. d., Črna — Kamnik. 17. Rudnik Barita, Pleše pri Škofljici.
Kovinarska industrija:
18. Doleno A. livarna, Ljubljana.
19.	Globočnik J. žičnlki, Ljubljana.
20.	Smole A. livarna, Podsmreka- 21, Eylort Ernest, Maribor. 22. Farič, Maribor. 23. Jugolndus žel. konstrukcije, St. Vid nad Ljubljano.
24.	G. F. Schnelter, Škofja Loka.
25.	Livarna Muta, Muta ob Dravi.
26.	«Eka», kov. galanterija, Ljubljana. 27. Lajovic, kov. galanterija, Ljubljana. 28. Saturnus, Ljubljana. 29. A. Westen, tovarna posode, Celje. 30. Kclner in sin. kovaška ind., Slovenjgradec. 31. Kiefer H., kovaška industrija, Sv. Lovrenc — Pohorje. 32. Zelezopro-metno, Bistrca — Limbuš. 33. Mariborska livarna In tvornica kovin, Maribor. 34. Prva jugosl. kov. Ind,, Celje. 34. Urabič, žično pletivo, Celje. 38. Knez & Pacchiaffo, zlatnina, Celje. 37. Tofra, tovarna nožev, Maribor. 38. Telprom, Ljubljana. 39. Jugoslovanska Metro, Maribor. 40. Jakša & Co.. Ljubljana. 41. Sava d. z. z. o., Jesenice. 42, Seta, Tacen. 43. Pogačnik A železarna ln livarna, Ruše. 44, Globočnik, tovarna kos, Tržič. 45. Pontos, Maribor. 46. K. in R. Ježek, tov. poljedelskih strojev, Maribor. 47. Plamen, kovinska zadruga, Kropa. 48. Rebek I., tvornica tehtnio, Celje. (Nad. prih.)
POMANJKANJE HOTELSKIH SOB V NEW YORKU
Pred kratkim, so javljali časopisi, da so zaradi pomanjkanja hotelov napravili na Dunaju iz zaklonišča zasilen hotel Toda ni samo na Dunaju in ostalih porušenih mestih taka stiska. Neki uradnik blagajne na glavni postaji v New Yorku je pripovedoval izredno zgodbo nekega potnika.
Bilo je okoli 9. ure zvečer, ko je priSel k njegovemu okencu in povprašal po vseh odhajajočih vlakih in končno zahteval prostor v spalnem vozu. Poleg tega je hotel vedeti kako daleč se sme peljati iz New Yorka, da bo ob pravem času izstopil in prestopil v nov spalni voz v vlaku, ki bi bil pred 9. uro zjutraj v New Yorku.
Uradniku se je zdelo, da potnik ni pri pravi nametl. Kmalu pa se je izkazalo, da si je obupani mož izbral to pot zato, ker po trudapol-nem. iskanju ni našel nobenega prenočišča.
DIKTAFONSKI PISALNI STROJ
Ruskemu znanstveniku se je posrečilo sestaviti pisalni stroj, ki sprejme izgovorjeno besedo in jo tudi napiše. Iznajdba temelji na vrsti električnih filtrov, izmed katerih sprejme vsak posamezen samo po en glas določenih tresljajev.
Skupino teh električnih sprejemov potem prenese na tipke, ki na. plltjo stavek na papir. Stroj jc za glasovna valovanja tako občutljiv kot človeSko uho.
KDAJ JE EIFFLOV STOLP NAVPIČEN?
Pariški Eifflov stolp stoji samo ponoči navpično. Zjutraj se nagne za približno HO mm proti zahodu, opoldne je konica za 100 mm obrnjena proti severu, zvečer pa je od-
klon pri svinčnici 70 mm proti vzhodu, Ti odkloni so v zvezi s sončnim osvetljevanjem. Na tisti strani, ki jo obseva sonce, se jekleno ogrodje bolj raztegne kot na senčni strani; tako se ves stolp vedno odklanja od sonca.
Zanimivo je tudi, da ima Eifflov stolp svojo pravo višino 300 metrov samo spomladi in jeseni, poleti se jekleno ogrodje pod vplivom sončnih žarkov tako raztegne, da zraste stolp za 50 mm, medtem ko se pozi-mi zaradi mraza njegova višina zmanjša za okoli 40 mm.
la prve podrobnosti. Preiskave so izvršili policijski agentje iz Milj In nadzornik Umberto Glorgi z znanstvenega oddelka glavne policije. U-gotovitve kaiejo, da gre za maščevanje.
Umor so odkrili Trevisanovi starši, ki so v nedeljo zjutraj odšli v Milje. Dogovorili so se, da jih bo sin počakal v pristanišču, od koder jih bo z avtomobilom odpeljal v svojo vilo, ki Je približno 1 km od bloka. Toda sina ob prihodu parnika ni bilo ln starši so odšli pel proti podeželskemu bivališču. Ko so prišli v vilo, ni bilo nikjer nikogar. Na dvorišču so opazili avtomobil s prižgano lučjo. To je staršem vzbudilo sum; poklicali so policijo iz Milj.
Policijski agentje so kmalu nato našli v kleti tri trupla med praznimi in za trgatev pripravljenimi sodi. Umorjenci so Imeli ekrog vratov in okrog ust zavezane brisače; na tilnikih so imeli rane od strelnega orožja. Urar in služkinja sta imela roke na hrbtu zavezane v vrvjo, zaročenka pa Jo imela zadrgo samo okrog desnega zapestja.
Iz prvih ugotovitev je moč; domnevati, da je bil zločin izvršen v soboto med 21. in 22. uro. Izključena je možnost, da bi šlo za tatvino, čeprav so ubijalci pustili za seboj take sledove, žrtvam so pustili razne vrednostno predmete, kakor ure, prstane in zlate zapestnice. Odnesli so lovsko puško in samokres Bcretta, 9 mm kaliber, ki ju je imel Trevisan, ter dovoljenje za vožnjo tovornega avtomobila Ts 11692. Poleg trupel so agentje našli v kleti 7 praznih nabojev in 4 Izstrelke kalibra 9.
Po policijskem pregledu so trupla prepeljali v mrtvaško kapelo, kjer bodo na razpolago sodnim oblastem. Policija nadaljuje s preiskavo.
Pri nadaljevanju preiskave, ki Jo vodi policija za izsleditev morilcev so izvršili hišno preiskavo, pri nekem bivšem Trevisanovem kolonu Anton Novelu, rojem v Kopru leta
sv. Jer-
1905, bivajočem v dolini neja (Milje) št. 154.
Med preiskavo so našli agenrje deset nabojev trlnitruola z vdolbino za vžigalnike, 15 vžigalnikov ln približno pol metra dolg vžgalnt trak. Aretiranega Novel so preparali v Trst ln ga naznanili sodnijam oblastem zaradi nezakonite posesti razstreliva.
Jesenski izpiti na nižji gimnaziji
Slovenska n.ija srednja šola v Trstu obvešča, da se pričnejo sprejemni izpiti, popravni izpiti, razredni izpiti'in nižji tečajni izpiti v ponedeljek 23. septembra. Za vse izpite je treba vložiti, potrebne prošnje in priloge — natančnejša navodila daje tajništvo Slov. nižje srednje šole v Trstu, ulica Corsica 11, II, vsak dan od 9. do 13. ure.
GORICA
Volnene odeje ZVU za delavce in uradnike
Goriška trgovska zbornica je prejela v teh dneh od Zavezniške vojaške uprave okoli 1.000 volnenih odej, ki jih bodo te dni prodajali po ugodnih cenah v goriških manufaktumih trgovinah.
IMENOVANJE V OBČINSKEM SVETU V RONKIH
S področnim upravnim ukazom so imenovali za člana občinskega sveta v Ronkih Fiora Fumisa namesto Alda Minlussija, ki je odstopil, šer je postal občinski uradnik.
Veljavnost novega imenovanja je omejena na dobo zavezniškega u-pravljanja področja.
OTVORITEV ITALIJANSKIH OSNOVNIH SOL V II. OKROŽJU
Tržaški šolski nadzornik javlja, da bodo od 1. do 15. oktobra vpisi in ponavljalni izpiti na Italijanskih osnovnih šolah' v II. tržaškem okrožju. Pouk se bodo pričel 16. oktobra. Pojasnila dobe prizadeti na ravnateljstvih v Miljah, v Tržiču ln v Ronkih ali na posameznih pokrajinskih šolah.
BOMBA PROTI ŽELEZNIŠKI ČUVAJNICI
Včeraj ponoči so neznanci vrgli bombo proti neki železniški čuvajnici na progi Trst-Grljan. Eksplozija je povzročila majhno škodo.
JULIJSKA KRAJINA
Laburistični poslanec na obisku v Trstu
Trst, 17- sept.
Včeraj je prispel v Trst svetnik Ilarry Hynd, laburistični poslanec v britanskega parlamentu in zasebni parlamentarni tajnik prvega lorda admiralitete, ki bo imel vrsto predavanj v severni Italiji in Avstriji.
Poleni ko je imel predavanje za vojake o «Obvarovanju miru v industriji», je razpravljal včeraj z višjim častnikom za civilne zadeve polkovnikom Alfredom C. Boivma-nom in podpolkovnikom D. A. M Streetom, poveljujočim šastnikom Zavezniške obveščevalne službe.
Hynd je nedavno obiskal Trevi-so, Cortino in Videm, kjer je govoril o temah; eKrajevna vlada*, *Ka-ko deluje parlament)> in eoelo sodišča.»
SPREMEMBE DOLOČIL O SOCIALNEM ZAVAROVANJU
Trst, 17. septembra Zavezniška vojaška uprava Je pred kratkim izdala ukaz, ki spreminja določila o socialnem zavarovanju nameščencev otčlnsklh ln državnih davčnih blagajn. Ukaz vsebuje nadalje spremembe glede neposrednih pokojnih ln pokojnin družinskim članom, kakor tudi odredbe za povišanje deleža življen-skega zavarovanja in določa letni znesek za starostne in Invalidne pokojnine.
Odškodnina
državnim nameščencem
Trst, 17. sent.
Z nedavno izdanim ukazom Zavezniške vojaške uprave so priznali dnevno odškodnino za povrnitev voznih stroškov državnim nameščencem, katerih službeni sedeži so zaradi vojne v razrušenih, polraz-rušenih in poškodovanih krajih. V imenovane kategorije spadajo kraji, kjer je po mnenju Tehničnega civilnega urada postalo močno poškodovanih najmani 40% stanovanj, ali kjer število nerazpoložljivth stanovanj doseže Imenovani odstotek zaradi rckvizlcij ukazanih po oblasteh.
Odškodnino prve ureditve — e-nako eni mesečni plači — ki Jo ie imel uslužbenec 30. septembra 1945 leta — bodo plačali začasnim, dejanskim in samoupravnim državnim nameščencem, ki so ponovno alt prvikrat sprejeli službo v enem izmed imenovanih krajev, To odškodnino bodo odmerili le tistim, ki so dopolnili sest mesecev službo v teh krajih s pričetkom od 16. oktobra 1945 leta dalje in tistim, ki so jih poslali tja kesneje. V tem zadnjem primeru bo odškodnina pričela teči od dneva začptka službe v poškodovanem kraju.
Odškodnina bo znašala od maksimuma 40 pa do minimuma 12 lir na dan, gledč na stopnjo ln dr. žavni zavod, pri katerem so nameščene! v službi.
Zaradi pomanjkanja odej, je v soglasju z ZVU prvo nakazilo določeno za razdeljevanje delavcem in uradnikom, ki prebivajo v goriSki občini. Prodaja se bo začela v prihodnjih dneh ln se bo zaključila v prvih dneh oktobra. Za nabavo je za uslužbence Javnih ustanov potrebno posebno nakazilo, ki ga izda pristojni urad, medtem ko se morajo obrniti nastavljene! zasebnih podjetij na pokrajinski delovni u-rad ali na združenja, ki jih bo določil isti urad.
Odeje, deloma nove, deloma rabljene, so treh vrst: po 945, 735 ln 520 lir.
Opozarjamo, da bo temu prvemu razdeljevanju sledilo še drugo, ki ga bo verjetno deležno vse prebivalstvo.
PREHRANA
Razdeljevanje sladkorja. Sepral sporoča, da bodo danes začeli razdeljevati delavcem, ki so zaposleni pri težkih in najtežjih delih in imajo dodatne nakaznice izdane izključno od občinskega Prehranjevalnega urada v Goriči, po 750 gr sladkorja, po ceni 303.50 Ur za kg. Sladkor bodo prodajale naslednje trgovine: Tuzzi, ulica IX. Avgusta; Cigoj, ulica Monache; Conlglio, ulica Brigata Pavia; Valentinuzzi, trg De Amicis; Michelini, ulica Mo-relli.
NAJDBA ZAVEZNIŠKE LASTNINE
Ob priliki neke preiskave v stanovanju Andreja Štruklja v Ročinju, je civilna policija odkrila določeno količino materiala zavezniškega Izvora. Štruklja so naznanili sodišču, material pa so zaplenili.
NAJDBA STROJNE PUŠKE
V Gradišču je na obali Soče neki policijski agent odkril vrečo, v kateri je bil neki podolgovat predmet. Ko je vrečo odprl, je našel v njej strojno puško »Sten*. Oddal jo je na policijskem poveljstvu.
IZGINIL JE
Dne 30. julija Je izginil lz vasi Lukoveo 53 letni Alojz Mrzck, ne da bi bi od takrat sporočil kakršno
koli vest. Družinski člani, ki so v prvem času upali, da »e bo Mrzek vrnil, so zdaj po dolgih tednih javili primer na policijski stražnici v Rihembergu, ki je uvedla preiskavo.
GOSPODARSTVO
Britansko trgovinsko odposlanstvo bo odpotovalo na Kitajsko, kjer bo preučilo možnost obnovitve trgovinskih odnošajev, takoj ko sl bo Kitajska gospodarsko opomogla-Poslanstvo bodo poslali na Zeljo kitajske vlade. Nekatera britanska industrijska podjetja so prejela iz Kitajske mnogo naročil za stroje, ki jih bodo plačali v gotovini.
Ameriško vojno ministrstvo je sporočilo, da bodo 17 vojaških tovarn, v katerih so izdelovali strelivo, preuredili v tovarne za. proiz vodnjo umetnih gnojil, k.1 jih bodo Izvažali. Izvoz gnojil bo v državah omogočil hitrejšo obnovo poljedelstva. S tem bodo tudi zmanjšali nujnost prekomorskih Izvozov živil. Preurejene tovarne bodo na mesec proizvajale 70 tisoč ton amonijevega nitrata.
V Moskvo jo odpotovalo britansko odposlanstvo strokovnjakov angleške elektromehanske Industrije, ki bo s sovjetskimi oblastmi razpravljalo o uvozu angleških strojev za obnovitev velikih central na Dnjepru.
Jesenski Izpiti na višji in klasični gimnaziji
Na slovenski višji ln klasični gimnaziji ter na slovenskem višjem učiteljišču v Girici se bodo začeli zrelostni oz. usposobijenostni izpiti 10. oktobra 1946. Vsi drugi izpiti se začno že 23. septembra 1946.
Podrobnejši razporedi so objavljeni na šolski deski. Vpisovanje v šolo se začne 1. oktobra 1946.
JESENSKI IZPITI NA NIŽJI GIMNAZIJI
»Slovenska nižja srednja šola v Gorici sporoča, da bo začetek sprejemnih, popravnih, razrednih in nižjih tečajnih izpitov v jesenskem roku dne 23. septembra ob 8. uri zjutraj. Podrobna navodila in razpored je objavljen na oglasni deski v šolskem poslopju v ulici Randaccio 22.
Ravnateljstvo opozarja, da ne bo mogel nihče delati izpitov, kdor bo zamudil ta +ok.»
NEDOVOLJENA
MANIFESTACIJA
V soboto zvečer je priredila v Podgori manjša skupina oseb nedovoljeno manifestacijo. Ko so prišli v bližino pevmškega mosta, jih je brez vsakega incidenta razpršila civilna policija.
Podobna nedovoljena manifestacija jo bila prirejena v okrožju Standreža. policija
Poizkus ugrabitve
Strel, ki je bil oddan med ulico Barriera in postaja Sveta gora je v soboto okrog 22. ure priklical na kraj policijskega agenta, ki je dal alarm. Na kraj dogodka je pozneje prišla policijska patrulja, ki je ugotovila sledeče; okrog 22. ure sta dva neznanca, ki sta bila verjetno oborožena, skušala ugrabiti 33 letnega Vita Sardello, ki stanuje z družino v ulici San Gabriele št. 20.
Na klice na pomoč nekaterih stanovalcev je prihitel na kraj policijski podčastnik, ki je bil ob tisti uri na poti domov ln je bil tam v bližini. Opazil Je dva neznanca, ki sta bežala ln ker se nista na njegov poziv ustavila, Je ustrelil z revolverjem. Kmalu potem so tam v bližini aretirali dva neznanca, ki sta bila precej vinjena. Oba so pozneje spoznali kot avtorja polž-kušene ugrabitve. Policija vodi preiskavo.
ARETACIJA ZARADI PROPUSTNIC
Na gorlškem kolodvoru sta bila v soboto zvečer aretirana France-sco Galliano ln Vincenzo Giantur-co, oba iz Palerma, ker niste imela provilnlh prepustnic za vstop v Julijsko krajino.
V	nedeljo zvečer je civilna policija v Kanalu aretirala Ivana Lužnika in Jožefa Cuječa, oba iz področja «B», ker nista hotela pokazati osebnih dokumentov ln ker ata se upirala javni sili. Oba se bosta morala zagovarjati tudi zaradi nezakonite posesti jugoslovanskih lir.
V	Gorici so aretirali 25 letnega Josipa Hrovatina, stanujočega v ulici Carduccl 7 zaradi posesti nepravilnega dovoljenja o kroženju za avtomobile in ker je užalil policijskega agenta.
Dvajsetletna Vida Zuljanova 1* Košane je prijavila policiji, »la so ji ukradli listnico z dokumenti in 2.050 lirami.
PULJ
Uboj v silobranu v puljski gostilni
V gostilno «Alla nostra bandiera« v ulici Stola It. 15 je v nedeljo zvečer prišel okoli 21.30 ure 54 letni Anton Viskovič. V lokalu sta bila vodja gostilne Matteo Banci in 64 lqtna lastnica gostilne Naldi-nova.
Viskovič Je ob prihodu v gostilno vprašal Naldinovo o nekem Na-člnori£u. natq pa je začej z njo razgovor o odgodku. ki se le dogodil
med njima približno pred tremi leti. Takrat je Viskovič napadel Nal-| dinovo In zaradi tega Je bil pred sodičem obsojen na 9 mesecev zapora.
Očividno Je to staro sovraštvo privedlo Viskoviča v gostilno, ker kot je videti, ni mogel pozabiti ovadbe, zaradi katere je moral sedeti v zaporu.
Po razgovoru je Viskovič kmalu prešel z besed na dejanja; zaradi groženj je Naldinova pobegnila v kuhinjo, kjer je bil Banci. Sledil JI je Viskovič z nožem v rokah. Banci je posegel vmes, da bi branil starko. Naldinova Je pobegnila iz gostilne, da bi poklicala na pomoč, toda zaradi pozne ure ni našla nikogar ter se je vrnila v kuhinjo. Videla Je, kako je Viskovič vrgel Banclja na tla, mu s kolenom pritiskal trebuh, ga držal z levo roko za vrat ln v desnici vihtel nož. Ko je Viskovič zagledal Naldinovo, Je izpustil nož ln jo z desno roko zgrabil za vrat. Naldl-novi se Je posrečilo, da se ga Je osvobodila, medtem pa Je Banci se-gel po nožu, ki ga je Viskovič spustil na tla. Viskovič je zagrabil Bancija z obema rokama za vrat in ga skušal zadaviti; medtem je Banci z nožem sunil petkrat Viskoviča v prša. Viskovič je skušal ponovno naposti Naldinovo, a tej se Je posrečilo pobogniti iz kuhinje; prav tako Je pobegnil v gostilno tudi Banci In zaprl za seboj vrata.
Policija, katero so poklicali sose-
dje, je aretirala Banclja, ki je svoje dejanje priznal in povedal po-d At ke*%	, * «•-*.!« •- > V
RADIO TRST I
263,a m - 1140 ko
Torek, 18. septembra
17 simfonični koncert; 18.80 pregled angloameriškcga tiska; 18.45 lahka glasba; 19 glas Amerike; 19,15 tržaški kvartet; 19.45 angleška ura; 20.15 ital. vesti; 22.35 lahka glasba; 23.10 zadnje slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče; 24 zaključek.
1 RA
LL
RADIO TRST II
411 m . 731 lic
Torek, 17. septembra
17,30 originalna glasba; 17.45 Stravinsky: Ognjeni ptič; 18.15 mladinska ura; 18.45 ritmična glasba; 19 predavanje: Slovenska književnost; 19.15 Šostakovič; klavirski kvintet, izvaja:	Tržaški kvartet,
pianist §ivic Pttvel; 19.45 Industrie Ja v Jugoslavlj; 20 napoved časa. 'i'Sti v slovenščini; 20.15 vesti v italjanščlni; 20.30 plesni orkester «Hot»; 20.45 pregled tiska; 21 zaključek; 23.10 zadnje vesti v slovenščini na postaji Trst I-
Sreda, 18. septembra
7 jutranja glasba; 7.25 'koledar;
7.30	ital. vesti; 7.45 slov. vesti; 8 zaključek; 12 komorna glasba; 12 30 Charles Wllliamsov orkester;
3 2.45 napoved časa, slov- vesti; 13 jtol. vesti; 13.15 slovenske pesmi;
13.30	orkester Harry Roy; 14 pregled vesti, čitanje sporeda; 14.05 predavanje: Matija v risu; 14-15 zaključek.
LOUIS WILTON
10.
Kilometrski kamen št. 27
VIIL
Dan Kaye je imel Izvrsten takt in tako še Je pripetilo, da Je potem, ko je prišel v Blackfleld okoli štirih popoldne, ugotovil, da ne bi bilo primerno, niti spodobno predstaviti se ob belem dnevu pred vrati svojega starega prijatelja iz zaporov. Njegova zunanjost tudi ni bila takšna, da bi mogel biti nanjo ponosen ln ni hotel, da bi po njegovi krivdi# elegantni James ne bil osramočen pred sosedi.
Zaradi toga se je odločil, da bo počakal noči. Vedel Je, kje približno lezi »Gozdarska hiša*, ker se je že na postaji poučil pri nekem dečku o vsem potrebnem ln tako je bU prepričan, da jo bo mogel najti brez vsak* težkoče. Vrhu tega je Imel na razpolago dovolj časa, ker jc zadnji vlak v London odpeljal tj ob polnoči.
Dan je mirili tudi na to, da bi to priliko izrabil za počitek tor da b‘ sl pogasil peklensko žejo, ki ga je tako mučila, Prav s takšnim na-
gonom, kot vodi kamelo do puščavskega vodnjaka, Je Dan krenil med lepimi hišicami ln vrtičl proti glavni cesti, ki se Je vila ob robu gozda ln od koder Je res kmalu zagledal gostilno »Pri veselem postiljonu.* To je bilo trdno In dobro .grajeno poslopje z veliko napisno desko, na kateri Je bila naslikana pos'tna kočija, k| Jo Je vleklo sest konj, ki «so požirali cesto* kot so 'nekoč govorili. Vse to je dajalo gostilni videz starodavnosti. Toda bilo Je očividno, da so se sedanji lastniki starinske . gostilne znali prilagoditi sodobnim časom, ker so nekoliko v ozadju sredi bujnega zelenja zgradili moderno stavbo, ki je nedeljskim gostom nudila vse mogoče ugodje. Poleg te stavbe je ležalo Igrišče za golf, ki Je liživa'j sloves enega Izmed najboljše vzdrževanih igrišč v srednji An-gMfc
Gospa ningleycva jo bila zdrava in dobro ohranjena gostilničarka kljub temu, da je Imela za. seboj
ie več desetletij. Nosila je kratke in vedno lepo nakodrane lase; njeni široki in okrogli nohti so bili brezhibno rdeče lakirani. Ljudstvo, ki je obiskovalo njeno gostilno, jo je visoko cenilo zaradi njenega energičnoga ln nizkega glasu. Za ljudi, ki so ob nedeljah obiskovali prizidano gostinsko poslopje, pa jc- znala najti prlmerjejšl naglas in zbrano prijaznost, kar Je vse skupaj v veliki meri prispevalo k temu, da je gostilna «Pri veselem postiljonu* prišla na zelo Imeniten glas. Mlad in eleganteh gospod, ki je pred kake pol ure prispel z nič manj elegantnim avtomobilom, bi verjetno zelo rad nekoliko poklepetal, ker je z živim zanimanjem vzel na znanje že prve aprejemn« fraze, ki jih je naslovila nanj imenitna gostilničarka, da bi napravila na gosta dober vtis.
Ko je gospa Hingleyeva opazila, da Je simpatični gospod zelo prijazen človek, se Je odločila, da mu bo nekoliko časa delala družbo; novi gost pa je med tem mirno srebal čaj na sončni terasi.
«ObičaJrto je pri nas mnogo bolj razgibano kot zdaj ln posebno polet) se gostje silno zabavajo — mu je pripovedovala dobra gostilni-
čarka — toda tudi v tem času, če le ne pride do kakega slabega vremena, Imamo zlasti ob sobotah ln nedeljah mnogo gostov. Preteklo soboto sem morala na primer odsloviti precej gostov, ki so prišit k nam na Obisk, ne da bi se nam prej prijavili. Mnogi gospodje prihajajo lz Londona k meni igrat golf; imamo Imenitno igrišče, ki ga lahko vidite tam doli. Vsi pripovedujejo, da Je naše igrišče ravno tako lepo, kot tisto pri sv. Andreju, čeprav tukaj nimamo visokih pečin nit' morja. Uredil ga Je pokojni Paulsen, moj prvi mož — pri tem J, gospa Hingleyeva globoko vzdihnila in položila roko na enega Izmed treh medaljončkov, ki so počivali na obilnih grudih — tudi moj pokojni mož seje silno zanimal za golf in je bil Imeniten igralec... Moj drugi mož — pri tem Je občutljiva vdova poboino pobožata drugi mcdoljonček — Je bil podjeten, saj Je napravil načrt za ono lepo palačo, ki jo je dokončal moj tretji mož. Tokrat je bil njen vzdih že naravnost presunljiv ln roka se ji je nekoliko dalj časa ustavila na zadnjem medaljončku. — Toda ni mu bilo usojeno, da bi videl uspeh švoje zamisli, ker Jo umrl ravno takrat, ko »o zgradbo
dokončali ln še preden se je začela sezona...*
»Oh — je vzkliknil Alf Duncan In v njegovem prijetnem glasu ln blagohotnem pogledu je bilo čutiti tako živo sočutje, da je trikratna vdova stisnila v pest vse tri svoje talismane in je le s težavo premagala ganjenost, ki se jo je lotevala.
«Da, da, seveda — Je nadaljevala in sramežljivo povešala oči — od tistega dneva je ležala vsa teža podjetja na mojih ubogih ramenih. Imam sicer ravnatelja, ki pa Je zelo neodločen in takšen ubožec, da bi moral človek ob njem kar zaspati. Ko je prišlo do tistih tajinstvenih nezgod ob črnem kilometrskem kamnu, smo imeli toliko dela, da se dolge tedne nismo mogli niti za trenotek odpočiti.«
«(!rml kilometrski kair.en?« je vprašal vljudni mladenič In presenečeno na široko odprl oči. Ker mu ta zadeva ni bila prav nič znana, je gospa Higleyeva na široko odprla zatvornlce svoje zgovornosti.
«Kako je mogoč«, da ničesar o tem ne veste, ko so vendar časopisi že toliko pisali? Ce greste od naše gostilne, vidite, da je tisti usodni kamen drugi po vrsti ravno sredi gozda, ln sicer takoj za velikim
Glavni urednik: PRIMOR B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
ovinkom. V tem poletju je bilo na temi mestu ie mnogo avtomobilskih nezgod, In sicer druga zo drugo v zelo kratkih časovnih presledkih. Vsi vozači so se ubili; prvega Je ob nezgodi tako zmaličilo. da Se do danes niso mogli ugotoviti njegove Istovetnosti. Vsi drugi so bili bogati in odlični ljudje. Vse nezgode so se pripetile ponoči ln v skoraj istih okoliščinah, tako da so se takoj za tem pojavile govorice o najbolj čudnih ln skrivnostnih stvareh- Po tretji nezgodi, se je začelo na to mesto pravo romanje radovednežev. Pomislite, da smo Imeli nekega popoldneva v našem vrtu nad 600 avtomobilov. Vendar je od tedaj preteklo ie več tednov, ne da bi prišlo do novih nezgod, zaradi česar od danes naprej agenti Avtomobilskega kluba usodnega kamna ne bodo več stražili. Ven-dai še vedno kroži glede tega začaranega kamna polno najrazličnejših govoric. Danes zjutraj j« na primer ena Izmed mojih P°~ strežnic, ki hodi spat na svoj dom v bližnjo vasico, vsa razburjena pripovedovala, da je v pretekli noči, ko ^ tla domov, srečala ogromen fantastične zunanjosti« *'• ie vu-.l z blazno hitrostjo.
UNadaljevanj* prihodnjič!