-----   290   -----
Natoroznanske reči.
Pogled v človeški želodec.
Kaj — pogled v človeški želodec? Ali res? Res, res — pogled v želodec in še v želodec živega človeka. Poglejmo, kaj se v njem godi. Zlo hvaljeni časnik „Aus-land" nam pripoveduje, da v Novem Yorku v Ameriki živi mož, St. Martin po imenu, ki ima luknjo v trebuhu. Vstreljen je bil v trebuh, in po posebni sreči se mu je zacelila rana tako, da mu je le luknja v želodcu ostala.
Kaj takega se ne primeri vsaki dan. Ni tedaj čuda, da ga je berž množica zdravnikov obiskavala, ki je hotla viditi: kako želodec povžite jedi prekuhuje. Pervo je bilo, da so skozi luknjo vtaknili Romirjev gorkomer (termometer) v želodec, prepričati se: kolika toplota je v želodcu? Pokazal jim je 27 stopinj in pol gorkote.
Potem so dali možu razne jedi jesti  in   vidili   so tole:
Korenje (merkvo) — piše dr. Bunting — je želodec povžil še le v 5 urah. Na pol pečeno goveje meso (Roast-Beef) je povžil v poldrugi uri. Stopljenega sirovega masla (stopljenega putra) ni nič prekuhal; neprebavljeno je plavalo po želodcu sem ter tje. Ribe je še dosti kmali prekuhal. Vzeli so nekoliko želodcevega soka iz njega in ga djali na rudeč papir, — berž mu je vzel rudečo barvo, da je bil papir bled. — Te skušnje niso dosti drugače od tistih, ki jih je pred 20 leti na znanje dal dr. Beaumont.
Dalje piše dr. Bunting, da je mož z odpertim želodcom zmiraj terdnega zdravja. Luknja ga ne nadležuje nikakor; mož dela po navadi. Če vodo pije ali kaj druzega požre, in nima luknje s platnenim okladom zadelane, priteče vse, kar je povžil po luknji ven. Skozi to luknjo pa se prikaže tudi večkrat nekoliko notranje (žlemnate) želodcove kože; debela, kakor da bi bila otekla, je takrat, kadar želodec povžite jedi prekuhuje, — tanka pa,   kadar je želodec prazen.
Mož je 50 let star, suh sicer,  pa terden.