List 38.
Politični oddelek.
Ljudsko štetje.
Zadnji dan meseca decembra tekočega leta vršilo se bode v naši državi zopet splošno ljudsko štetje. To ljudsko štetje ni uspeh moderne kulture, ampak je že starodavna institucija, katero so poznali že stari Rimljani, ki so jo najbrž prevzeli od nekdanjih Egipčanov, tega naroda številk in vsega, kar je ž njimi v zvezi. Pri nas se vrši ljudsko štetje na temelju zakona z dne 29. marca 1869. 1. in sicer na jako kompliciran način. V tem, ko zadostuje v druzih državah za ljudsko štetje listek v osmerki, rabi se pri nas cela pola papirja, prenapolnjena z vsakovrstnimi, ne ravno posebno jasnimi rubrikami, tako da manj izobraženega človeka kar zona spreleti, če dobi tako polo v roke. Ta okolnost, kateri se pridružuje še cela vrsta drugih, nič manj tehtnih, je kriva, da pri nas uspehi splošnega ljudskega štetja, ki se ponavlja vsacih deset let, niso tako zanesljivi in nedvomni, kakor bi bilo potrebno tako v državnem interesu, kakor tudi v znanstvenem in zlasti še v kulturnem in znanstvenem interesu prebivalstva. Saj štetje nima namena, napolniti samo debelih knjig z osrednje statistične komisije z vsakovrstnimi številkami, saj to štetje nima namena samo konstatirati, koliko prebivalstva ima država, koliko ga imajo posamezne dežele in občine, ampak štetje ima nalogo, zbrati materijal, iz katerega voditelji države zamorejo posneti dejanske razmere, ki vladajo v posameznih pokrajinah, ter da na podlagi tega zamorejo poskrbeti, kar je v interesu zdravega razvoja države in napredka prebivalstva potrebno ukreniti.
Vse to je posneti našim državnikom iz rubrike „poklic ali opravilo0. Ako se izkazi te rubrike primerjajo z izkazi prejšnjega štetja, se da premnogo spoznati. Iz teh številk se vidi, če je gospodarstvo napredovalo ali  nazadovalo, če napredujejo  ali  prodajajo posamezne
produkcijske stroke, katere teh strok se diferencirajo na podstroke, in katere se združujejo v produkcijo na debelo, če nastajajo nove, in če izginjajo stare stroke, če se razne stroke šele, da, celo slika o finančnem uspevanju posameznih produkcijskih strokah se lahko dobi iz te rubrike. Kako poučna je dalje rubrika nstarosta in koliko se zaraore iz nje kombinirati. Kako važen materijal za socijalno statistiko se dobi iz podatkov o stanovanjih. Vse to glasno svedoči, kako znamenitega pomena zamorejo biti statistični podatki, ki nam jih poda splcšno ljudsko štetje.
V  naši državi in posebno za naš narod ima pa ljudsko štetje tudi še drug, jako važen pomen. Živimo namreč v državi, kjer je nastanjenih več različnih narodov, mej katerimi se bije že stoletja ljut boj. Nemški narod se vojskuje za nadvlado, slovanski narodi branijo svoj obstenek in zahtevajo ravnopravnosti. Umeje se samo ob sebi, da kakor v vsaki vojni, je tudi v tej vojni mej avstrijskimi  narodi   število   kombatantov velike važnosti.
Toda pri ljudskem štetju, kakor se izvršuje pri nas, se ne skuša dobiti zanesljivega števila pripadnikov posameznih narodnosti, ampak pri nas se je za narodnost izumil poseben surogat, ki ga zovejo: občevalni jezik.
čemu se je to storilo in zakaj se ne zapisuje narodnost posameznih prebivalcev?
V  naši državi proglašajo zlasti državni krmilarji narodnost za predsodek in jej odrekajo vsak drugi pomen. Naša država, ki bi morala biti prava mati vsem svojim narodom, čuti nekako instinktivno, da ne izpolnjuje svojih dolžnosti, da se je izneverila svojemu poklicu, in zato hoče po vsi sili celo državo uniformirati. V to svrho skuša povsod in v vsakem oziru širiti moč in veljavo nemške in madjarske narodnosti ter oslabiti in ob zid pritisniti druge narodnosti. In v to svrho se tudi pri ljudskem štetju ne zapisuje narodnost, ampak samo občevalni jezik.
Svet naj ne izve, koliko je v habsburški monarhiji nenemških narodov, svetu se hoče  natvezati, da sta
neirški in madjarski narod v tej državi prva, drugi pa da kot narodi sploh ne pridejo resno v poštev.
Gre se pa še za več. S tem, da se ne zapisuje narodnost, nego »občevalni jezik, se da pačiti resnico o narodnostnih razmerah in se da število Nemcev io Ma-djarov umetno pomnožiti, število Slovanov umetno znižati, a s tem se Slovanom prikrajšajo tudi njih državljanske pravice, kajti pri ljudskem štetju dobljeni izkaz je za dobo desetih let podlaga pri presojevanju gotovih narodnostnih zahtev in potreb. Na podlagi ljudskega štetja in izkaza o občevalnem jeziku je hotel Gautsch razdeliti Češko v dve pokrajini, na tej podlagi je Korber uredil svoj jezikovni načrt, na tej podlagi se presojajo narodnostne razmere tudi na Štajerskem, na Koroškem, na Primorskem in tudi na Kranjskem.
S tem je pa dokazano, da indentificira država obče-valni jezik z narodnostjo, to smatra občevalni jezik za histerij narodnosti, in zato je naša sveta dolžnost, da pri prihodnjem štetju opišemo v rubriko občevalni jezik  vedno  svojo narodnost.
Stran 364.