Ste v. 355.
- t ■ "
l?'" 21 j & vsak dan,
V Trstu« v ittrtak 23. (teunbri H1S,
tudi ob nedeljah ob 5 zjutraj.
praznikih,

i- Jtvo Ulica Sv. Franč;i*a Asiikega «t 20, L naditr. — Vrt <=i naj se poSlljajo uredmitvu lista. Netranklrana pisma se M sprejemajo In rokopUl * ne Tračajo.	^
• ^teti *n odgovorni urednih štetan (V>dina. Ustnik konsoralj JVmntfV Tisk tiskarne .Edinosti \ vpi««:* t*™***} i«:. :in poroftvura v Trstu, ulica Sv. FranoiSka Aa^kega ^ Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57.
Za celo leto
Naročnina znala
Za pol leta ... -......
n tri mc«ere..........
t * nedeljsko izdaj« za celo leto za pol leta
24 — 11—
5.20 26t
Letnik XI.
Posamezne Številka .Edinosti* se prodajajo po S vinarjev, zastarela itevtlke po 10 vinarjev.
Oglas! se račtmafa na milimetre v Sirokosti ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev in obrt- "'rov.....mm po 10 vin.
Omrtetce, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
vodov.................... mm po 20 vi*
Oglasi v teksta Hsts do pet vrst.......K 20.-
vsaka nadaljna vrste................. . 1-
Mall oglasi po 4 vinarje beseda, nafmanj pa 40 vinarje*.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinost:-. Narjfcnlai
m rtklamacije se poSljajo upravi Usta. F4jjuje se izklji/cno !« upravi .Edinosti". — Plača in toZi se v Trstu.
Uprava In lnaeratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Pnmčtfka AaUkega B. 20. — PoitnohramlniM rafen SL
Presied najnovejših dogodkov.
bilo do-
Italijansko bolite. — Topovski boji na Tirolskem in mestoma na primorski fronti. Napad pri Dolju odbit.
Balkansko bojišče. — Pri Peči je najdenih 69 zakopanih srbskih topov.
Rusko bojišče. Nobenih bistvenih g^dkov.
Zapadno bojišče. — Francozi zavzeli vrh liartma.insweilerkopfa in kos jarka na iiiKenfirstu. Napad pri Metzeralu odbit. Cesar Viljem odgodi! potovanje na zapadno irotUo.
Turška bojišča — V Iraku lokalni boji. Plen Turkov pri Anaforti in An Burnu. Pri Seddil Baliru nič novega.
Razno. — Osvojitelj Lutticha, general Ertnitic^ umrl.
DUNAJ, 22. (KorJ Uradno se objavlja: 22. decembra 1915, opoldne.
Delovanje italijanske artiljerije proti tirolski južni fronti se nadaljuje. Tudi na o-st-t!?h frontah mestoma posamezni topov-si : boji. Napad sovražne stotnije pri Dolju ob tolminskem predmostju se je razbil v našem ognju.
lik
načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Cadorne.
1)1 NAJ, 21. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijan-j generalnega štaba 20. decembra: V 1 . r-ki dolini so t. m. popoldne manjši s .\ razni oddelki, podpirani po močnem ar-iljerijskem ognju, napadli naše postojanke na Monte Cocca, severno Ledrskc-ga jezera, a smo iih odbili z našim og-:r . t. Enaka usoda je doletela nepričakovani napad sovražnih, v bele plašče oblečenih oddelkov proti našim četam v odseku Mille Orobe na visoki platioti med d ' iama Torre in Astico. Na ostali fronti artiljerijsko delovanje. Sovražna artiljerija je obstreljevala tudi nekatere vasi.
3.000 italijanskih otic»rjev padlo. -
Cf PIH, 21. *Kor.) Glasom »Ziiricher
Zeitung« iz Milana znašajo italijanske iz-g-ioe na Oiiciriih do konca novembra
Pisatelj Scipio Slapater iz Trsta nadel na bojišču.
Rusko volno posolilo.
KOD.AN J, 21. (Kor.) Kakor poročajo različni petrograjski listi, se Je rok za podpisovanje novega vojnega posojila podaljšal do 1. januarja, ker so podpisi skrajno pičli in podpisani zneski zelo nizki.
Z zopodnim Hojlifti
BERLIN, 22. Kor.) Veliki glavni stan,
22. decembra 1915.
Francozi so popoldne z znatnimi silami napadli naše postojanke na Hartmanns-vveilerkopfu in Hirzsteinu v bližini Watt-we:lerja. Posrečilo se jim je zavzeti vrh Harfmannsweilerkop!a, ki je bil po francoskih uradnih poročilih baie seveda že od konca aprila v francoski posesti in majhen kos jarka na Hilsenfirstu. Del izgubljene postojanke na Iiartmannsweilerkopfu smo si danes zopet priborili. Napad pri Metzeralu se je razbil pred našo postojanko. Na ostali fronti vslcd slabega vremena in srteževja le majhno bojno delovanje.
Vrhovno armadno vodstvo.
Cesar Viljem odgodil potovanje na zapadno fronto.
BERLIN. 22. (Kur.) \Volffov urad poroča: Cesar Viljem je nameravano nadaljevanje potovanja na zapadno fronto vsled lahkega vnetja staničja, vsled katerega inora za par dni v postelj, odgodil.
Izdelovanje municije na Angleškem.
LONDON, 21. (Kor.) Minister za municijo Lloyd Ueorge je podal sporočilo o delovanju urada za municijo, naglašujoč, da je bil nakup surovin v Ameriki zadosten, da je potreba Angležev pokrita za mesece in da se morejo še izdatne množine prepuščati zaveznikom, bspelfi izdelovanja municije so izredno zadovoljivi. Množina granat, porabljena v septembru, se je nadomestila v dobi enega meseca. Velika Britanija bi kntalu mog i a v enem samem tednu izdelovati tako velike mno-Pa je izdelala . idi znatno število
zine.
topov največjega kalibra. Izdelovanje strojnih pušk se je od junija popeterilo, o-no ročnih granat poštirideseterilo. Izdelovanje hudo eksplozivnih snovi ni le zadostno za pokritjt1 rotreJbe Angcleirv,. marveč more tudi zaveznikom odstopati znatne množine.
hajate dva težka topova, ea potiski top (Schneider - Creuiot), množina pušk in municije, dalje municija za puške In strojne puške, veliko število mezgpv, munlcij-skih voz, šotori polni živil, telefonskega materiala in ženijskega materijala. Sovražni letale! so včeraj do večera srdito obstreljevali razne postojanke in taborišča, da uničilo tamkaj ostavljeni plen. kar pa se jim ni posrečilo. Seddil Bahr. Z desnega in levega krila nič važnega. V središču le sovražnik od časa do časa obnavljal svoje napade. Bil pa je vedno odbit.
CARIGRAD, 21, (Kor.) Od ranega jutra dalje je vse rr%sto v proslavo turške zmage na dardanelski fronti in popolne u-meknitve sovražnika iz Anaforte in Ari Burna, bogato okrašeno z zastavami. Avstro - ogrska in nemška kolonija se udeležujeta splošne radosti. Vse časopisje pri-občuje navdušene članke, v katerih hvalijo in proslavljajo hrabrost turških armad, ki so se mesece in mesece ustavljale sr-duim napadom angleško - francoskih vojska in brodovij in sedaj vidijo svojo vztrajnost ovenčano z uspehom.
ROTTERDAM, 21. (Kor.) »Rotter-damsehe Courant« javlja iz Londona: Časopisje razpravlja o umiku angleških čet iz dela njihovih pozicij na Galipolju in meni, da so si Aneleži v svesti ponesrečenja dardanelske akcije, da pa vendar čutijo vest kot nekako olajšavo. »Times« imenuje galipoljsko vojno enega najmonu-mentalnejših udarcev v vodo, kar so jih kedaj imeli zabeležiti Angleži. Tolaži se s posrečenjem urnika in piše: Će Turčija zapira za nas morsko pot, nam omogočuje posest rta Hellesa. da zapiramo mi morske ožine tudi za Turško in njene zaveznike. To je uspeh, čigar dosega je dovolj dragocena. Zanj plačana cena ni previsoka.
LUG A NO. 21. (Kor.) V Italijo došia angleška poročila o opustitvi Suvle kakor udi po avstralskih in novozelandski!! četah zasedenih galipolskih postojank olep-šujejo poraze zaveznikov, poudarjajoč, da niso imele čete nikakih težkih izgub in da je nameravano traino vzdržanje Seddil Balira. V Italiji se domneva, da bodo iz Galipolja umaknjene čete prepeljane v Soiun.
— w	-------~
Novi grški poslanik v Carigradu.
vornik je poudarjal končno, da bi bili hrvatski zastopniki v državnem zboru morali demonstrativno zapustiti dvorano, in se jim zamerja, da niso storili tega. Nato je interpeliral posl. Jalžabetič zaradi raznih lokalnih zadev, zaradi razdeljevanja podpor ženam vojakom in zaradi izvrševanja davčnih eksekucij. Ob koncu izvajanj posl. Jalžabetiča je prišlo do glasnega prerekanja med interpelantom in Starče-vičevo stranko. Nato se je seja zaključila in se prihodnja seja določila na jutri. Na dnevnem redu je razprava indemnitetne predloge.	_.
Protest Nizozemske proti zaplembi poštnih zavojev.
HAAG, 21. (Kor.) Ministrstvo zunanjih stvari poroča, da je nizozemska vlada e-nergično protestirala pri angleški vladi zaradi zaplembe poštnih zavojev na nizozemskih poštnih parnikih »Noordham«, »Frisia« in »Rotterdam«.
AMSTERDAM, 21. (Kor.) Kakor poroča »Hendlesbladet* so Angleži zopet zaplenili nizozemsko pošto na pamiku »Noortert». _____
Požari.
LONDON, 20. (Kor.) Dva velika požara sta uničila včeraj v Leithu in Port Etundi pri Glasgovu za 400.000 funtov šterlin čaja, kave, tobaka in whiskija.
Osvojitelj Lutiicha umrl.
H ANO VER, 22. (Kor.) General Emmich, RIM. 21. (K™)" Kakor'se poroča danes, osvojitelj Lutticha, je umrl.
r«^	Potopljeni angleški ladji.
DUNAJ, 21. (Kor.) Angleški _ »ttunsey«, ki je bil poprej nemški parnik »Ophelia«, je potopljen. Angleški parnik »Belford« iz Glasgowa tudi potopljen. Posadka je rešena.
je pisatelj Scipio Slapater iz Trsta, dne 3. t. m. padel kot nadporočnik.
Sleparstv a v italijanski vojaški intendancl.
LUOANO. 2L (Kor.) Aretirani so bili nadaljni trite visoki italijanski intendan-čni Častniki v Neaplju in Bolonji zaradi velikih sleparstev. V Torre Annunziata so bila odkrita slerrarstva v škodo državne Železnice pri dobavi premoga v vrednost' enega milijona lir.
SulKcnsKo mj&e.
DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se objavlja: 22. decembra 1915, opoldne.
Pri Peči je bilo zopet uplenjenih 69 topov, ki so jih zakopali Srbi. To število se bo najbrže še znatno povečalo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BLRLIN. 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. decembra 1915.
Nobenih bistvenih dogockov.
Vrhovno armadno vodstvo.
MILAN, 21. (Kor.) »Corriere della Sera poroča, da je bila dolina Vardarja od \rdžana in Amatovskega jezera do Soluna že izpremenjena v ogromno okopno vojno taborišče s številno artiljerijo, ki se še neprestano pomnožuje in z ogromnimi inunicijskimi zalogami. Iz Anglije so prispela tudi lokomotiva in železniški vozovi.
Napad ruskih rušilcev na bolgarsko
torpedo vko.
SOFIJA. 22. (Kor.) Kakor poročajo li-Mi. so se približali predvčerajšnjem štirje ruski torpedni rušilci. ki nadzirajo rumun-ska pristanišča, da preprečijo turška vti-hotaplenja, neki bolgarski torpedovki, ki je izvrševala stra/no službo in so streljali nanjo. Torpedovka je odgovarjala. Tudi obrežne baterije so se udeleževale boja. Ktnalu nato so torpedni rušilci odpluli. Bolgarska torpedovka ie ostala nepoškodovana.
Bolgarsko sobranje.
SOFIJA, 21. (Kor.) Sobranje je bik)
sklicano za 14 '27. decembra.
ru H3 MHfe
DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se objavlja: 22. decemnra 1915, opoldne.
Mestoma topovski boji in praske.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. frnl.
BERLIN, 22. (Kor.l Veliki glavni stan, 22. decembra 1915.
Nobenih bistvenih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Angleška spodnla zbornica.
LONDON, 21. (Kor.) V govoru o izdelovanju municije je municijski minister Lloyd George še izjavil: Mi rabimo za nove tovarne 80.»M>0 izučenih in 200— 300.0«>0 neizučeniii delavcev. Ne moremo dosti doseči, ako strokovne organizacije ne pripuste, da se porabijo za deio tudi neizvežbani deiavci in ženske. Naša zmaga je odvisna od delavcev. Mogoče je napraviti, toda ne vem, če ni že prepozno. Tja smo šli prepozno, tu smo prišli prepozno; pričeli smo prepozno z našimi akcijami, prekasno prihajamo z našimi pripravami. Llovd Georee je zaključil: Armade aliirancev neprestano zasieduje peklensko strašilo »prepozno«. Vse je odvisno od najbližjih mesecev. Na zadnji konferenci zaveznikov v Parizu so bili storjeni sklepi, ki bodo vplivali na ves potek vojne.
LON'^%T 21. (Kor.) Spodnja zbornica ie soglasno sprejela zakonsko predlogo glede -omnožitve armade za milijon mož. Ministrski predsednik Astjuith je naznanil, da je bila v zalivu Suvla ostavljena le neznatna množina zak>g in šest topov in da je bilo pred odhodom čet vse uničeno. Glede pred kratkim se vršivših vojaških konferenc v Parizu je izjavil Asquith, da pričakuješ zavezniki od teh konferenc ožjega skupni'"1 delovanja in krepkejše izvedbe načrtov. Zavezniki so odločeni, da zmagain ^ r O posebnem miru nočejo nič vedeti. Vojna poteka zanje vedno boh ""	" dmond je glede Derby-ieve nabiralne kampanje, ki je po objavljenih iznesla skoro 21 i milijona mož. izjavi1 Ary> bo moralični uspeli te ka«'-- važen za ves svet.
S turlkih mi
C \RIGRAD. 2!. Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Pri Kutela-mari se nadaljujejo krajevni boji s presledki. — Kavkaška fronta: V središču, v oddelku lia. je bil napad približno en polk močnik sovražnih sil na naše pred-stražne postojanke, ki jih ie branila ena stotnija. z lahkoto ustavljen. — Dardanel-ska fronta: Ari Burnu in Anaforta: Seznam vojnega materijala vseh vrst in vojaških opremnih predmetov, ki jih sovražnik ni mogel vzeti s seboj, še ni končan. Med plenom pri Ari Burnu s« na-
ATENE, 21. (Kor.) Uradni list objavlja imenovanje bivšega za zunanje zadeve, Kallergliisa, za poslanika v Carigradu.
RnmunsKI senat.
BUKAREST, 21. (Kor.) Tekom nadalje-parnik vani a adresne debate je senator Suku-lescu (lib.) branil politiko vlade, da je bil mnogo omenjani trenotek za nastop Ru-niunije v svetovni vojni mogoče ugoden s stališča strategije, ne pa s političnega stališča. Senator Marghiioman (kons.) je razpravljal o politiki vlade z dveh stališč, z zunanjega in gospodarskega položaja dežele. Govornik je odobraval rezervo, ki si jo je nadela vlada v sedanjih okol-seinah pri razmoti ivanju zunanjega po-"žaja. Konservativna stranka polaga važnost na to, da zagotovi liberalni stranki svojo pomoč. V interesu Rumunije je bilo, da ie z ozirom na predstoječo vojno pospeševala prodajo žita, oziraje se na mednarodne dogovore; kajti veliki kapitali v Rumuniji so bili potrebni. Senator Stel-lian je izjavil, da noče nič vedeti o tem, da bi morala Rumunija nastopiti v danem trenotku. V trenotku se nahaja Rumunija v težavnem položaju. V interesu ruinun-skega plemena, je rekel govornik, hočemo vedeti, kaj se godi. Vlada bi morala biti informirana o namerah osrednjih vlasti na Balkanu. Današnji položaj Rumunije ni čisto nič drugačen, kakor da se pušča Rumunijo od zunaj obkoljevati po avstrijskih in nemških armadah, v notranji pa je razcepljena v sovražne skupine, ki se medsebojno sumničijo. Govornik je zaključil: Mi nimamo nobene trdno začrtane politike, lahko se reče, da jo vodimo kar na sleno.
Sebeko v avdijenci pri romunskem kralju.
BUKAREST, 21. (Kor.) Šebeko je bi! danes sprejet v avdijenci pri kralju.
Hrvatski sabor.
ZAGREB, 21. (Kor.) Posl. Cerovac (član večine) interpelira zaradi novih emblemov monarhije. Ban baron Skerleez izjavlja, da se more to vprašanje najprimerneje in najpravilneje rešiti po regni-kolarnih deputaciiah, sklicanih ad lioc. Tako je prišla ta stvar v oni tir, v katerem se more to vprašanje, ki bi bilo moglo skaliti medsebojno razmerje med Hrvatsko in Ogrsko, rešiti v obojestransko zadovoljnost. (Viharno odobravanje, ploskanje pri večini.) Interpelant in zbornica sprejmeta odgovor na znanje. Utemeljujoč svojo interpelacijo je izvajal posl. Hervoj, da je dejstvo, da se je hrvatski grb izpustil v malem grbu, bilo nedvomno zanikanje hrvatskega naroda in njegove državnopravne individualnosti. Zgodovina ni zbrisala hrvatske države, temveč obstoja in živi ta država v zavesti vsakega Hrvata. (Odobravanje pri opoziciji.) Go-
Položaj.
22. decembra.
Turška uradna poročila poročajo o v^ liki zmagi turškega orožja na Galipolj-skem ^oiucto'^u in sicer v odsekih Anaforta in Ari Burnu. Sovražne čete so se morale umakniti v divjem begu in ob o-gromnih izgubah. Londonsko poročilo priznava ta angleški poraz v toliko, da sporoča, da so se angleške čete vkrcale, skuša ga pa zmanjšati s trditvijo, da so S2 vse čete umaknile z uspehom, s topovi ;n zalogami vred, in dodaja še pripombo, da se čete prevedejo na drugo bojišče.
Morda se ne motimo, ako menimo, da nastopa sedaj, o čemer se že dolgo govori, priznanje namreč, da se je dardanelsko podjetje ponesrečilo in da se — opusti.
Priimmha. da se angleške, čete prevedejo na drugo bojišče, je zelo nedoločno in pušča široko polje za domneve, ker so nam pred očmi razna imena: .Makedonija, Mezopotamija, Perzija, Egipt, kar vse spada k velikemu kompleksu orijentskih bojišč, ki delajo sedaj Angležem velike in hude skrbi. Znaki kažejo, da se na vsem tem kompleksu pripravljajo važni dogodki. Berolinski »Nationalzeitung« sporočajo od ruske meje, da v petrograjskih vojaških krogih govore o velikih premikanjih ee-t na vseh orijentskih bojiščih, ki pome-njajo začetek pomembnih dogodkov. Povsod se razvija živahno delovanje.
Današnja poročila iz Romunske so nas obvestila, da je močno rusko brodovje obstreljevalo bolgarsko utrjeno mesto Varna ob Črnem morju. Ni verjetno, da bi bil cilj temu podjetju le razdevanje Varne, marveč sodijo, da je to znak, da P u sija vendarle pripravlja izkrcavanje svovh čet na bolgarska tla, kar utegne biti v zvezi z gori omenjenim vrvenjem na vsem \ztočnem bojišču. Sploh se zdi, da so Rusi začeli živo občutiti potrebo, da vsaj — govore o veliki vojevitosti. > V\ssiche Zeitung« javlja n. pr. iz Petro-grada, da glavni stan trdi, da je preskrba ruske vojske z municijo zagotovljena in da so rezerve tako močne, kakor nihče ne sluti. Vojska tla je sedaj zavarovana pred takimi presenečenji, kakršna so jo doletela, ko ie Mackensen pripravljal svoj napad na Ruse. Sedaj da pride tako presenečenje, da bo strmel ves svet. — Zabeležili smo to vest po nemškem listu le radi nje Kurijozitete. Ne pa morda zato, ker pripisujemo tem ttapovedbam po-membnost gotovih dejstev, kajti menimo marveč, da jim je v prvi vrsti namen, da ohranjajo dobro razpoloženje pri prijateljih.
Ce imajo domneve o ruskih pripravah za akcijo proti Bolgarom reelno podlago, potem nam stopj. pred oči v vsej svoji akutnosti vprašanje: kaj in kako ukrene Romunska? Kaj namerujejo odgovorni oficijelni krogi, kako je razpoloženje v deželi^ Kajti tudi v Romunski je približno tako kakor v Grški: javno razpoloženje ie važen komponent vnanje politike. Ni sicer odloCilen, vendar pa se mu mero-eliijni krogi ob določanju smeri svoji politiki ne morejo popolnoma odtezati. O ra*z-položenju v Romunski je prinesel rnad-j^rski list »Az Est* zanimivo sliko. Med drugim piše: V Romunski spremljajo z veliko bojaznijo podjetje bolgarske vojske, odkar je dovršila svojo borbo proti Srbiji. I a bojazen pa je — po mnenju do-pisnika — neosnovana vsaj dotlej, dokler ostane RoinunsKa nevtralna. Bolgarska da se nikakor ne.misli spuščati v kaka pustolovstva, kakor je to dokazala tudi, ko je prišla na grško mejo. Vendar pa so dogodki na fci^lkinu postavili Romunsko 1 r,J alternative: ali se pridruži centralnima vlastima, ali pa ostane nevtralna na vse strani Da bi se pridružila ententi — to ss vidi dopisniku izključeno, ker to da
bi bilo za Romunsko samomor. Toda romunski rusofili se nikakor ne morejo spo-prijaznih z mislijo, da bi bila ententa premagana. Zaveznika imajo rusofili v neprijaznem razpoloženju proti Madjarom. Razun tega verujejo široke mase, da bo Rusija v slučaju zmage centralnih vlasti oslabljena le za kako desetletje. To uver-jenje je — tako l.aglaša madjarski poročevalec — tako utrjeno na Romunskem, da ga ne iticiejo omajati niti dogodki na bojnt-m p niti politični položaj. Vendar je inadjarski publicist uverjen, da se rneredajni romunski krogi — da-si jim je položaj po riisofilskih agitacijah zelo otežkočen — odločijo za nevtralnost vsaj do spomladi in morda še dalje. Za sedaj se Romuni še dajo voditi od politike čustev. ali upravičena je nada, da se potem vendar povrnejo k politiki svojih gospodarskih interesov.
Ne da se tajiti, da ima perspektiva, ki jo slika madjarski list, mnogo zase. Ali ob naravi političnih vrvenj na Balkanu je treba računati tudi z možnostjo, da potek prihodnjih dogodkov na bojiščih povzroči kar črez noč popoln preobrat in da začno vihati rokave tudi tisti, ki se danes skušajo izogniti vsakemu aktivnemu nastopu. Vsaka balkanska država je danes kakor sodček s smodnikom. Stoji na strani in ni namenjen za porabo; ali naj pride vanj mala iskra, pa — eksplodira. V takih časih se puške rade tudi same od sebe sprožajo proti volji roke, ki jih drži.
Volitve na Grškem so končane. Po do-sedaj znanih rezultatih bodo imeli pristaši prejšnjega ministrskega predsednika Gu-narisa veliko večino. To bi dajalo izidu velik politični pomen, kajti kazalo bi, da se je večina grškega naroda izrekla proti ententi. Toda za pravilno presojanje rezultata teh volitev moramo staviti v račun tudi dejstvo, da se Venizelosova stranka ni udeležila volitev, ali vsaj ne volilnega boja. In potem tudi dejstvo, da je velik del grškega naroda sedaj pod orožjem. Težko je torej soditi, ali je izid volitev znak, da se je izvršil v mišljenju naroda preobrat — kajti poprej je velika večina sledila Venizelosu ali pa je abstinenca le pojav proti vladni politiki, nekak pasiven protest po diktatu lisjaka Venize-losa. Toda za Grško velja še v večji meri, nego za Romunsko, kar smo rekli gori. Del grškega ozemlja je v francosko - angleški oblasti, ob mejah stoje avstrijske, nemške in bolgarske čete. Vsak hip more torej grško ozemlje postati — bojišče. In -to bo trenotek, ko bo morala Grška jasno izpregovoriti in bržkone tudi — delati.
^azgBas.
Patrijotični znaki in emblemi.
C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša:
Oblastveno dovoljenje se mora izposlo-vati za izdelovanje in trgovski promet pa-trijotičnih znakov in emblemov kakor in— dustrijalnih in obrtnih izdelkov, kateri so opremljeni s slikami Nj. Veličanstva ali članov Najvišje cesarske rodbine, ali s cesarskim, državnim ali kakim deželnim grbom, ogrskim grbom ali ogrskimi narodnimi barvami, nadalje s sliko Nj. Veličanstva, nemškega cesarja, slikami nemških prinčev, nemških zaveznih knezov, oziroma cesarskim nemškim orlom (izvzeta je oblika grba Pa), slednjič takih predmetov, na katerih se nahajajo z Najvišjimi odločbami, izdanimi due 10. in 11. oktobra tek. leta, določeni grbi avstrijskih dežel ali združeni grbi dežel svete ogrske krone, oziroma skupnega grba za obe državni polovici, kakor tudi za izdelovanje slik z Najvišjim armadnim in mornaričnim poveljem, izdanim dne 11. oktobra tek. leta, najmilostiveje dovoljenih zastav in praporov armade, ali zastav vojne mornarice.
Podelitev dovoljenja pripada c. kr. na-mestništvu.
Zadevne, s 3 uzorci opremljene prošnje, se morajo vložiti pri c. kr. namestništve-nem svetniku.
Trst, 22, decembra 1915.
Dr. Fabrizi m. p.
Razglas.
Oddaja kovinskih predmetov.
C. kr. namestništveni svetnik razglaša:
Nanaša je se na tuuradni razglas, izdan dne 12. 11. t. 1., se objavlja, da se je z odredbo c. kr. deželnobrambnega ministrstva, izdano dne 30. 11. t. 1., v prvem odstavku, § 5, ministrske odredbe, izda« 23. 9. 1915, drž. zak. štev. 283, določeni rok za prostovoljno izročitev in prodajo zahtevanih kov inskih predmetov kovinski centrali A. G. na Dunaju ali pa od te za nakupovanje kovinskih predmetov pooblaščenemu zastopniku Leopoldu Feiner-ju v Trstu, ulica Rittmeyer Cecilia štev. 3 m 4, podaljšal do 31. januarja 1916.
Istodobno se naznanja, da se je ustanovil za Gorico in okolico posebni kupoval-ni zastop.
Trst, dne 21. decembra 1915.
Dr. Fabrizi 1. r.
Stran f!.
.EDINOST* itev. 355.
V Trstu, dne 23. decembra 1915.
Razglas.
Z odlokom, izdanim dne 19. decembra 1915, št. 429/9 Pr., je odredila c. k. primorska finančna direkcija, začasno v Ljubljani, da se promeni dosedaj obstoječi oddelek za pojasnila* v opraviteljski oddelek z imenom »oddelek za opravitelj-stvo v Trstu c. k. finančne direkcije za Primorje«, (Piazzetta della Chiesa evangelija N.o 2) in je poverila vodstvo tega oddelka c. k. višjemu finančnemu svetniku in predstojniku glavnega carinskega urada. Jakobu Pederzolliju.
Ta novi oddelek bo oskrboval ne le opravila, ki spadajo v področje finančne direkcije, ampak tudi one, ki jih je do sedaj opravljal oddelek za pojasnila.
Trst. 22. decembra 1915.
^ederzolli 1. r.
Razne politične vesti.
»O položaju«'. Pod tem naslovom priob-čuie A. O. Zeithammer v praški »Union« nekako perspektivo o bodočnosti: o izpre-membah, ki se pripravljajo v naši državi za čas po vojni. Naglasa, da bodo to veliki svetovnopoiiiični problemi.
Na polju notranje politike je pričakovati, da v ustavnem življenju o-stanejo določbe iz leta 1867, ali v u p r a v-n i sferi se že sedaj kažejo simptomi, ki zahtevajo polno našo pozornost.
Olede našega državnopravnega razmerja do Ogrske ostane želja, da se stvari, ki so še ostale skupne, ne o-slabe.
Naša vnanja politika bo — na tem ni nikakega dvoma — označena po u-trjenju zveze z nemško državo.
Velike bodo naloge na polju gospodarskih interesov, n. pr. carinskih iH trgovskih razmer, izlasti, ker je sedaj odprta pot v Orijent.
V letu 1917 se mora obnoviti a v s t r i j-sko-ogrska nagodba. Avtor se odločno izreka proti vsakemu še večjemu razrahljanju razmerja med Avstrijo in O-grsko.
Končno omenja uravnavo narodnostnega vprašanja, ki jo označa kot življenjsko za češki narod, za druge narodnosti in za državo. Naglasa, da so na tem polju predpriprave najbolj napredovale. Meni namreč akcijo za zedinjenje narodnih sil, da prihodnji čas miru ne zaloti naroda nepripravljenega in da veliki čas ne najde malih !j?idi!!_
ooRnts mu.
Promocija. Na dunajskem vseučilišču je Id. t. m. pr moviral za doktorja pra\a tržaški Slovenec, g. A. R. M a u r i.
Za uradnlštvo aprovtzactjske komisije.
Aprovizacijska komisija ima sedaj vsled obsežnosti svojega obrata nastavljenih znatno število uradnikov. Na priporočilo eksceience. gospoda namestnika, je aprovizacijska komisija sklenila, da podeli tem uradnikom v priznanje njihovega vestnega delovanja in, uvažujoe sedanje težavne gospodarske razmere, božično in novoletno ^ratifikacijo.
Razpisana mesta v železninski stroki. Znana žtie/.ninska delnška družba G einitz v Gradcu, ki ima tudi v Trstu velike prodajalne in zal ge — potrebuje takoj v svojih obr tih večje število (20—30) strokovno iz-vežbanih trgovcev z železnino. — Prednost im jo vojnoima'idni podčastniki in moštvo. Pla la se d »ločijo po možnocti delovanja na najdobrohotneji način. Prosilci naj se obrnejo direVtno na tvrdko.
Nadaljni podpisi na 111. vojno posojilo. Ces rski komisar nam naznanja sledeče nada' ne p d; ise, ki so mu došli po objavi - 'nj ga izkaza: Tvrdka Bois pl. Chesna in R netti K 10.000; Albert Fabor K 10.000; dr. Guiscardo Germonig K 1000; Alojz Mati -1 an K 00; R. P. ma jugozapadni fronti) K 5000; Ivan B nćtr K 400; Josip Riazzi K 200; F. Sc pm K 2300; Zofija Crass (d ugi pod s) K ^400; Josipina Glavič K 500- Fr-nč^k- Kovačič K 1400; Marija V \k K 1000; R. Palese & C. K 10.000; Ne.mtn van K 10* 0. — S tem znaša skupni 2nese' podpisov v Trstu K 67,588.200, ki se pora/dr!«r tako-le: 5 '4)0.000 je podpisala občina. 21,581.U 0 12 b učnih in zavarovan zawodov, 13,105.800 14o trgov kih in mdu t ij^lnih podjetij. 10,325.000 81 raz ičn h društev" in zav dov, 17,448.(XjO 5905 aseb-nikov in 2-.400 6595 učencev obči skih in državnih Sol.
Vsem tržaškim Slovencem in Slovenkam pošiljajo s	bojišča najlepše pozdrave in srčna voščila k božičnim praznikom in novemu letu naslednji oko-ličanski vojaki: Andrej Čok, enoletni prostovoljec, Mihael Lovrenčič, Iv. M. Gombač, Karel Barovina, vsi iz Lonjerja; Ivan Skerlavaj, L. Tilhov, Jer. Lekač, vsi z Opčin; ¥r. Kenda, Fran Sedmak, Matija Sedmak, Anton Tence (št. 92), vsi iz Sv. Križa; Jos. Blazerna iz Trebč; A. Grgič iz Padrič; Ivan Trebeč iz Lokve, Ivan Prelaz iz Trsta.
Pozdrave za božične praznike pošiljajo iz Pule svojim rodbinam, prijateljem in znancem: desetnik Fran Podbršček iz Kanala, Josip Persolja iz Kojskega, Peter Paravel iz Doline, Josip Furlan iz Prva-čine, Josip Mihelič iz Socerba, Josip Le-nardon, Jakob Jurkič, Fran Cepar, vsi trije od Sv. Ivana; Ivan Cepar in Josip Jurjevic od Sv. Marije Magdalene spodnje. Anton Frluga. Barkovlje, Just Kariž, Sv. M. M. spodnja, Nikolaj Novak, Sv. Ivan, Kari Mozetič, Barkovlje, Anton Pečar, Gropada, Josip Smodlak, Anton Tul, Peter Tul, Anton Tul, Rok Sik, Ivan Palčič, vsi iz Mačkovelj, Mihael Paravel, Peter Slavec in Anton Žrjal, vsi iz Pre-beneka, Alojz Rustja iz Sv. Križa pri Vipavi, Josip Remec iz Sempasa, Kari Kra-vos iz 2abelj, Josip Tomažinčič iz Jamelj, Fran Kolarič iz Ljutomera.
Z bojnega polja
vojna posta št. 603 voščijo vesele oožične praznike in novo leto: Anton Krebelj, Fran Šiškovič, Karol Cetin iz Ma-teriie, Josip Dolgan, Divača, F. Mahnič, Sežana, Ivan Zobec, Boršt, Anton Ražem, Ivan Ripena, Ivan Semenič (Vipava), Roman Rutar Tolmin, Anton Kokelj, Žiri, Antt n Valas, Strmec, Josip Bošk-n, Gorica, Rafael Jakopič Markič, Pavel, Krebelj, SajevČe, Josip Mahne.
V	soboto — na Sv. dan — bo božičnica otr. vrtca v sv. Ivanu v dvorani Marijinega doma. Opozarjamo stariše in vse ljubitelje mladine na to nedolžno otroško zabavo.
V	Narodnem domu bo v nedeljo ob 4 pop. predstava. Igrala se bo »Marijana«, ljudska igra v petih dejanjih. Poslovenil Davorin Hostnik. Nadejamo se, da bo gledališka dvorana polna slovenskega občinstva z ozirom na to, da je polovica dobička namenjena ženski podružnici C. M. D., druga polovica pa našim vojakom na južni fronti. Vstopnice bodo v razprodaji pri g. Bičkovi. zvečer pa pri blagajni.
S severnega bojišča pošilja po desetih mesecih, kar r.i videl slovenske zemlje, od rusktga ga'iškega domobranskega pešpolka prisrčne pozdrave in voščila desefnik Alojz Birsa (vojna pošta 26).
Šentjakobska podružnica CMD. priredi na božič, v soboto, 25. decembra t. L, božićnico v dvorani „Del. kons. društva" pri Sv. Jakobu. Vzporfcd : 1) „Božična-, petje. 1) „Božični noči", deklamacija. 3) „Prva laž", prizr rček. 4) „Jakec na konju", prizor. 5) „Bukvice", prizor. 6) „Mala Nada" deklamacija. 7) „Punčka", pe^e. 8) „Božičnemu drevesu", deklamacija. 9) .Ptice po zimi", prizor. 10) „Sirota", prizor. 11) „Pasti ci", prizor. 12) „Z ma", prizor. — Na-st pijo gojenci in gojenke otroškega vrtca pii Sv. Jakobu pod vodstvom vrtnarice g ce Vere Ponikvarjeve. Med posameznimi točkami svirata na giasovir iz prijaznosti eg-Josip Lah ml. in Josip Lah st. Vsiopnina za odrasle 40 stot., za otroke 20 stot. Sedeži 20 stot. Začetek točno ob 3 popoldne.
Rojanska mladina vabi na „Zabavni večer", ki se bo vršil na dan starega leta v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu pri cerkvi. Na sporedu bodo telovadba, deklamacije in o polnoči živa slika. Nato bo sledila prosta zabava. Vstopnina bo z ozirom na sedanje iazmere prosta, a hvaležno se bodo sprejemali radodarni prispevki.
Mestna zastavljalnica. Danes od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajale na dražbi dragocenosti serije 135, zastavljene meseca junija 1914. na zelene listke, in sicer od št. 254.900 do št. 256.800.
Tepena je bila. 18 letna dninarica Natalija Mil novićeva, ki stanuje v ulici del So-litario št. 6, je prišla včeraj popoldne ob 2 na zdravniško postajo, da jI je zdravnik izleti rano, ki jo je imela vi h glave, in drugo, ki jo je imela na levi rami. Seveda ji je zdravnik tak j ustregel, a ona je povedala, da j<> je rarila neka druga ženska, s katero se je bila sprla radi nekih malenkosti -
Parite na otroke! Ana Vaioveeva, ki stanuje v hiši štev. 18 na Vrdelci, je včeraj popoldne prines'a na zdravniško postajo svojega 19mesečnega sinka Teodorja, kateri
je bil doma padd ter pri tem izvinil desno roko. Na zdravniški pC«taji so otroku iz-vinjeno roko naravnali in mu jo tesno povili.
Igraje. Včeraj popoldne se je 81etnf Marcel Peteros, ki stanuje z roditelji na Greti v hiši št. 281, igral z drugim! sovrstniki na vojno Kratkohlačnikl so se namreč razdelili v dve četi, ter se potem, četa proti četi, lučali s kamenjem. Kar je sovražna kroglja v podobi kamna priletela bojtvniku Peterosu nad levo oko in ga ranila do krvi. Ranjeni Peteros je takoj zapustil bojno polje ter hitel jokaje domov k materi, ki ga je spremila na zdravniško pestajo, kjer mu je zdravnik podelil slučaju primerno pomoč.
Umrli so:
Prijavljeni dne 22. t. m. na mestnem fizika tu: Župar Zorko, 10 mesece r, uL della Pieti štev. 7; Bizjak Ivan, 45 let, ul. Amalia št. 17; Giovanelli Rudolf, 2 meseca, Vrdala št. 526; Toso Ferdinand, 73 let, uL del Farneto št 10; Flick Marija, leto dni, ul. del Belvedere štev L«; Godnik Terezija 77 let, Barkovlje št 20.
V	mesto i bolnišnici dne 31. t m.: Kumar Jo sipina, 63 let; Panzin Anton. 69 let; Papak Alojzija, 28 let; Fragiacomo Jurli. 12 let; Sturm Mar celo, poldrago leto; Osanna Olivijer. 16 mesecev.
V	bolnišnici pri St. Mariji Magdaleni Si. t. m.: Slavik Vlast«, 17 let.
mm.
V počaščen je spomina ok. Vlaste Slavikov®
daruje ženski podružnici CMD tvrdka Mihael Truden K 40, g. Ante Bogdanović pa K 20. — Denar hrani uprava.
Namesto cvetke na grob brhki planinki Vlasti* daruje molki podružnici OMD K 20 Niče.
Za božJCnlco v Rocolu so darovali po 4 K:
Anton Žkirk, Zmaga GoJjevSfcek, Marija Stopar, go: stilničarka, Jožef Grdol, Kri'tjan Grdol (oba pr1 Lorcui; po 2 K: družina BoStjanftiS. trgoTec Bra* d« Maks GuliČ, Botta, M. Skok, I Pahor, V. Ma-telik, Gnnek, rocolalti župnik, Krlžman Josip, roc-kaplan, Emilija Schrev. Frančiška Najiič, Cink Fran, Toma>-ič Ivan; po 1 K: Ana Sli var, Fani Batista, Žibema, Sttkar, Anton Pahor
Pii bož čnrfcl v Rocolu so preplačafi vstopnino' Ivan Počfcij 4 K, Ciok 2 K, Neimenovan K 140: po 1 K: Just na Lah, Josipina Lah. Hrib Blaž". Antončič Sever, Žerjal Ivan, Vrh Ivan, MrSek, Cesar. Čkrk, Vidmar, Novak Anton 50 vin. — Ob tej pr liki se moramo ie posebno zahvaliti gosp. Ivanu Počkaju, trgovcu v Trstu, ulica Media, ki se vsestransko zanima za naše delo. Ker je 23 tukajšnjih najboljših narodiuakov padlo za domovi' o, moramo tem bolj ceniti delo tistih, ki nam skušajo nadomestiti delo onih, ki jih ni več. Zato še enkrat hvala g. Počkaju.
Darovi za okrepčevalnice. (XXXIV.) C. kr. na-mestništveneinu preisedstvu so { oslali: R. M. in B. Porenta K 20 in Rozalija Lichtensteiger K 20 Skupaj K 40. Doslej izkazanih K 19.32S32. Celotna svota K 19.36« 92.
Darovi, došli ces. komisarju. V počastitev spomina Arturja Mas- ratija, očima Alberta Tosija dru/.ina Ivan Za ni ar. Kari Bernetich in Pij Girotti K 20 za Rdeči križ; v počastitev prijatelja Ri-harda Ive Ivan Capon K 15; Rudolf Capon K 15; iSikolaj Uicigrai E >5 in Jakob D' Agosto K li> za na§e vojake ob Soči; bratje Asciku mesto novoletnih voščil K 10 za v do vinski in sirot nski »klad; Peter Dodmassei in soproga K tO v korist skladu za brezposelne; Nikolaj Alabba K 5 za Rdeči polumesec; učenci in učenke me.-tne ljudske šole v ulici Paolo Veroncso K 15 za vdov n-f>ki in sirotinsk sklad in K 15 za avstrijski R leči križ; konsorcij jestvinčarjev K 10, darovanih od
l^o^ik tlfta^ ..a. itsmšac jm-vro rojonmn n»
jišču; don Fran Vranjac, kooperator v mestni bol niči K 35 za tiledeče namene : K 5 za naše ujetnike v Rusiji, K 5 za vojake jugozapadne armade, K 5 za ranjence iste armade, K 5 v korist skladu za brezposelne, K 5 za vdovin-ki in sirotiliSki sklad, K 5 za Rdeči kiiž in K 5 za begunce iz Pr m«.rja.
Darovi /a vojake, oslepele v vojni. Alojzija in Kail ^Valcher v Trstu 30 K 10 vin. in Emi ija Mazucatto v Salvoru v počastitev spomina Klo d Ide Gabrielli 20 K.
Izpred sodišča.
P O D L
TEK
GRESNICE.
Bomzu- — inrcoiki spisal Xavicr d« Montepla
—	Ker ste tako silen, — je rekla, — bi skoraj mislila, da gre za ž'vljenje ali
smrt.
—	Saj ie tudi skoraj tako.
—	O moj Bog!
Wecite svoji gospe, da nekdo želi go-vorni žnjo zaradi gospoda Leonida in go-sptce Leontine.
[Videin, gospod. — je odgovorila sobarica, ki je začela verjeti, da gre v resnici >:a važno stvar. C >d.4Li je.
Minili niste niti dve minuti, pa se je že
vrnila
Stopite v salon, — je dejala. — ma-damc vstane takoj in pride nemudoma k vam.
Maurice ie Šel za sobarico v salon in čakal.
Po preteku četrt ure je prišla Branka-dorka.
Predrag fižol.
Marija K., 32 let stara, iz T. je prinesla 29. oktobra na trg Ponte rosso svežega fižola na prodaj. Vrsta za vrsto so se ženske približevale in odhajale, ne da bi kupila katera kaj z voza, ker je ženska zahtevala za kilogram nič manj kot kron ToO. To je prišlo na uho tržnemu komisarju, ki je povabil Marijo K. in dve drugi ženski s seboi v urad. Prodajalka mu je priznala, da je zahtevala od 5 do 7M> zjutraj za kilogram fižola po K 1'60. Ker ga ni mogla prodati po tej visoki ceni, da je prodala potem po 1 K 04 vin. kilogram, to je po tržni ceni na debelo. Obtoženka, zaslišana potom sodišča v Sežani, je še dodala, da je prodajala, oziroma zahtevala 8 »flik« za kilogram le zato, da bi »razpršila« ženske, ker je vsaka hotela imeti fižol, lo »razprŠevanje« žensk pa ni ob-toženki pomagalo nič. Bili so zaslišani kot priče Antonija švara. Skerk Ivanka in tržni radkomisar Romano Selva, kateri je dodal, da je obtoženko posvaril glede visoke cene. Če je obtoženka potem prodala fižol po tržni ceni. je to storila, ker ga ji niiiče ni hotel plačati tako drago.
Sodnik Comel, pred katerim se je vršila razprava v odsotnosti obtoženke, je
Sovodnica, ki so jo na tak neljubezniv način zbudili iz udobnega jutranjega sna, ie bila razpoložena skrajno slabo.
Vkljub temu pa si je dala toliko časa, da je napravila nekoliko toalete.... Človek mora pač gledati nekoliko sam nase.
Na svojih redkih laseh je imela pečo iz čipk, s pentljami žive rožnate barve.
Spodnje krilo z jeklenim obročem jej je okrog in okrog bokov napenjalo njeno vijoličasto obleko z osemnajstimi volani.
Okrog ram in prsi je imela ogrnjeno škrlatasto rdeče kitajsko ogrinjalo.
Tako nagizdana, s. svojim razbrazdanim in ovelim licem, ki je le tupatam še o-hranilo slabotne sledove rdečice in beline zdavnaj prošle mladosti, je bila naravnost grda in smešna .
Mauricu se je zastudila, a vendar ženska je bila in zato se je poklonil.
—	Ali sinem vedeti, s kom mi je čast govoriti, — je vprašala sovodnica z gren-kosladkin: glasom.
—	Imenujem se Maurice Torey.
—	Neznan ste mi.
—	Vem, <^a ne poznate vi mene, toda jaz poznam vas, madame.
—	Sobarica mi je povedala, da bi o neki važni stvari rad govoril z menoj.
—	Tako je, madame.
—	Imenovala je dve imeni.
—	Da, madame; Leonida in Leontino.
—	Da, gospod; pričakujem, da mi poveste one važne stvari, ki mi jih želite povedati.
—	Povedati vam moram, madame, da ste ničvredna stvar in da bi bilo ležeče samo na meni, ako bi vas Se danes hotel izročiti sodišču.
Brankadorka je obledela.
—	Gospod! — je vzkliknila, — vi me psujete!
—	Pojdite, pojdite, madame, — je odgovoril Maurice, — kakor da bi bilo sploh mogoče opsovati tako podlo osebo vaše vrste.
—	S kako pravico pa prihajate k meni, gospod, in govorite na tak način.
—	Ne gre za moje pravice, o katerih nikakor nočem razpravljati z vami, temveč gre za zločin, ki sta ga zakrivila.
—	Zločin?., jaz!... ne, gospod, to ni
res, to ni resnica!	^ f. v
(Dalje.)
obsodil obtoženko radi pretirane cene na 3 dni zapora z enim postom. Opravitelj državnega pravdništva je priglasil vzklic radi prenizke kazni.
Ne kupujte vsega, kar se vam ponuja.
K Ani Lanza, stanujoči v Kjadinu 793, ste prišli dne 11. decembra dve ženski. Potrkali ste na vrata in vstopili.
—	Dober dan, gospa, — je rekla ena. in prosila, kakor nedolžni angel, da bi se smela vsesti.
Ko ste se pa vsedli, ste začeli stokati o mizeriji, da ste begunki, da ste polni nadlog in težav in potrebni vsega. Lanzovi ste se začeli smiliti, tako, da so končno začele pretakati vse tri solze.
Ko ste pripravili Lanzovo do spoznanja, da ste res begunki, je ena privlekla iz žepa verižico. Ponudila jo je Lanzovi na prodaj in ji rekla, naj kupi, saj s tem napravi dobro delo, da bo pomagala dvema vsled današnjih razmer obubožanima ženskama. In res, je Lanzova vzela ono verižico v roko. Lesketala se je lepo in po tisočerih prisegah od strani onih dveh, da je zlata, jo je kupila za 18 kron.
Drugi dan je šla Lanzova na »mont« poizvedovat, koliko je vredna ta »zlata« verižica. Na montu so ji pa na njeno žalost povedali, da je verižica iz medi. Solze so ji prišle v oči, pa ne več radi mizerije onih dveh žensk, ampak radi kronic. Sla je nato Lanzova takoj na policijo, opisala oni dve »begunki«, kakor kakšen star detektiv. In res se je posrečilo 15,. t. m. policiji izvohati ti prefriganki. Bili ste pa Felicita Rocco, stanujoča v ulici delle Scuole israelitiche 4, in Marija Trevisan, stanujoča v ulici Solitario št. 3. Na policiji ni imel uradnik veliko dela žnjima, ker ste to mimodušno priznali, da ste oslepa-rili Lanzovo. Ta očividna mirnost obeh žensk, je takoj dala uradniku povod, da je spoznal, kako se hočete babnici poceni izkopati, in zato je pregledal še nekoliko drugih ovadb in res našel še nekaj. Neka Ameiija Oianni, stanujoča v ulici Remo-ta št. 4, je 12. t. m. naznanila policiji, da ste jo dve ženski navili za 10 kron, prodavši jej tudi verižico iz medi ob zagotovilu: »Brez skrbi, gospa, je zlata!«
Preden ste odšli v »hotel«, je uradnik vprašal te dve ženski, če ste morda bili tudi oni kaj vmes. Pogledali ste se in rekli uradniku:
—	Eno več, eno manj, tudi to sva mi-dve naredili!«
Dne 16. t. m. se je vršila razprava v zaporih pred okrajnim sodnikom dr. Al-bertijem. Obtoženki ste, kakor na policiji, priznali vse. Po zaslišanju oškodovank se je sodnik hotel prepričati, kdo ste ti žen-ščeti. Felicita Rocco je bila že kaznovana v svojem življenju večkrat kot pa ima leto dni in sicer radi različnih slernrstev | in drugih ^malenkosti«. Marija Trevisan pa je bira »santo* petkrat predkaznovana radi sleparstva.
Sodnik, zaključivši razpravo, je obsodil Roccovo na 3 mesece strogega zapora, j poostrenega z dvema postoma iti dvema trdima ležiščima na teden, in Marijo Trevisan na štiri tedne zapora z dvema postoma na teden. Trevisanova je sprejela. Felicita, ali bolje Infelicita, je pa prijavila vzklic radi prehude kazni. Deželno sodišče, sedaj v Voloskem, je pa z razsodbo, izrečeno dne 20. t. m. potrdilo v polnem obsegu razsodbo prvega sodnika.
Poziv za novoletna voščila! Prosimo vse naše cenj. inserente, naročnike, čita telje in sploh vse one osebe, ki želijo u-vrstiti v našem listu novoletno voščile za dan novega leta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naroč-be. ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu.
Inseratni oddelek »Edinosti«.
:: MALI OGLASI::		
□□□	se računajo po 4 stot. be-e-io. Mastno tiskan« besede se računajo enkrat ved. — Najmanjša : pristojbina rna^a 40 atotink :	□□□ era
Vtftflff fft veča partija sa-inega mošta I vrste. IlUalll JC Proilaia s , na drohno fn 4ebelo o ugodni ceni v gostilni Fran n omaž C, nI. Molino a veo'o 3.	624
Mn se zahvaljuje gospici M. ČL ▼ • at Pri loseritnem o delka ,Edn pismo, prosim dvignite !
la.
e/. i 8 0
Rntlllfom zastayne listke zUto, pokvarjeno IVUpUjUM umetno zobovje. Via M rla T- res-a 5, I. nad Vsaki dan od 10 12	O 0
Iflinlm vo'no s'vo P° K tj'5'i, be.o K -S" U. V akdo l\UPI Iti sme nadzirati tehtanje. — tvau Taučer. V. G i uli a 44.	6'2S
H(1 nrflriffi rej.)a za ribati vo 13 v inaiiev.
1111 prUUUJ Pescheria št. I
«32
Trjouci In preKupoonlci. ^i-."
kvarljivo fino pec ro nudi hiter i a dober zaslužek. Karton z 36. 72 uli 144 kosi K 4. KazpošiKa najmanj 3 kartoTe. BltANDT, Ljubljana . Sta 7. 6'iO
llMMMlfiljM fepa sladka in kisla in < eško k slo UiUiljMlU elje I. vrste po najnižjih cen«h.
L lica Carintit 19
622
liftlfffi rabljena kupuje se. Trna iu siv» po K VUlilU 4, bela do K 8. Anton Kogoj, ulica Kiborgo 5, Trst.	61D
UaSma kavo se napravi samo z .-pecijali eto nUlIlU AMERIKO". Gospodinje pokusij.. lahko to kavo pri tvrdki „AXA" d. z. o. z., ul. Aliramar štev, 13 (skladišče). V, kg pristnega „AMfclilNn-K 1-35.	(510
FOtOŠfuf Anton	posluje/Opet v svojem
štev. 1(1.
ateljeju v Trstu, Via delle Po-to
24M6
MfihllPffnff soha 8e odda 241 post-ni gospo-ricDlirUnU dien . Ul. Commerciale 9, 111. nad
levo.
517
t

6
ZOBOZDRAVNIK
v
DrJ. Cennak
v*
Gospodarska.
!se ie prelil in ordinira seaaj j*
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, h vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zofiflf te &i]i(!iio2.P!i!!ii!ilfi!]h.
UMETNI Z3BJE. ^
Laii limmitmg&mii urnmi
FraleESi Raubar
T3ST, Via Torrante štv. 14, T3ST
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potreščin za sedEarje.
iS^ilOB^IIIJSait
JOS!P STRUCKEL
Trst, vogal t/ia Maria Teresa-S. Ccterinn
Nov prihod volnen.ga blaga za mo;ke in ženske, zefir, batist in perljivn s\il za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, vel k izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje siajce m derci.
Vezenine in drobnarije, preproge za- -j trliž po izjemno nizkih cenah. |i
Lese,
mi
Odškodnine za poškodovanje nepremičnin vsled vojne. Odredba od 30. septembra 1915 drž. zak. št. 296, ki določa uporabo odškodnine za one nepremičnine, ki so bile v vojni poškodovane, je za naše zadrugej}osebno važna. Odredba določa: ako se za vojne poškodbe na nepremičnini izplača odškodnina, se sme izplačana svota uporabiti praviloma le za to, da se uničena ali poškodovana nepremičnina postavi v prejšnje stanje. Drugačna uporaba je dovoljena le z dovoljenjem politične oblasti prve instance. Odškodninski zneski se nakažejo deželni blagajni. Ako se naj ti zneski uporabijo za obnovitev nepremičnin, mora politična oblast prve instance izdati na lastnika nepremičnine potrebne ukaze in sme izplačati zneske le v primeru napredovanja dela. Ako se od-kazani zneski naj ne uporabijo za obnovitev nepremičnine n. pr. stavb), sme politična oblast odškodninske zneske lastniku naravnost izročiti, vendar le v slučaju, ako nimajo tretje osebe (upniki) do teh zneskov posebnih pravic. V slednjem slučaju, to je, če obstoje pravice tretjih oseb, sme izročiti politična oblast odškodninske zneske lastniku le s privoljenjem teh oseb, sicer pa jih mora položiti pri sodišču, ki potem pravdnim potom preiskuje, komu je denar izročil. Te določbe veljajo ne samo glede hiš in posestev, ampak tudi glede gozdov, potem pa tudi glede vseh poškodb, ki so se zgodile vsled vojnih dajatev. Ravnanje proti tem določbam se stro-go kaznuje.
Oglasi, osmrtnice. zah> &fe in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — 'mmam^^bmm a* i i m« hi i * ■ >■ ■>■ nwt
NOVO POGREBNO PODJETJE - TRS?
COCSO 47 (pri trgu della Legna) TeSefon 10-02).
Prevoz mrfiCov v tu- in inozemstvo. Vrli vsakovrstno pogrebe z najnoveflo moderne upravo. Zaloga vseh mrtvaikih predmetov. - Nočna Inšpekcija v
lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa Stev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaikih predmetov a Na OpSnah, v Nabrsiini pri. Orehu (Noshere.) - Točna postrežba. Cene zmerne.
Podjetnik in upravitelj H. STIBIEL.
——i
IIS^liSfiiH IIEHiS
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liUer-lev in razprodata na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trs«, Via delle Acque Jt 6
(Nasproti Citlić Centrale). Velik izbor francoskega Samuaujca. peuećih tiezer-tnin italijanskih in avstro-otiskih vin. LJordcau*. Burgundtr, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum. konjak, ratna žganja ter posebni pristni tropmovec slivovec in brinja\ec. Izdelki 1. vrsie. do£li Iz dotičnih krajav. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahte\o in franka
Razprodaja od pol litra naprej*