"rzsir Leto 1x1. »w. 114.
v Llobllonl. v pet« 18 molu 19Z8.
Cena Din r
Izhaja v*ak dao popoldne, izvzema nedelje In praznike. — Inserati do 80 potil a 2_    Din, do 100 vrst 2.50 Din, roeji tnserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240,— Din, sa inozemstvo «20.— Din.
UpraToištvO: Knaflova nllca gt 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova nllca it 5, L nadstropje. — Telefoo 2034.
Novi načrti za rešitev Vukićevićevega režima
Režimovci napovedujejo „gospodarsko,, vlado
Prečane naj zastopajo gospodarski krogi, Narodno skupščino hočejo poslati na počitnice, njeno vlogo pa naj prevzame začasni
gospodarski svet«
Beograd, 18. maja. V parlamentarnih krogih mnogo razpravljajo o rekonstrukciji vlade in domnevajo, da bo g. Vukičević izkoristil parlamentarni odmor, da izvede že dolgo napovedano rekonstrukcijo. V zvezi s tem komentirajo tudi vesti o skorajšnji demisiji ministra za agrarno reformo dr. Vlade Andrića, katerega so radikalski poslanci iz južne Srbije ostro napadli radi njegove politike v južni Srbiji.
V okolici g. Vukičeviča pa priznavajo, da obstojajo velike ovire za izvedbo Vukičevićevih načrtov. Treba bo razčistiti še razna vprašanja ki so na dnevnem redu. predno bo mogoče sestaviti vlado, ki bi bila po mnenju vladnih krogov stabilnejša od sedanje. G. Vukičević si po zatrdilu poučenih krogov predvsem prizadeva, dati bodoči vladi izra-zHo gospodarski značaj. Zato hoče o priliki rekonstrukcije vlade pritegniti v vlado večinoma strokovnjake izven parlamenta. G. Vukičević pa si še ni na jasnem, ali lahko računa pri tem na potrebno zaslombo gospodarskih krogov, ker gre njegova namera za tem, da popolnoma izigra parlament in ga pošlje za nedoločen čas na počitnice.
Dosedanja prizadevanja navezati stike z gospodarskimi krogi niso uspela rako, kakor je pričakoval g. Vukičević in bo zato še nadaljeval svojo akcijo, da pridobi gospodarske kroge za svojo politiko. Ta svoj načrt zagovarja g. Vukičevič s tem, da je bil svoje-časno pritegnjen v vlado dr. Bogdan Markovič kot strokovnjak izven parlamenta. Dr. Markoviču se je posrečilo urediti vprašanje naših državnih financ. Z najetjem velikega inozemskega posojila pa stopajo na dnevni red
nova vprašanja, ki nujno zahtevajo najtesnejše sodelovanje med vlado in gospodarskimi krogi. Zato smatra g. Vukičevič za neobhodno potrebno, da pridejo v vlado predstavniki gospodarskih krogov, ki naj prevzamejo incija-tivo v vseh ekonomskih zadevah, dočim bi Narodni skupščini pripadla samo še vloga kontrole. V glavnem pa bazira načrt g Vukičeviča na tem, da izolira Narodno skupščino in ji onemogoči vsako vmešavanje in vpliv na delo vlade.
V zvezi s temi načrti g. Vukičević a se širijo verzije o osnovanju začasnega Gospodarskega sveta, ki je bil predviden že v finančnem zakonu za preteklo proračunsko leto. V tem gospodarskem svefcu, ki bi bil le neke vrste posvetovalni organ vlade, brez pravice soodlo-čevanja, bi bile zastopane zbornice za trgovino, obrt in industrijo tako, da bi imela zagrebška 3, beograjska 3, sarajevska?, a ljubljanska te enega člana. Razen tega bi bile v tem gospodarskem svetu zastopane Zadružne zveze, udru-žende rudarskih podjetij in centrala delavskih zbornic.
Politični krogi z zanimanjem opa = zujejo prizadevanja g. Vukičeviča, da reši svoj režim ter naglasa, da g. Vu* kičeviču ne gre za sanacijo gospoda r= ske krize, ker je ostal doslej slep in gluh za vse predloge in zahteve gospo* darskih krogov, marveč zato, da dobi na zunaj neke vrste pristanek za na* jetje inozemskega posojila s strani prečanskih gospodarskih krogov. Ta Gospodarski svet, ki že po svoji se* stavi priča, da ne bo predstavljal pra* vega mnenja prečanskih gospodarskih krogov, naj bi bil le krinka in orodje, ki naj omogoči g. Vukičeviču izvedbo njegovih načrtov.
Čudno poslovanje Vukićevićevega sina
Interpelacija radikalskega poslanca Tomiča v zadevi zlorabe očetovega položaja, ki si jo dovoljuje kar na debelo sin ministrskega predsednika g. Vukičeviča.
— Beograd, 18. maja. Včeraj je vložil radikalski poslanec g. Miljutin Tomič na ministrskega predsednika g. Velje Vukičeviča interpelacijo o početju sina ministrskega predsednika g. Miloša Vukičeviča. V interpelaciji navaja Tomič, da je že na seji radikalskega kluba posL Stevan Savkovič v svojem govoru kritiziral škodljivo početje Vukičevičevega sina, ki izkorišča visoki položaj svojega očeta in sili uradništvo, da krši zakone na korist pristašev sedanjega režima. Na vse to pa g. Vukičević na seji radikalskega kluba ni reagiral. Posl. PosL Tnmić pravi nadalje v svoji interpelaciji:
Vaš sin vpliva na policijske pisarje, sre-ske poglavarje in župane, za koga in proti komu naj delajo. Znano mi je, da je imel vaš sin v času, ko ste bili vi tudi minister notranjih zadev, v ministrstvu svojo posebno sobo, četudi ni bil uradnik ministrstva in je tam vsak dan sprejemal deputacije. Po telefonu je zmerjal uradništvo in sreske poglavarje ter jim gTOzil s perseku-cijami, če se ne bodo pokorili njegovim navodilom. Va lastno roko je vaš sin reševal prošnje za podelitev državljanstva
ZRAČNI PROMET NA NAŠI RIVIJERI
— Split, 18. maja. Tukajšnja centrala tujsko , prometnih organizacij je pokrenila akcijo za uvedbo zračnega prometa med našimi primorskimi mesti na eni in preko Zagreba z inozemstvom na drugi strani. Z uvedbo zračnega prometa je silno skrajšanje potovanja in bi bilo mogoče iz Sušaka dospeti v Kotor v treh urah. Proga iz Splita, kjer bi bila centrala dalmatinskega zračnega prometa, bi se naj podaljšala do Zagreba in od tam priključila na mednarodno progo Dunaj in Berlin.
NEVARNOST POPLAV MINILA
_ Beograd, 18. maja.    Ker je doževje
pcnehalo, so začele padati tudi vse reke, tako da ni več nevarnosti poplav. Sava je padla tekom včerajšnjega dne za 12 cm. Tudi Drina naglo pada.
velikemu številu Madžarov, Rumunov in Nemcev, ue glede na uradne ugotovitve o njihovi zanesljivosti. Še danes leta vaš sin od pisarne do pisarne in izkoriščajoč vaš položaj vrši razne nezakonitosti. Podrejeno uradništvo notranjega ministra bi lahko o tem še marsikaj povedalo in jaz bi navedel točne priče za vse svoje trditve, če bi ne obstojala nevarnost, da bodo prizadeti uradniki preko noči postavljeni na cesto.
Ker nikdo v državi ne dvomi, da ste vi oče Miloša Vukičeviča in da je on vaš sin, vas prosim, da mi v NarodniskupšČini odgovorite na sledeča vprašanja:
1. Ali vam je znano korumptivno in pustolovno početje vašega sina Miloša?
2. Ali smatrate, da je vaš sin neodgovoren činitelj.
3. Ali je imela vaša borba proti Rade Pašiču samo ta namen, da pride na njegovo mesto vaš sin Miloš Vukičevič?
4. Kaj nameravate ukreniti, da bo vaš sin odstranjen iz državnih uradov in preprečeno njegovo nadaljno pljačkanje na račun državljanov in njegovo preganjanje poštenih državnih uradnikov?
REGISTRACIJA POGODBE S POLJSKO
— Beograd, 18. maja. Ministrstvo zunanjih zadev je izdalo našemu stalnemu delegatu pri Društvu narodov brzojavno navodilo, naj nemudoma registrira prijateljski pakt in arbitražno pogodbo med Jugoslavijo in Poljsko pri Društvu narodov. Registracija bo izvršena še tekom današnjega dne.
PRINC KAREL V BELGIJI
— Bruselj, 18. maja. Včeraj je dospel semkaj bivši rumunski prestolonaslednik princ Karel, ki je bil prisiljen, da zapusti Anglijo. Izgleda zelo slabo in novinarjem ni hotel podati nobenih izjav. Iz Bruslja je odpotoval takoj na grad Arden, ki mu ga je belgijska vlada določila za bivanje in ki ga brez dovoljenja vlade ne sme zapustiti.
Pomagajte Bolgarom!
Težave z inozemskim posojilom
Angleži in Američani ne dajo prej denarja, dokler ne uredimo naših dolgov v inozemstvu. — Finančni minister je moral zato odpotovati v Pariz, da resi vprašanje srbskih predvojnih dolgov
Beograd, 18. maja. Kakor zatrjujejo v vladnih krogih, je finančni minister dr. Bogdan Markovič v Parizu dosegel sporazum s francosko vlado glede ureditve predvojnih srbskih dolgov. Njegova pogajanja za inozemsko posojilo v Londonu so zastala bas radi tega, ker angleški in ameriški bančniki ne dajo prej denarja, dokler naša država ne uredi vseh svojih obveznosti v inozemstvu. Zato je moral finančni minister pogajanja v Londomu prekiniti in odpotovati v Pariz, da regulira še nerešena vprašanja srbskih predvojnih dolgov.
Glasom poročila iz Pariza je bil med dr. Marinkovićem in francosko vlado dosežen sporazum v tem smislu, da bo
mednarodno sodišče v Haagu odločalo o tem, na kaki osnovi naj se vrši plačilo teh dolgov. Jedro spora obstoja v tem, da zahteva francoska vlada povračilo v zlati valuti, dočim je naša vlada mnenja, da dolguje Franciji le papirnate franke. Finančni minister bo jutri odpotoval iz Pariza v London, da tam nadaljuje in zaključi pogajanja za najetje inozemskega posojila. Danes je odpotoval v Pariz, odnosno v London pomočnik prometnega ministra g. Kuzmanović, ki je odnesel s seboj načrte in proračune za dela, ki jih namerava vlada izvršiti s pomočjo tega posojila, da jih prehodno odobre posojilodajalci.
Tragedije življenja, strasti in neprevidnosti
Pretresljiva ljubavna tragedija dveh Ljubljančanov  na Črnem vrhu pri Polhovem gradcu. — Skok iz drugega nadstropja. — Brutalen mož. — Težka nesreča v Rožni dolini.
Ljubljana, 18. maja.
Vse mesto je danes pod vti-som grozne ljubavne in družinske tragedije, ki se je že v torek zjutraj odigrala na Črnem vrhu pri Polhovem Gradcu. V smrt sta šla Ljub* ljančana. magistratni višji računski revi* dent Josip Smole in šivilja Minka Logarjeva.
Josip Smole se je nekako pred dvema letoma seznanil s šiviljo Minko Logarjevo, ljubko in simpatično 22Ietno mladenko, stanujočo v Trnovem v Cerkveni ulici. Med obema je kmalu vzniklo ljubavno razmerje, ki je post3;alo vse prisrčnejše. Smole in Logarjeva sta bila vedno skupaj, ob nedeljah jo je vabil s seboj na lov in sploh je bila Minka vedno v njegovi druž? bi. Seveda je bilo to tiho ljubavno raz* merje kmalu javna tajnost in zanjo je zve* dela tudi Smoletova žena. »
Naravno, da je nastala med zakonce* ma disharmonija, ki se je pa nedavno po* legla, kajti zakonca sta se pobotala in Smole je ženi obljubil, da prekine raz» merje z Logarjevo. Toda mož se ni mogeJ premagati. Kmalu je bil zopet v družbi Logarjeve in preteklo nedeljo jo je pova» bil s seboj na lov na divjega petelina na Črni vrh pri Polhovem gradcu.
V ponedeljek sta odšla iz Ljubljane, vedrega in veselega lica in ni nihče slutil, da gresta v — smrt. Odpeljala sta se z av, tomobilom iz Ljubljane in se ustavila pod Crnim vrhom. Tam sta tudi prenočila. Dru* go jutro, v torek sta zarana vstala in pra* vila sta vsem, da gresta na petelina. Naro* čila sta tudi kosilo in odšla ...
Okoli pol 5. zjutraj sta počila dva stre« la. Čulo ju je več ljudi, nihče pa ni slutil, da sta strela uničila dve mladi življenji. Smole in Logarjeva sta se preselila v večna lovišča. ..
Drugega dne je našel oba mrtva neki pastir. Oba sta imela prestreljeno srce. de* kle je imelo razgaljene grudi, kri je kaplja* la iz prestreljenega srca na trato. Pastir je o dogodku takoj obvestil vaščane, kasneje so bili o tem obveščeni tudi orožniki. Včeraj so bili o grozni tragediji obveščeni Smoletovi in mestni pogrebni zavod Iz Ljubljane sta se včeraj popoldne z avto* mobilom odpeljala v Polhov gradeč Smo* letova žena in ravnatelj pogrebnega zavo* da g. Šaplja. Truplo pokojnega Smoleta pripeljejo danes popoldne v Ljubljano, do* čim bo mladenka najbrž pokopana na ta* mošnjem pokopališču. Kakor smo izvedeli, se je tragedija najbrž odigrala tako*le:
Smole je nastavil najprej karabinko Lo* garj:?vi na srce in sprožil. Truplo je nato lepo vzravnal, zatisnU mladenki očf, ji skle* nil roke in ji stisnil med prste par smre* kovih vejic — zadnji lovski pozdrav... Nato je legel kraj nje in si pognal kroglo v srce.
Pri njem so našli listek z napisom, v katerem javlja, da so ga radi mladenke obsojali in da njegova čas tega ne pre* nese.
Pokojni Smole je bil zelo simpatičen mož, vesten in korekten uradnik, udejstvo* val se je pa tudi agilno v sportu. Pokojni je bil dolgo časa predsednik SK Jadrana, kasneje je biJ član športnega društva Kra* kovo, član SK Ilirije in član ZNS. Bil je zelo priljubljen med športniki, pa tudi med lovci. Z njegovo smrtjo je nastala v nji* hovih vrstah globoka vrzel. Bodi mu ohra* njen blag spomin, njegovim svojcem, zlasti pa Smoletovi rodbini, ki jo je v razdobju dveh let zadel že drug težek udarec, pa naše iskreno sožalje.
Danes okoli pol 8. zjutraj je bila rešil* na postaja pozvana v Kobaridsko ulico «a
Bežigradom. Kmalu nato je drvel tja rešil* ni avto, nakar sta uslužbenca naložila na voz 35Ietno služkinjo Apolonijo Podstu* denšek, zaposleno pri rodbini Petrovčič v Gorupovi ulici. Podstudenškova, ki je pri* šla k svojemu bratu na obisk, je v samo* raorilnem namenu skočila z okna drugega nadstropja mestne hiše v Kobaridski ulici. Pri padcu si je zlomila obe nogi, poleg te* ga je pa zadobila težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se dopoldne še ni zavedla. Obupno dejanje je najbrž izvršila v duševni zmedenosti.
V bolnico so prepeljali tudi težko po» škodovano 301etno Ivano Levak, ženo ža» garja, stanu jočo na. Krakovskem nasipu. Snoči jo je na poti v Rožno dolino njen mož tako brutalno pretepel in obrcal, da so jo morali prepeljati v bolnico. Z Leva* kom se bo zmenila policija.
*
Danes opoldne se je pripetila v Rožni dolini, in sicer tik pred kavarno Zgonc, težka nesreča. Štiriletni deček Tonček Bla« žic je dobil od svoje matere 50 para za čokolado. Vesel je deček hitel v sosedno trgovino, spotoma se je pa obesil na voz z apnom. Nesreča je hotela, da je deček z nogo prišel pod kolo. Otroka je zasukalo, padel je pod voz, strlo in zdrobilo mu je nogo in je nezavesten obležal. Potegnili so ga izpod voza vsega pomandranega, na kar je bil z rešilnim vozom prepeljan v bolnico. Pri nesreči, ki jo je deček sam zakrivil, tako da voznika po izjavah oži* vidcev ne zadene nobena krivda, si je ne* srečni otrok baje zlomil tudi hrbtenico in je malo upanja, da bi okreval.
Nobilova blamaža
— Oslo, 18. maja. Nobilov polet na severni tečaj se je izjalovil. Vse kaže, ,da se bo moral general Nobile brez uspeha vrniti v domovino. Včeraj je >Italia< po brezuspešnih poskusih nadaljevati polet na severni tečaj krenila nazaj proti Kingsbavu. O polnoči je plul zuakoplov 77 stopinj 22 minut severne širine in 57 stopinj 23 minut vzhodne dolžine. Računa se, da bo zrakoplov danes dopoldne dospel v Kingsbav, kjer je že vse pripravljeno za njegov pristanek. >Ita-lia* se je tudi na tem poletu izkazala za nesposobno za polet na severni tečaj in se bo morala bržkone iz Kingsbaya vrniti v Milan.
SENZACIJONALNA ARETACIJA NA POLJSKEM
— Varšava, IS. maja. V Rovnu je bil aretiran včeraj ruski rimski igralec in režiser Runič. Runič je bival že delj časa. na Poljskem in je imel jugoslovenski potni list Obdoižen je, da je svoječasno kot predsednik Čeke v Odesi umoril rusko umetnico Vero Kolonajo. V zvezi z atentatom na trgovinsko misijo sovjetske Rusije v Varšavi je poljska vlada razpustila društvo ruske mladine, ker je dokazano, da je bil atentator član tega društva. V Rovnu je med aretiranci izbruhnila včeraj revolta in se je šele vojaštvu posrečilo, da jo je zatrlo. Več aretirancev je bilo pri tem ubitih.
ZIMA V FRANCIJI
— Pariz, 18. maja. V raznih krajih Francije je včeraj nastopilo popolnoTna zimsko vreme. V severni in vzhodni Franciji je ves dan snežilo, na zapadu je pa deževalo in ponekod je padala toča. V francoskih Alpah ie zapadel visok snejz.
Odkritje nove vohunske organizacije na Poljskem
Varšava, 17. maja (ri.) Policija le odkrila veliko vohmsko družbo, ki se je barvila posebno z železniško mobilizacijo v vzhodni Poljski.
Poskusna vožnja za avtobusni promet po Ljubljani in okoliGi
Mestna občina ljubljanska stoji pred problemom, ki zahteva predvsem velikih denarnih sredstev: razširjenje prog ceslue železnice postaja vedno potrebnejše. Do i*3-alizacije načrtov je še daleč, a promet je treba olajšati takoj. V to svrho je možno, da se uvedejo avtobusi. Tako so storila tudi druga mesta.
Tapred d. d. (Teretno iu avtnbusuo prometno društvo v Zagrebu, je ponudila me^t-ni občini ljubljanski, da z avtobusi dunajske tvornice Pexl organizira promet po Ljubljani in okolici, bodisi da upravlja vse ^aiua ua svoje stroške, bodisi da prevzame upravo mestni magistrat ali ljubljanska cestna železnica ali občina, oblastni odbor in družba skupaj. Ta družba je organizirala avtobusni promet že na Duuaju, v Češkoslovaški in na Poljskem. V >Tapredu: je zastopana s 35% tovarna Perl, Jugoslovenska banka in društvo >Sap< (splitsko avtobusno podjetje). >Sap< obratuje od oktobra s prav do-
brim uspehom od Splita do Sinja, Omiša in Mostara; kmalu raztegne svojo progo do Kotora in v Črno goro. Pravkar išče koncesijo za Zagreb in za vso karlovško oblast ter ima od ministrstva za trgovino in industrijo že predkoncesijo za vso našo državo. 2e na stotine avtobusov vozi po svetu iz tovarne Perl oziroma družbe Tapred. Poprečno stane tak avtobus Din 245.000. Splitski poizkusi so prinesli ž njimi izvrstne uspehe, ker je frekvenca velika. Tam stane km vožnje le 50 para. Pri nas bi se izkušalo doseči ceno 100—80 para. V Zagrebu imajo že 12 takih avtobusov; bajć se njih število dvigne do 50 že v kratkem. Za Ljubljano se projektira 12 vozov z rezervami; treba bo garaže, popravljalnice, bencinskega tanka za 20.000 1 bencina i. dr. Treba je torej kapitala.
Včeraj popoldne ob pol 4. sta se odpe* ljala izpred kavarne «Emona» na poskusno vožnjo dva lepa avtobusa družbe Ta« pred na Bled ter sta dospela vzlic slabim cestam in klancem brez zadržkov po prav prijetni vožnji v dobri poldrugi uri. Vož* nje so se udeležili za občino gg. župan dr. Puc z več občinskimi svetniki in uradniki, za oblastni odbor g. prof Jarc, velikega žu« pana je nadomeščal g. vladni nadsvetnik Svetek, dalje več inženjerjev družbe in Gradbene direkcije ter nekaj dam. V Kra» nju se je pridružil g. sreski glavar Žnider« Šič z gospo soprogo. Oba avtobusa sta lična, udobna, za 16 ali 21 sedežev in z 42 konj* skimi silami.
Na Bledu se je družba ustavila v Park« hotelu g. Kende, kjer je bila zakuska, na kateri so govorili gg. inženjerji Stolfa, Hu« ga in Sperling za podjetje, za mestno ob* čino pa obč. svetnik g. Ivan Tavčar.
Nadejati se je, da se avtobusni promet uvede že v kratkem in napravi Ljubljana v svojem napredku zopet velik korak.
Žrebanje drž. razredne loterije
— Beograd, 18. maja. Danes so bili izžrebani sledeči večji dobitki Državne razredne loterije:
po 400.000 Din je zadela srečka Mev. 100.692.
Po 40.000 Din štev. 72.176.
Po 30.000 Din štev. 120.525.
Po 20.000 Din štev. 66.934 in 88.674.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.9375, Berlin 13.5825—13.6125 (13.5975). Bruselj 0— 7.9345, Budimpešta 0—9.925, Curih 1093.5— 1096^ (1095), Dunaj 7.98—8.01 (7.995), London 277—277.8 (277.4), Newyork 56.71 — 56.91 (56.81), Pariz 0—223.7, Prasa 167.95— 168.75 (168.35), Milan 298.25 — 300.25 (299.25).
Efekti: Investicijsko 91.5 den.. Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 128 den., Pra-štedkma 825 den., Kreditni zavod 157— 175, Vevče 105 den., Ruše 265—280, Kranjska industrijska 305 den., Stavbna 56 den., Sešir 105 den.
Lesni trg: Tendenca živahna. Zaključeni so biLi 4 vagoni bukovih plohov, neobrobljemih, dimenzije po naročilu kupca, L, II., III., foo. vagon nakl. postaia po 440. Povpraševanje je za okrog 10.000 komadov brzojavnih diogov, smreke - jelka, 5.5 —12 m dorž., premer na vrhu 11—13 cm, fco. vagon SuŠak pristanišče.
Deželni pridelki. Tendenca nespremenjena. Zaikriuckov ni bilo. Cene s<> ostale nespremenjene.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dunaj 799.50, Berlin 13.5975, Italija 290.25, London 277.40, Newyork 56.81, Pariz 223.70, Praga 168.25, Curih 10.95.
Efekti: Vojna škoda 456.
INOZEMSKE BORZE. Curili:    Zagreb 913.25, London 25.3325, Newyork 51&95, Pariz 20.4250, Milan 27.33, Berlin 124.77, Praga 15.87
Strun Z
tSCOVFNSKI NAROD« dne 18. maja 1928.
Ste*   1 14
Nova uredba o kaldrmini
Uveljavljen}* uredbe o kaldrmini, s katero se izpreminjajo nekatere bistvene določbe kaldrminskega zakona.
»Službene novine« od 16. L m. objav-Baio novo uredbo o kaldrmini, M jo je finančni minister na podlaci čl. 127 financ-nega zakona za I. 1929/29 in \ soglasju s finančnim odborom Narodne skupščine. S to uredbo se izpreminjajo nekatere bistvene določbe zakona o kaldrmtni od 31. de-eentbra L 1011.
Po tej uredbi se osnujejo iz dohodkov kakirrmne pri Drž. hipotekami banki v Beogradu posebni kaldrminski fondi občin ter spiošni kaldrminski fond. V posebne kaldrminske fonde občin se vplačujejo dohodki na račun kaldrrmne po odbitku 30% za splošni kaldrminski fond, nadalje dohodki vseh objektov, zgrajenih, kupljenih .najetih ali izvršenih iz posojil na podlagi do-hodlrov Iz kaldnrrine, dokler ne bodo ta posojila Izplačana, dalje vsote, dobljene na račun odškodnine za zavarovanje objek-tcv, ako so bili zgrajeni ali kupljeni iz posebnih kaldrmlnskJh fondov ali iz posojil na račun dohodkov iz kaldrrrrine, ter obresti dohodkov, vplačanih v posebne kaMr-Jiriusfce fonde.
V spiošni kaldrminski fond se vplačuje 30% celotnih dohodkov vseh posebnih kal-drminskih fondov, neizkoriščeni posbeni kaldrminski fondi občin, v katerih so bile ukinjene carinarnice ozir. oddelki carinarnic dohodki vseh objektov, zgrajenih, IrurtJenih ali najetrh s sredstvi splošnega kaldrminskega fonda ali posojil na podlagi kaklrmmsklh dohodkov, za katere se vrše iapfačila iz splošnega kaldrminskega fonda, dokler se izplačane vsote ne vrnejo temu fondu, dalaje vsote, dobljene na račun zavarovanja objektov, ako so bili zgrajeni iz splošnega kaldrminskega fonda, ter obresti ttohodkov tega fonda.
Posebni kaldrminski fondi se vodijo pri Drž. hrpoiekrani banki na račun občin, v katerih se nahajajo carinarnice ozir. oddelki carinarnic, pri katerih se vrši vpla-filo kaldrrrrinskih prispevkov. Splošni kaldrminski fond se vodi pri Drž. hipotekami banki posebej. Vse fonde upravlja finančni minister.
Dohodki iz kaldrmine se uporabljajo za agradbo in popravo cest in ulic neposredno okoli carinarnic ali njihovih oddelkov ter skladišč, za zgradbo in popravo cest in ulic, ki vodijo neposredno k carinarnicam, ki vodijo skozi sosedne občine k carinarnicam in po katerih se prevaža izvozno ali uvozno blago, za grajenje, premeščanje, v«drfevanje in popravo železniških tirov od železniških postaj do obstoječih carinskih skladišč s potrebnimi napravami za natovarjanje in iztovarjanje blaga, za popravo pristaniških obal pri carinarnicah, za napravo carinskih zgradb, stanovanj carinskih uslužbencev, carinskih skladišč in vseh drutfh zgradb, potrebnih za vršitev carinske službe, za električne, vodovodne in kanalske instalacije v carinskih zgradbah Ltd. Poslopja carinarnic se torej v bodo-de ne bodo gradila in vzdrževala iz rednih dohodkov carinarnic, amipak iz dohodkov katermine, namenjene prvotno samo za vzdrževanje cest v okolišu carinarnic.
Kartera dela se imajo prvenstveno izvr-itti. odločuje finančni minister.
Tz posebnih kaldrminskih fondov se plačujejo stroški za navedena dela, anuitete odobrenih posojil, stroški za izdelavo načrtov, proračunov in obračunov, dnevnice in potnine komisijam za izvršitev določenih del, kakor rudi inženjeri em in arhitektom, zaposlenim pri njihovem nadzorstvu, strro-
ški za nakup in prenos gotovih zemljišč in objektov, ev. najemnina za take objekte in premije za njihovo zavarovanje.
Iz splošnega kaldrminskega fonda se ne-kazujejo podpore občinam za izvršitev navedenih del, ako posebni kaldrminski fondi dotionft občin ne zadoščajo. Ako bi dohodki splošnega kaldrminskega fonda v to svr-ho ne zadoščali, se ima razlika, potrebna za izplačilo tozadevnih stroškov, z odlokom finančnega ministrstva vnesti v splošni kaldrminski fond s procentualnim odvzet-jem dofiodkov vseh posebnih kaldrminskih fondov.
Občine, ki imajo svoje posebne kaJdr-minske fonde, se morejo z odobrenjem finančnega ministra zadolžiti na podlagi dohodkov kaldrmine pri Državni hipotekami banki ali pri samoupravnih denarnih zavodih, ako njihovi pogoji niso težji kakor pri Državni hipotekami banki. Posojilo se more odobriti za navedena dela, ako je povprečni dohodek posebnega kaldrminskega fonda zadnjih petih let zadosten za odplačevanje posojila in so rzpofnjeni vsi zakonski predpisi.
Ako bi potreba carinske službe zahtevala izvršitev gotovih del ter bi občina na zahtevo carinskih oblasti ne postopala v smislu uredbe, more finančno ministrstvo v sporazumu s pristojnim strokovnim ministrstvom izvršiti ta dela na račun posebnega kaldirrninskega fonda dotHSne občine ali iz splošnega kaldrniinskega fonda proti povračilu iz posebnega kadldrminskega fonda.
Ceste, železniške tire in keje s pripadajočimi objekti, razen uslužlbenstofa stanovanj, lahko izkoriščajo carinske oblasti brez kake odškodnine. — Objekti so last tistega, čegar je zemljišče. Ako so bili zgrajeni na zasebnem zemljišču, postanejo last občine, iz katere fonda so bili zgrajeni, ako so zgrajeni iz splošnega kaldrminskega fonda, so last občine, na katere ozemlju so bE zgrajeni. Zgrajena ali kupljena carinska poslopja, srkfadSSča in zemljišča so last dotične občine, čeprav so bila zgrajena iz splošnega kaldrminskega fonda.
Po ukinitvi carinarnic občina ne more odtujiti objektov, kupljenih ali zgrajenih iz kaldrminskega fonda, pač pa se morejo uporabiti za splošne javne namene po odobrenju finančnega ministrstva. V najem se v tem slučaju dajejo prvenstveno državnim in samoupravnim uradom in ustanovam, oziroma javnim uslužbencem.
Z uveljavijenjem te uredbe prenese Državna hfpotekarna banka v splošni kardtr-rn fnski fond 20% vseh vsot, ki so se tega dne našle v posebnih kadldrmiusikSh fondih občin, ne glede na to, ali so b*8 ti fondi angažirani za prej odobrena dela ali ne. Ako bi bila vsled tega odfor&a vsota v fondu kake občine nezadostna za izplačilo angažiranih del, se razlika izplača iz splošnega kaldrniinskega fonda ob poznejši povrnitvi iz posebnega kaldrminskega fonda dotične občine. Istotako se v splošni kaldrminski fond imajo z odlokom finančnega ministra prenesti vsi neangažirani posebni kaldrminski fondi občin, v katerih so bfle carinarnice ukinjene do uveljavljenja te uredbe.
Občinam, v katerih so bfle ukinjene carinarnice, more finančni minister dovoliti podpore za določena dela iz splošnega kaldrminskega fonda, ako zaprosijo za nje šest mesecev po uveljavliendu te uredbe.
To so najvažnejše določbe nove uTedbe o kaldrmini.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Zanimiva tatvina avtomobila« — Smrtna obsodba v Sarajevu« Tragična smrt vaške lepotice. — Sleparski trgovski potnik«
Nenavaden zlikovce.
Iz Beograda poročajo, da je bila včeraj izvršena zanimiva tatvina avtomobila. Šofer finančnega ministra dr. Mar-kovića, ki se sedaj mudi v Parizu, se je pripeljal v avtu pred svoje stanovanje, da bi opravil doma neke posle. Ko je avto ustavil pred hišo. je opazil neznanca, ki se je sprehajal po ulici blizu hiše. Šofer se ni zmenil zanj in je stopil v svojo hišo. Kmalu je pa začul ropotanje svojega av^ornobila. Avtomobil je bil popolnoma nov. Kupili so ga pred mesecem in je znamke Cadilac ter vreden okoli 350 tisoč Din. Šoferju je bilo takoj vse jasno in je pohitel iz stanovanja, da bi preprečil tatvino. Toda bilo je že prepozno. Drzen zlikovec je že dirjal v ministrovem avtomobilu proti Smederevu. Šofer je nekaj časa tekel za avtomobilom, mirno je pripeljal drugI avto, v katerega je šofer sedel in nastala je prava filmska dirka med obema avto-mobOima. Tat ni bil dobro izvežban šofer in tako se mu je začel avto s šoferjem približevati. Šofer je tudi ves čas pritiskal na avtomobilsko sireno in je tako alarmiral vse mimoidoče m stražnike. Na Smederevski poti so orožniki postali pozorni na drveča avtomobila In so ustavili Cadilaca. Prebrisan tat je na povelje ustavil ministrov avto, toda posrečilo se mu je vdbevniti brez avtomobila. Policija za zasleduje.
★
Včeraj se je nadaljeval proces proti Stoji MasKHć. Občinstvo je napolnilo razprav no dvorano do zadnjega kotička. Simpatije so bfle na strani obtoženke Stoje. Takoj ob pričetku razprave je bfl zasKŠan Stojin zaročenec Ojorgje VJaoWević, ki je mnogo mlajši od Stoje. V dvorano je stopil zelo razburjen. Ko 0t je Stoja zagledala, je zaplakala. Izpovedal je, da je Stoja delj časa imela z njegovim starejšim bratom,
potem sta se pa sprla, Gjorgje ji je ponudil ženitev in Stoja je ponudbo sprejela. Stoja je pa zahtevate, da se vzameta šele jeseni, ker je hotela prihraniti še nekaj denarja. Stoja je izjavila, da ji je žal, da se nista tedaj poročila, ker bi ne prišlo do težkega zločina. Stoja je namreč nedavno ubila starko Maro Ra-dulović, da bi prišla do denarja. Po govoru Stojinega zagovornika je sledilo posvetovanje. Zagovornik je zahteval, da se zaslišijo še nekatere priče in da psihijatri preiščejo Stojo. Med posvetovanjem so se odigrali razburljivi prizori in demonstracije proti državnemu odvetniku dr. Bernardiju. Neke ženske so napadle državnega pravdnika in zahtevale, da zavzame milejše stališče do obtoženke. Po posvetovanju porotnikov je državni pravdnrk povdaril, da je Stoja izvršila zločin popolnoma premišljeno. Ako bi ne bilo smrtne kazni za take primere, bi ?o bilo treba ustanoviti. Zahteval je smrtno obsodbo po starem pravilu oko za oko in zob za zob. In tudi 2lavo za glavo. Stojin zagovornik je na to v daljšem govoru orisal obtoženkino mladost, ki je bila zelo burna. Stoja je prišla mlada v mesto in in nihče ji ni povedal, kaj sme in kaj ne. Starko je umorila popolnoma nepremišljeno v svoji naivnosti in pustolovskem nagonu. Stoja tudi ni kriva, ker je dedno obremenjena. Treba ji je dati priliko, da se po primernem kesanju vrne v človeško družbo. Sodniki so odšli na posvetovanje, ki je trajalo zelo dolgo. Ko so se vrnili v dvorano, so njih obrazi že izdali obsodbo. Sodnik ie preči tal obsodbo, da je Stoja Mandić kriva roparskega umora in obsojena na smrt na vešalih. Med občinstvom je nastal nemir in čuli so se klici ogorčenja. Stoja se je pa onesvesi-la. Navzoči zdravnik ji je nudil prvo pomoč in ko se je zavedla in jo je sodnik
vprašal, ali je razumela sodbo, je komaj slišno odgovorila: Sem, vendar je pa težko umreti mlademu Človeku. Zagovornik je vložil ničnostno pritožbo. Za Stojo se bodo pa zavzela tudi razna ženska društva in bo morda pomilo-ščena.
★
Iz Splita poročajo o tragični smrti vaške lepotice Bojane v selu Nadinu, kjer je Bojana služila pri nekem bogatem seljaku. Bila je za vse uporabna in je opravljala tudi najtežja dela. Bojin oče je padel na fronti med vojno, njena mati je pa umrla na španski bolezni. Živela je v veliki bedi, bila je bosa in razcapana. Ker se je naveličala takega pasjega življenja, je sprejela ponudbo nekega vdovca in je postala njegova žena. Bil je mnogo starejši od nje in mlada ter lepa Boja se mu nikakor ni mogla prilagoditi. Boji pa kri ni dala miru in ker so jo neprestano nadlegovali vaški fantje, je nekega lepega dne zapustila starca. Se prej je pa skuhala strupena zelišča in dala starcu piti. Vdovec je pravočasno opazil Boj ino namero in jo je spodil iz hiše ter jo javil orožnikom. Boja je izrabila svojo prostost in je preživela s svojim izvoljencem nekaj dni v svobodni ljubezni. Nato se je pa vrnila k možu. Z njim je živela nekaj mesecev popolnoma hladno in preteklo nedeljo so našli 19-letno vaško lepotico mrtvo na polju. Starec ni dovolil, da bi prenesli njeno truplo v njegovo hišo. Zato so seljaki zakopali Bojo na vrtu. Brat pokojne lepotice je vložil proti vdovcu tožbo, v kateri obtožuje starca umora.
*
Na prijavo ravnatelja Bože Bačića je zagrebško redarstvo aretiralo nekega Frana Ermana, ki je bil trgovski potnik pri tvrdki Singer v Strossmayerjevi ulici. Aretirani Erman je zadnje čase pobiral denar od raznih tvrdkinih odjemalcev in si je pridržal nad 10.000 Din. Tvrdka mu je dala tudi več šivalnih strojev, da bi jih prodal, trgovski potnik jih je pa nesel v zastavljalnico. En stroj je pa prodal nekemu gostilničarju in je denar obdržal. Nadalje je sleparski trgovski potnik prodal šivalni stroj neki Oršakovi v Zapre šiću. Dobil je prvi obrok 500 Din, stroja pa seveda ni izročil. Pri zasliševanju je Erman vse priznal. Stroj, ki ga je prodal Oršakovi, je tudi zastavil in zastavni listek prodal nekemu trgovcu za 700 Din. Policija ga je poslala v zapore zagrebškega sodišča.
Včeraj je prišel na zagrebško redarstvo neki Bartol Ječić iz Krivaja pri Novski, mesarski pomočnik po poklicu, in je javil službujočemu uradniku, da je izvršil več tatvin in da naj ga zapro. Človek bi mislil, da so že posebni razlogi, da se zlikovec sam obtoži in spravi v zapor. Ječić je bil na fronti težko ranjen v uho in je popolnoma oglušil. Resneje je hotel v sfaižbo, pa je ni mogel dobiti, ker ghihega človeka nima nihče rad v službi. Zato je bil nekako prisiljen, da se loti tatvine, da bi mogel živeti. Ker pa ni bil tat po poklicu, se mu je tudi ta posel pristudil in je prišel do zaključka, da je najbolje, da se da zapreti. In tako je tudi storil. Sel je in sam javil, da je izvršil nekaj tatvin. Tako je izpovedal, da je v Bosanski Gradiški izvabil od nekega dekleta 700 Din pod pretvezo, da jo bo vzel za ženo. Nekemu mesarju je odnesel nekaj denarja in obleke itd. Zagrebška policija ga bo izročila sodišču, ki ga pošlje v dorrK>vrnsko občino.
Druga plat zvona
Z oziram na članek <cNe dajmo se iz* igravati* v štev. 112. z dne 15. maja 1928, odnosno navedbe v tem članku, tičoče se pododbora Maribor Udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov, smo prejeli od sled* njega sledeče pojasnilo:
Ko so se pojavili v časopisih razni ko« mentarji glede zadeve Središnje uprave TJ. R. O. R. proti g. Svetozarju Pribičeviču, ki so si deloma zelo bistveno nasprotovali, je smatral naš pododbor za umestno s ki i* cati sestanek svojega članstva, na katerem naj bi se zadeva vsestransko premotrila in pojasnila in je v to s vrh o zaprosil središ* njo upravo, da pošlje na ta sestanek svo» jega delegata, ki bi naj prinesel s seboj tozadevni materijal v svrho popolnega raz* čiščenja.
Sestanek se je vršil, vendar vsled teh* ničnih zaprek v zadnjem momentu delegat središnje uprave ni prišel pravočasno v Maribor, oziroma se je njegova brzojavka o zakasnivi prepozno dostavila pododboru, tako da je na sestanku navzoče članstvo po izčrpni debati sklenilo, da se naj skliče nov sestanek, na katerem bi se naj predložil ves materijal v svrho končnega sklepanja.
Pododbor je o tem poročal središnji opravi in je pred kratkim prejel od pred* sednika središnje uprave g. Radosavljevića obvestilo, da pride osebno v Maribor.
Prosil je, da naj se od članstva sklenjeni drugi sestanek skliče na dan njegovega pri* hoda, da se ga zamore udeležiti in podati pri tem vsako od članstva željeno pojasni* lo. O kakem naročilu predsednika g. Radosavljevića torej ni govora.
To se je tudi zgodilo in je pri tej pri* liki g. Radossvljević, ki je prišel prvič v stik s članstvom našega pododbora, imel govor, v katerem je vsestransko orisal de* lovanje središnje uprave, se dotaknil raznih važnih vprašanj TJ. R. O. R. ter končno tudi pojasnil na podlagi tozadevne kore* spondence itd. vso zadevo središnje uprave U. R. O. R. proti g. Svetozarju Pribičeviču.
Tozadevno se je vršila tudi debata, k a* tere se je poleg g. Radosavljevića tudi član* stvo precej številno udeležilo in je končno članstvo samo izreklo g. Radosavljeviču za« hvalo za njegova izčrpno poročilo in pojas* nilo ter popolno zaupanje središnje uprava U. R. O. R.
Popolnoma neresnična je trditev v citi* ranem članku, da bi bil glavni namen po* seta g. Radosavljevića najhujskati člane mariborskega pododbora proti članom ljub* ljanskega pododbora, kar je bilo nemogoče že iz razloga, ker se o zadevi ljubljanskega pododbora sploh ni govorilo niti besede in so se na predmetnem sestanku obravnavale zgolj zadeve mariborskega pododbora, ozi* roma delovanja središnje uprave.
Slovenski rezervni častniki mariborske* ga . jdodbora, ki so bili pri omenjenem se* stanku zelo številno zastopani in med ka» terimi je bilo tudi večje število starejših in razsodnih gospodov, središnji upravi niso mogli odreči svoje podpore in so morali delovanje središnje uprave le odobravati, ker so biH na podlagi referata predsed* nika g. Radosavljevića in temu sledeče de* bate prepričani, da to lahko storijo z mir« no \ -stjo in v korist celotne organizacije U. R. O. R.
Tako mariborski pododbor. Nam se pa zdi, da tiči zajec v grmu, ki ga uprava mariborskega pododbora noče aH ne zna najti. Zanimivo in značilno je, da je uprava ma* riborskega pododbora poslala nekaterim članom ljubljanskega pododbora poročilo o sestanku, na katerem je g. Radosavljevič pral zamorca. Ljubljanski pododbor stoji na edino pravilnem stališču in kdor hoče njegove zahteve glede sanacije razmer v organizaciji rezervnih oficirjev prikazati v drugačni luči, podpira zavedno ali p od z a* vedno zlo, ki bo prej ali slej rodilo zelo žalostne posledice.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Linbliani,
DRAMA.
Začetek ob 20.
Petek, 18.: «V agoniji«. Gostovanje zagreb*
ške drame. Red C. Sobota, 19.: <cQyrano de Bergerac*. Ljudska
predstava pri izredno znižanih cenah. Izv. Nedelja, 30.: Ob 15. pop. »Herman Celj*
ski. Izv.
Ponedeljek, 21.: ežupan Srilmondskb. A
OPERA. Začetek ob pol 20. Petek, 18.: Zaprto.
Sobota, 19.: «Mignon». Ljudska predstava
pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 20.:  ^Zaljubljen v tri oranže*.
Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Izv.
Maetertinck: Stirmondski
župan
Nežnočutni pesnik m filoaoi MaetejHnck ie podaj tu mojstrsko delo, ki de visoko literarno, a hkratu močno teatrsko in vzlic vsemu tudi tendencijo. Belgijec pač okrutnosti nemške armade ne more pozabiti in preboleti, dasi jih iskuša razumeti, opravičiti in odpustiti. Vojna ie zmerom srda in sovražna armada v deželi vedno velika nesreča. Tako ie ta drama strasten vzklik pacifista: >Nikoli več vojne!«
Nešteto talcev je pomorila vojna. Maeterlmck ie napisal dramo talca, župana v Stihnondu, ki se barvi s posebno ljubeznijo z vrtnarstvom, s cvetlicami, kaktejami, je srečen dober oče, naj-miroljubnejši mož, načelen protivnik vsake vojne. Zet mu je nemški rezervni častnik. Ta ret pride z nemško armado v Stiknond, kćer mu živi prvič noseča žena pri očetu. Nemci določijo župana za talca. In baš na županovem vrtu neznan človek ustreli nemškega častnika, zetovega tovariša. Župan naj poišče morilca ali pa mora sam pred puške kot talec. Starca Klausa, županovega vrtnarja, so Nemci našli na vrtu blizu umora, a starčka je poslal sam župan obrezovat cvettJčno znnačje. Ničesar ni videl starček, le strel puške je slišal v daljavi. Vendar pa dokaže, da je starček nedolžen, in ker oru-zeza krivca ne najde, hoče sam sprejeti kazen. Tu se začenja psihološko silno napeta drama, ki v začetku ne obeta nič posebneža. Borba med županom in Klausom, kdo pojde v smrt, }e strašna.
Strahota pa se še poveča: zet častnik bi moral poveljevati oddelku, ki ustreli tasta župana. MaeterJinok de tu podal kompleks občutij, ki zledatlcu trgajo srce. Hči in zet hočeta skupaj z očetom-tastom v smrt. A oče Ju prepriča, da mora le sam umreti, a onadva morata živeti in da se zet mora pokoriti ukazu. Slovo župana od sina in hčere je prizor, ki gledalce napolnjuje z občutkom silne tragike. In konec! Bratec in sestrica — siroti — sama na svetu, — zet beži v usodo, zavedajoč se, da je izgubi! vse: kakor discipliniran stroj odhaja in se pač ne vrne u več-
NaŠa drama je v zadnji dobi vzzledno produktivna in siplje novitete na oder kar zapored. G. Ciril Debevec je »Stilraondskega župana« iz-režrral živo, naravno in vseskoz okusno. Prizorišče je le eno: županova soba, ki Ji Je dal g. Vavpotič zelo simpatično v barvi in risbi.
Zopet je kreiral glavno vlogo, župana, g. Levar, ki nam je Šele pravkar podal ogromnega in prekrasnega Hermana. Bil je izvrsten, učinkovit, prirođen v svoji ljubezni do rastlinstva, zaradi katerega trenotkoma pozablja celo na bližajočo se smrt, iskreno topel do otrok, pretresljiv v človeškem razmerju do starca vrtnarja in cel mož, ko odhaja pred puške. Vem, da izvede ta in oni moment pri raprizah še globlje. Zelo težko, komplicirano vlogo zeta in soproga Otona Hilmerja je podal g. Rogoz močno in z mnogimi fm-rnit detajli. Tragično raz-celjenost med bo reči mi se Čustvi m mrsli-mi je zražal naravno in dojmljivo. Prav dobro figuro dobrodušnega vrtnarja simpatičneza starca Klausa j« postavil g. Kralj, v maski držanju :n govorici odličen. Izvrsten je bil g- Skrbtnsek kot (x>veljnik v. Rochov železen Prus brez čustev, sama disciplina in dolžnost. G. Jan igra sina Tlorisa, mladega fanatičnesa do-molijuba. Toni, ki jih je n^šel ob slovesu z očetom in v obupni ti*zi po očetovi smrti, so no-v dokaz, da Je g. Jan igralec silnega izaraza bolesti, pristen talent, ki stopa vztrajno navzjor.
Lepo napreduje tudi gdč. Mira Danilova, ki je predstavljala hčer-ženo Izabelo prav učinkovito, iskreno ter je imela nekaj močnih, lepih prizorov. G. Gregorin je Mi begunec ranjenec Gilson kakor vedno prav dober, g. Jerman občinski tajnik in g. Košić uradni sluga, oba povsem na mestu.
Drama je učinkovala na pičlo številno publiko močno in porazno a hkratu lepo in dobro.
Fr. G.
★
Gostovanje zagrebške drame. Danes, v petek, 18. t. m. gostuje v drami zagreb* ški ansambl z Krlež evo dramo v dveh de*
janjih «Agonija*. Nastopajo dame: Vika Podgorska in Mihičičeva ter gg. Badalič, Dujšin. Režijo vodi g. Verli. Opozarjamo vse ljubljansko gledališko občinstvo, da se udeleži tega izrednega gostovanja, s kate<
rim se nam predstavi eden najznamenitej* ših  hrvatskih dramatikov v interpretaciji od»
ličnih zagrebških umetnikov. Rekvizite — moderne klobuke je dala na razpolago tvrd* ka Gotzl v Ljubljani. — Uprava opozarja vse abonente reda C, da se vrši gostovanje zagrebške drame za njihov abonma danes zvečer.
*Cyrano de Bergerac». Da se omogoči tudi manj trnovitim slojem poset te heroič* ne komedije, se je uprava odločila, da jo vprizori v soboto dne 19. t. m. po izredno znižanih cenah od 20 Din navzdol. Pri ko* mediji, ki predstavlja eno največjih del francoske dramske literature, sodeluje ves dramski ansambel.
V nedeljo popoldne se vprizori No* vačanova izvirna tragedija »Herman Celj* ski*. Opozarjamo predvsem goste z dežele, da izrabijo to priliko in si ogledajo to iz* redno uspelo dramsko delo naše domače književnosti. Začetek predstave je ob 3. popoldne. Za predstavo veljajo znižane cene.
Danes zvečer ob 20. se vrši v union* ski dvorani zborovski in tamburaški koncert društva Jugoslovanska Lira iz Nove* ga Sada. Na sporedu je zastopan velik del jugoslovenskih avtorjev. Spored obsega moške in pa tamburaške zbore. Društvo Jugoslovanska Lira je ustanovljeno v Novem Sadu z namenom, da propagira v tuji« ni jugoslovensko glasbo. — Zbor moramo smatrati kot poklicni zbor, ki je bil nalasc v ta namen sestavljen. To velja za pevski kakor tudi tamburaški zbor. <rJugoslovan-ska Lira* je na poti skozi Nemško Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo v Ameriko. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
£8eiež
ezmea
KOLEDAR. Danes: Petek, 18. maja 192S; katoličani: Venancij; pravoslavni: 5. maja 192S, Mladica.
Jutri: Sobota, 19. maja 1928; katoličani: Celestin; pravoslavni: 6. maja 1928, Vgto-slava.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Agonija, gostovanje zagT<*bSke drame.
Opera: Zaprto.
Kino Matica: Boli pajek.
Ljudski kino (Ideal): Tri tedne ljubavi.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta in Bakar-eič. Sv. Jakoba trg.
KIJ U C
najboljše, najtrajnejše. zato
najcenejše! 13
Šport
Lep uspeh Primorja
Primorje Je včeraj drugič zmagalo nad Ilirijo la si priborilo prvenstvo ljubljanskega okrožja LNP.
Včerajšnji dan bo v zgodovini Primorja zapisan z zlatimi črkami. Ne radi zmage nad Idrijo — saj ni bila prva — marveč zato, ker *i je priborilo prvič od svojega obstanka prvenstvo Idubljanskega okrožja LNP in najbrž tudi prvenstvo LNP, kajti Maribor ni nasprotnik, ki bi ma ga irtegnil ogrožati. Polnih pet let se je trudilo Primorue, da vrže Ilirijo s prestola, da ji odvzame ponosni naslov prvaka. Bilo je že večkrat na tej poti, toda pred cil'jera je vedno klonilo ali podleglo. Toda kljub temu je vztrajalo na poti h končnemu cilju: podreti llkijo in ji odvzeti prvenstvo.
Sedaj je triumiirala. Ambicija, elan in tehnika sta zmagala nad rutino! Mlada enajsto-rica Primorja je včeraj v težki borbi ponovno zmagala nad dosedanjim prvakom Ilirijo in ga porazila v razmerju 2:1. Zmagala sta sistem in bol$Ša igra! Odkrito povedano igra Primorje danes mnogo lepši in koristnejši nogomet nego Ilirija. Prekaša jo v kombinator nem pogledu, poseka jo v tehničnem oziru. Poleg tega igra tudi z neomejeno voljo do zmage.
Ilirija pada in peša. Od stare Ilirije je ostalo samo se ime in pa rutica in če vodstvo kluba ae bo napra/vilo remedure v svojem moštvu, ga izpopolnilo v vseh delih, tudi v bodoče nima nobenih izgledov na uspeh, pa najsibo napram domačim ali tujim moštvom. Zadnji neuspehi v Mariboru, dvakratni poraz s strani Primorja so pač jasen raemecto, da tu ni oklevati in da je treba v moštvo uvesti nov sistem in duh!
Tekma sama je bite tipična prvenstvena borba. Nudila ni sicer nič posebnega in je zmaga Primorja zaslužena, dasi Je imela Ilirija mestoma nekoliko več od igre. Toda ves njen napad je nemogoč, krilci, ki so bili naijbolčši del moštva, so pa zalagali napad s predolgimi pasovi. Moštvu je manjkala enotnost, dočim je bilo baš pri Primorja opažati več skupnosti. Sploh je Primorje včeraj zaigralo boljše nego Ilirija. Ce bo vztrajalo na tej poti in če se mu posreči poraziti tudi Maribor, o čemur ne dvomimo, potem utegne v jussoslovenskem prvenstvu igrali Se vaino vlogo. K včerainjem uspehu pa mu čestitamo t^di mi.
Tekmi j« prisostvovalo 2000 razgretih yie<J«J-cev. ki so «dmkali> in bodrili svoje UubHenee. eni Ilirijo, drugi Primonje. Zmagovalci so bili po tekmi deležni prisrčnih ovacil in publika Je spre* mila moštvo v mesto, neprestano prirejajoč ovacije Primorju.
Omeniti je Se sodnika g. BoškoviČa. ki nam ni ugajal. Prezrl Je, da Je bil prvi Ermanov gol •pripravljen* z roko, poleg tega Je pa prezrl tudi nebrotf rok, tako v kazenskem prostOTu 111-rje,  kakor tudi Primorja.
— ASK Primorje. Danes ob 20. sestanek vseh lahkoatletov v klubovem tajništvu, Masarvkova c. 1. Radi važnosti razgovora so naproSeni vsi, da se istega sigurno udeleže. — Načelnik.
Stev 114
cSCO
VENSKI  NAROD* dne 18. maja 1928.
Strto 3.
Dnevne vesti.
— To pa ne drži! Beograjska <Politika» je sicer zelo dobro informiran in urejevan list, vendar se pa včasih zaleti in zagreši gorostasnost, ki jo je tako objektivnemu lisu težko oprostiti Tako priobčuje v eni zadnjih številk v rubriki «Med nami» čla» nek, v ikateri navaja statistične podatke o konkurrih v marcu tekočega leta. Na Hr» •vatakem in v Slavoniji je bilo 13, v Srbiji m Črni gori 73, • Sloveniji in Dalmaciji 11, v Bosni in Hercegovini 2 konkurza itd. V prvem četrtletju tekočega leta je bilo na Hrvatskem in v Slavoniji ?3, v Srbiji in Črni gori 186, v Sloveniji in Dalmaciji 26 konkurzov. Ta statistika, pravi «Politika», je najboljši dokaz, kako malo upravičena in objektivna je kampanja politikov, ki smatrajo, da Beograd in Srbija gospodarsko eksploatirata druge kraje. »Politika* se te* meljito moti, če misli, da prečani ne vemo, ▼ katerem grmu tiči zajec. Srbski gospodar* ski krogi prav tako ječe pod brezobzirno eksploatacijo peščice beograjske gospode, kakor prečanski kraji. Statistika konkurzov samo dokazuje, da bo klika zajedavcev kmlau gospodarsko upropastila tudi Srbijo in Črno goro.
— Materni jeiik bodi vam kljue do omike! Kako smo se pod tujim jarmom morali boriti za pouk v domačem jeziku v šolah, ki smo jih imeli. Logična doslednost zahteva nujno, da se v vso dušo zavzamemo tudi %a najvišje ognjišče narodne omike v narodnem jeziku — za lastno univerzo. Pristopajte k društvu za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada 1 Članarina je urejena tako-le: podporni Člani plačajo letno Din 20; redni člani letno Din 50, oziroma juridične osebe Din 100 na leto; dobrotniki so oni, ki plačajo na leto Din 500 ali enkrat vsaj Din 5000; ustanovniki plačajo na leto 1000 Din ali enkrat vsaj Din 10.000; pokrovitelji pa plačajo na leto Din 5000 ali enkrat vsaj Din 50.000. Naslov: Ljubljana, Univerza. Poštni ček. račun Št. 12.368.
— Odlikovanje češkoslovaških finančnih strokovnjakov. Kralj je odlikoval na predlog finančnega ministra z redom Sv. Save I. stopnje češkoslovaškega finančnega ministra dr. Karla Engliša, z redom Sv. Save II. stopnje pa prvega sekcijskega šefa češkoslovaškega finančnega ministrstva dr. Bohumila Vlaska.
— Odlikovanja. Z redom Belega Orla V. stopnje sta odlikovana poročnika bojnega broda I. klase Boris Pire in Henrik Klinar; z redom Sv. Save IV. stopnje ekonomski podpolkovnik Josip Pretnar in mornariško-tehmični kapitan II. klase Avgust Smrdu, z redom Sv. Save V. stopnje administrativni kapitan I. klase ekonomske stroke Anton Jezeraik. tehnični poslovodja IL klase Gregor Kankelj, poročnik fregate Adolf Cvirn, inženjer - poročnik Ivan Spalek, mornariško - tehnični rx>ročnik Adolf Cižmek in kontraktualni inženjer Josip Škarica; z zlato medaljo za vestno službovanje mornariško - tehnični poročnik Janko Guštin, vodja II. klase artiljeriske stroke Mak so Mikuž, vodja II. klase strojne stroke Janko Bedrač, vodja III. klase torpedne stroke Jočko Pajk in narednik brzojavne stroke Marko Krč.
— Izpremembe t naši vojski in mornarici- Imenovani so: za šefa operativnega odseka generalštabnega oddelka vojnega ministrstva dosedanji načelnik štaba komande dravske divizijske oblasti generalštabni polkovnik Kosta AdamoviČ, za namestnika pomočnika načelnika štaba komande dravske divizijske oblasti pehotni major za ge-neralštabne posle Jovan Sokolovič, za načelnika štaba komande dravske divizijske oblasti dosedanji načelnik štaba komande moravske divizijske oblasti generalštabni polkovnik Lav Rupnik, za poveljnika 101. zrakoplovne skupine avijatični major za ge-neralštabne posle Josip Kos, za namestnika komandanta monitorja >Drava<, poročnik bojnega broda I. klase Ervin Fink, za upravnika pirotehničnega oddelka delavnice II. armijske oblasti administrativni major arteljerijsko - tehnične stroke Franjo Sedlak, za pomočnika komandanta IV. orož-niškega polka orožniški podpolkovnik Alojzij Barle, za komandanta I. bataljona IV. pespolka major Viktor Hengel, za komandanta I. bataljona 10. pespolka major F rajo Lukec, za sanitetna poročnika privatna zdravnika dr. Lav Polivec in dr. Albert Kuri ak, za veterinarskega poročnika diplomirani veterinar dr. Ivo Ogorelec; razrešeni so službe rez. oficirjev peb. kapitan II. klase Franc Čop, artiljeriski kapitan II. klase Fric Vizjak, pehotni poročniki Franjo Pav-letič, Makao Palovec in Karel princ, pehot, podporočniki Otokar Zorn, Alojz Kresal, Alfonz Ravbar in Alojz Fink.
— Is državne slulbe. Na lastno prošnjo so odpuščeni iz državne službe knjigovodje delegacije ministrstva financ v Ljubljani Valentin Pogačar, Josip Mavric, Stanko Sitar, Ignacij Brandsteier in Adolf Turk ter računski asistent računovodstva delegacije ministrstva financ v Ljubljani Martin Žagar; za stalno računsko pripravnico pri računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani je imenovana Ida Skalar; inženjer Pavle Miklavc je premeščen od gradbene direkcije v Ljubljani k gradbeni sekciji v Kranj; iz državne službe so odpuščeni cariniki Dušan Grkovič in Božidar Milo-vojevic pri carinarnici v Gornji Radgoni in Franjo Mohorič pri carinarnici v Ljubljani.
— Predsedniki maturitetnih komisij, prosvetni minister je določil predsednike za letošnje zrelostne izpite na srenjih šolah in sicer za I. državno gimnazijo v Ljubljani vseneiliškega profesorja v Ljubljani dr. Stanka Vovka, za II. državno gimnazijo vpoko-jenega gimnazijskega ravnatelja Frana Novaka, za III. državno gimnazijo v Ljubljani vseneiliškega profesorja v Ljubljani dr. Nikola Radojčica, za realko v Ljubljano vpo-kojenega profesorja Alojzija Tavčarja, za gimnazijo v Kočevju vpokbjenega prosvetnega inšpektorja dr. Leopolda Poljanca, za gimnazijo v Kranju vseučiliškega profesorja v Zagrebu dr. Frana Uešiča, za žensko
realno gimnazijo v Ljubljani profesorja višje pedagoške šole v Zagrebu dr. Vidmana.
_ Drugi kongres za pospeševanje etične
kulture. 19., 20. in 21. avgusta se bo vršil II. kongres Vidovičevega prosvetno - etičnega pokreta. Na dnevnem redu so sledeči problemi: Mi, zapad in vzhod, sodobna zla in trpljenje narodov, sredstva za izpopolnitev narodnega življenja, materijelni paradoks, vzgoja in omladina, pedagoško - filozofski problem, kriza knjige in ljudska pro-s veta.
— Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na L ofertno licitacijo za instalacijo centralne kurjave v zgradbi interne klinike v Beogradu, ki se vrši dne 16. junija 1928 v računskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu. Opozarja tudi na I. ofertno licitacijo za pomostenje in pleskanje železne konstrukcije na mostu preko reke Ibra v Kraljevu, ki se vrši dne 15. junija 1928. v računskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na oglasni deski pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg št. l-II.
— Čudna okrožnica Udruženja rezervnih oficirjev. 26., 27. in 28. t. m. se bo vršila v Sarajevu redna glavna skupščina Udruženja rezervnih oficirjev. Središnja uprava je poslala vsem pododborom, izvzemši ljubljanskega, okrožnico, v kateri pravi, da naj uprave pododborov pošljejo na glavno skupščino delegate, ki imajo dobre živce in ki poznajo razliko med manifestacijami te vrste in običajnimi zborovanji političnih strank. Delegati morajo priti na skupščino v uniformah z ešarpami in odlikovanji. Tudi nam se zdi, da bodo potrebni na letošnji glavni skupščini dobri živci delegatov zlasti iz prečanskih krajev, ker pojde za stolček g. Radosavljeviča, ki se je gotovo dobro pripravil in mobiliziral vse svoje priganjače.
— Slovo inšpektorja Cretnika. Iz Preval j nam pišejo: Povodom vpokojitve dosedanjega inšpektorja in sreskega upravnika finančne kontrole v Prevaljah g. Ivana Cretnika se je vršila intimna družabna prireditev, na kateri so se stanovski tovariši in prijatelji g. Cretnika spominjali njegovega dela in zaslug ter mu želeli, da bi ostal v zaslužnem pokoju še mnogo let Čil in zdrav. Zlasti prisrčno ga je pozdravil sreski poglavar, ki je obširno govoril o njegovem delovanju, lojalnosti, in agilnosti v nacijonal-nem pogledu. Iz tega je razvidno, da je bil g. Cretnik zelo priljubljen in da ga bomo v Prevaljah kot sreskega upravnika finančne kontrole težko pogrešali.
— Razstava sodobne kulture v Brnu bo
slavnostno otvorjena 26. L m. in bo trajala do 30. septembra 1928. V okvirju celodr-žavne razstave se bo vršil tudi od 25. maja do 30. septembra t. 1. brnski razstavni sejem, ki bo nameščen na novem deželnem moravskom razstavišču, v neposredni bližini mesta. Vodstvo razstavnih brnskib sejmov je zgradilo v to svrho trgovsko - obrtniški paviljon z razstavnim prostorom 2.400 kvadratnih metrov. Brnski razstavni sejmi so postali splošno znan konsument vseh strok produkcije in trgovine, središče industrijskega življenja, obrtnega in trgovskega sveta, ter zbirališče nakupnih viro?. Vsem udeležencem se nudi torej izredna prilika navezati stike ne le v kulturnem, temveč tudi v gospodarskem pogledu z množico obiskovalcev iz češkoslovaške republike kakor tudi iz inozemstva ter doseči tako najugodnejše gospodarske uspehe za sedanjost in bodočnost. Na razstavnem sejmu bodo zastopane sledeče stroke: kovinska industrija, lesna industrija in igrače, steklo, keramika, porcelan, umetniška obrt, elektrotehnika, mehanika, optika, dragulji, zlatarstvo, urarstvo, poljedelstvo in vrtnarstvo, gozdarstvo, jestvine, tekstilna industrija in konfekcija, kože. galanterija, grafika, papir, šolske in pisarniške potrebščine, glasbeni inštrumenti, radioaparati in potrebščine, kolesa, motocikli in dr. vozila, stavbni material in stavbna industrija kakor tudi mešana skupina. K obisku razstave se dobi brezplačni vizum pri češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani, ki daje tudi vse potrebne informacije.
— Popis hranilnih vlog in depojev pri bivših postnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. Poštna hranilnica filiala v Ljubljani, objavlja: Ker se mora po zahtevi re-paracij8ke komisije likvidacija bivših poštnih hranilnic na Dunaju in v Budilpešti čimprej izvršiti, je generalna direkcija poštne hranilnice v Beogradu z odlokom z dne 7. maja 1928, G. D. br. 2291 odredila, da se vnovič popišejo vse hranilne vloge in vrednostni papirji, ki so deponirani pri biv. post. hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. To popisovanje se bo vršilo samo do 30. junija 1928 in se zakasnele prijave ne bodo vpoštevale. Pismene prijave sprejemajo vse poŠte in poštna hranilnica v Beogradu OZ. nje podružnice. Vzorec prijave je razviden iz oglasa, izobešenega na vseh poštah. Prijavi je treba priložiti: a) za prijave hranilnih vlog: 1. vložno knjižico in 2. dokaz o našem državljanstvu ter o domicilu (bivališču) izven mej avstrijske republike oziroma Madžarske; b) za prijavo depojev pa: 1. rentno knjižico oziroma listino o de-poju in 2. dokaz o državljanstvu in domicilu kakor pri prijavah hranilnih vlog. Od upravičenih oseb podpisane prijave s potrebnimi listinami je proti potrdilu oddati pristojni poŠti ali neposredno poštni hranilnici v Beogradu oz- njenim podružnicam. Oglasi o tem popisu s podrobnimi pojasnili so izobešeni na vseh poŠtah v prostorih za stranke.
— V boju proti raku. V informacijo k Članku »Epohalna iznajdba na polju zdravstva«, ki smo ga priobčili v soboto 12. t m. opozarjamo vse interesente, da je po zanesljivih informacijah iz Celja ministrstvo nar. zdravja na podlagi dokazanih uspehov zdravljenja raka in drugih sorodnih bolezni po g. strokovnem učitelju Alojzu Poljšaku izdalo g. dr. Antonu Vilimek koncesijo za
ustanovitev tozadevnega sanatorija v Celju. Celje bo tako kmalu zaslovelo po vsem svetu. Za eno prihodnjih številk je nam. obljubljen članek, v katerem bo podal g. Poljšak svoje izjave kot sad svojih intenzivnih študij o  raku natančneja pojasnila.
— Vreme. Tudi včeraj je dež pokvaril veselje izletnikom in turistom, ki so hoteli na praznik pohiteti v prosto naravo. Čez dan je bilo večinoma oblaSno in opetovano je deževalo, proti večeru so se pa pripodili od juga črni oblaki in vlila se je silna ploha, ki je marsikoga presenetila na prostem brez dežnika. Po mestu so stali ljudje v večjih skupinah v vežah in Čakali, da neha deževati. Dež so imeli včeraj tudi v Mariboru, Beogradu, Sarajevu, Skopi ju, Splitu in Dubrovniku. Samo v Zagrebu je bilo vedro, pa še tam so imeli oblačno. V Splitu in Dubrovniku je pihal močan jug in morje je bilo nemirno. Temperatura je povsod nekoliko poskočila. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Skoplju in sicer 22 stopinj. V Mariboru je bilo 21, v Zagrebu, Beogradu in Dubrovniku 20, v Splitu 19, v Ljubljani 17.4, v Sarajevu 15 stopinj. Danes zjutraj je ležala nad Ljubljano in okolico megla, ki se je pa dopoldne razpršila in nastalo je lepo toplo vreme. Vendar pa ni upati, da ostane vreme trajno lepo, kajti barometer stoji nizko. Danes zjutraj je kazal 758 mm. Temperatura je znašala 10.5.
— Pojasnilo. V št. 64 z dne 16. marca smo poročali, da strojevodje in kurjači zagrebške železniške direkcije še niso dobili plače za januar. Zagrebška direkcija je uvedla preiskavo in ugotovila, da ta vest, ki so jo priobčili tudi drugi listi, ne odgovarja resnici.
— Hercegovec Izumil novo letalo. Iz
Sarajeva poročajo, da je delavec Mihajlo Popara izumil nov tip letala V največji tajnosti je izdelal načrt in je porabil vsako prosto minuto za izpopolnitev svojega iz* uma Vprašanje je seveda, ali je delavec res izumil kaj novega. Popara je namreč samouk in je že zato zanimivo njegovo de* !o. Mož je izumil letalo brez motornega pogona, kakor pravi sam. Pravzaprav ima tudi njegovo letalo dva motorja, toda ta sta zelo majhna in čisto drugačna kakor pri sedanjih letalih. Letalo ima to pred* nost, da se lahko dvigne navpično v zrak in pristane na vsakem terenu. Letalo ima spodaj dva čolnička in se uporablja tudi kot hidroplan. Prostora je v njem za dve osebi. Popara je zaprosil za denarno pod* poro, da izvede v podrobnostih svoj načrt.
— Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je preminula v Ljubljani soproga višjega kriminalnega nadzornika g. Toplikarja ga. Juli-jana Toplikar. Pokojna je bila vzorna slovenska žena, skrbna in plemenita mati, ki jo bo ugledna rodbina težko pogrešala. Pogreb bo jutri ob pol treh popoldne z Rimske ceste št. 9. — Včeraj je nenadoma preminul višji računski revideut g. Jože Smole. Bil je vesten, simpatičen uradnik, priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. O njegovi tragični smrti poročamo na drugem mestu. Pogreb bo jutri ob pol petih popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa. Blag jima spomin! Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sr-žalje!
— Napad z nožem. Karol Klobčič, 231elni sin posestnika iz Mošenika pri Kamniku, se je včeraj spri z nekim Antonom Judežem. Judež je med prepirom potegnil nož in sunil Klobčiča v desno in v levo reko. Klobčiča so prepeljali v bolnico. Junak noža pride pred sodišče.
\7 !>M»ane
— lj Razstava slikarskih del Ivane Kobilce, ki je bila v nedeljo otvorjena v Jakopičevem paviljonu, preseneča vse obiskovalce z velikim številom razstavljenih del in s kvaliteto, ki se kaže v vseh razvojnih dobah skoraj pet desetletij obsegajočega slikarskega delovanja. Ivana Kobilca se je po svoji prvi razstavi v Ljubljani 1. 1889. le redko udeležila kake razstave v domovini in je šele kolektivna posmrtna razstava mogla pokazati našemu občinstvu umetniško lice slovenske slikarice. Kolekcija združuje preko 200 slik in pastelov, med njimi vse kompozicije, ki so svojčas budile pozornost Pariza in drugih mest v srednji Evropi, ter 13 grafičnih del. Razstava bo odprta le do 1. junija, vsak dan od 9. do 18. ure.
—lj G. ing. A. Dukie v Ljubljani je daroval Narodni galeriji tri risbe z motivi Iz Trbovelj, dela Frana Tratnika. Narodna galerija se iskreno zahvaljuje za izredno naklonjenost.
—lj Občni zbor Zveze obrtnih zadrug ▼ Ljubljani. V nedeljo 20. t. m. ob 9. dopoldne se bo vršil v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo občni zbor Zveze obrtnih zadrug z običajnim dnevnim redom.
— Ii Sokola II. Društvo obhaja letos pomemben jubilej — 20-letnico društvenega obstoja. Oficijelno proslavimo ta važen dogodek 17. junija t. 1- z razvitjem društvenega prapora in javnim nastopom, ki se bo vršil v okvirju delnega iopnega zleta, ter večerno akademijo. Celotna proslava se bo zvršila na našem letnem telovadišču na Prulah. Natančnejši program bomo še objavili v Časopisju. Zdravo!
—lj Motociklistlčna dirka Motokluba «Ljubljana* se je zaradi slabega vremena preložila na dan 3. junija t. 1. Termin za prijave se je podaljšal do 31. maja t 1. Doslej ima klub veliko število prijav in zanimanje za dirko, vlada v vseh ne samo v športnih krogih Trening se prične že 27. maja ter bo do tedaj dirkališče že priprav* ljeno. V nedljo 20. t m. priredi L H. M. K v Zagrebu motociklistično dirko. Ob tej priliki priredi M. K. L. skupni izlet v Za* greb. Odhod iz Ljubljane ob pol 6. zjutraj. Zbirališče pred kavarno «Evropo» Člani se opozarjajo, da se tega izleta udeleže v obilnem številu. — Odbor. 405/n
—lj 8okol I iporoea »vejem članstvu In prijateljem, da je preložil za 20. t. m. določeno javno tombolo na 0. september t 1. Vse že dosedaj kupljene tombolske karte veljajo za jesensko tombolo. Zdravo! Odbor.
406-n
—lj Občni ibor napredno - političnega in gospodarskega društva za Sentpeterski kolodvorski okraj se vrši petek, dne 25. maja ob 20. uri v gostilni g. M. Bončarja na Sentpeterski cesti. Člani društva in somišljeniki se vabijo k polni udeležbi. — Odbor.
—lj Nekaj denarje se je našlo. Kdor ga pogreša, naj se zglasi v upravi >Slovenskega Naroda. 40-n
—lj Izgubljeno. Zgubila se je svota 50 Din in od rezek od položnice Čekovnega urada za 800 Din na poti od policijskega ravnateljstva do Narodne tiskarne. Pošten najditelj naj odda oboje v upravi >Slov. Narodne.
—lj Petek dan beračev. Na policiji danes in včeraj ni bilo posebnih dogodkov. PaČ pa je bilo danes zopet zelo živahno v sobi dežurnega uradnika. Danes je namreč dan beračev. Policija je aretirala pet beračev, nekateri so bili prav zastavni in sposobni za delo. Izročila jih je sodišču. Aretirani sta bili tudi dve Venerini služabnici. Obe sta spolno okuženi. Poslali so ju v bolnico.
—lj Konj jo je ugriznil. V bolnico so prepeljali 26-letno služkinjo Franjo iagar-jevo z Jezice. Zagarjeva je imela opravka pri konju, ki jo je nenadoma ugriznil v desno nogo. Poškodba je zelo nevarna.
Specijalna trgovina dunajskih bluz, kras* oe kasna obleke. Kristoflč-Bučar. 46-T
Iz O* Ha
—c Redno javno brezplačno cepljenje proti kozam se vrši v občini Celje in okolica v občinski pisarni na Bregu v dneh 21. in 22. maja ob 3. uri popoldne.
c—c Umrla je v javni bolnici v Celju gospa Terezija Videnšek, blagajničarka pri Ivrdki Wogg v Celju.
—c Sanatorij v Celju. Ministrstvo za narodno zdravje je dovolilo ustanovitev sanatorija za leČenje raka in kožnih bolezni na podlagi iznajdb in skušenj g. Alojzija Poljšaka, strokovnega učitelja na deški meščanski šoli v Celju. Sanatorij se bo nahajal uajbrž v znani vili >Regina< in bo velika pridobitev za eClje.
—c Uboj. V celjsko bolnico so pripeljali 42-letnega mizarskega mojstra Franca Rup-nika iz Št. Petra na Medvedjem selu. Napc-cel ga je na cesti neki Ferdinang Drofenik in mu z nožem prizadejal težke rane.
—c Celjsko mestne gledališče gostuje z >Svejkom« v soboto 19. in v nedeljo 20 t. m. v Ptuju.
Lov za dijamanti v pragozdu
V pustinji Matto Grosso ob spod* njem toku reke Araguave v Braziliji čaka nad 5000 ljudi vseh narodov, da voda v strugi pade, da bi mogli iskati dijamante. Iskalci dijamantov so si zgradili ob reki na hitro roko lesene barake, v katerih životarijo in čakajo, da jim sreča nakloni bogastvo v obli* ki dijamantov. Lani. ko je bilo v stru* gi malo vode, so našli več draguljev, vrednih nad 2 milijona dinarjev V pustinji je nastalo novo mesto Lagea* do, v katerem se iskalci dijamantov v tropični vročini noč in dan zabavajo m plešejo. Še nedavno je bita ta po* krajina neznana in nihče ni mislil, da krije v sebi toliko bogastva.
Pred dvema letoma so iskali dija* mante v pokrajini Rio Dasgarcas. Nad 12.000 iskalcev dijamantov se je mora* lo pokoriti diktatorskim odredbam in* ženjerja Morbecka. Toda nekega dne so se delavci uprli in spodili inženjer* ja s peščico njegovih ožjih pristašev v džunglo. Morbeck je prišel s svojimi tovariši čez tri dne do reke Araguav. Bila je suša in vode je bilo v strugi ma* lo. Slučajno je našel Morbeckov tova* riš v reki dijamant škrlatne barve, ki je tehtal 30 karatov. To je edini dija* mant te vrste na svetu Begunci so za* čeli-brskati po strugi in našli so še več draguljev. Do najbližje železniške po* staje je tri tedne hoda, vendar se je pa vest o draguljih v strugi naglo raz* širila in kmalu je nastala nova kolonija iskalcev dijamantov, med katerimi je tudi inženjer Morbeck, V pustinji vladajo neznosne razmere. Reka je polna skal in tolmunov, v zraku mrgoli mo* skitov, po džungli se plazijo strupene kače. Dijamante bodo morali iskati po* tapljači, ker je reka rudi ob največji suši precej globoka. In vendar čakajo tisoči bogastva željnih pustolovcev, da voda v strugi pade in da jim sreča na* kloni bogastvo.
Prvi roparski napad z letalom
Ameriški banditi so tako dobro organizirani, da jim oblasti ne morejo do živega in da je boj proti njim eden najtežjih problemov ameriške javne varnosti. Banditi so znali ujeti v svoje mreže policijo, sodnike, poslance in se* natorje. Njihovi plačani pokrovitelji poskrbe, da roka pravice ne doseže banditov. Na drugi strani si pomagajo banditi pri svojem delu z vsemi teh* ničnimi pripomočki. In tako se je zgo* dilo, da je dosegla Amerika prvenstvo tudi glede roparskega napada z leta* lom. Filmi so sicer že dolgo učili nade* budno mladino, kako se da izvršiti ro* parski napad z letalom. Ameriški listi poročajo o prvem roparskem napadu s pomočjo letala.
Na letališču blizu predmestnega ko* lodvora v San Franciscu je pristalo nedavno proti večeru letalo. Ker se vrši zračni promet na tej progi samo po* dnevi in ker je bil zadnji vlak že od* Šel, je bil na kolodvoru samo blagajnik a tremi uradniki, ki so videli, kako je letalo pristalo. Mislili so, da je nastal v motorju defekt in da je bil letalec prisiljen pristati. Iz letala sta izstopila dva moža, ki sta odšla v kolodvorsko poslopje in z revolverji v rokah za* h te vala od blagajnika denar. Blagajnik je klical na pomoč, toda bandita se ni«
sta dala motiti. Zvezala sta ga, izpraznila blagajno in izginila v zračnih viša« vah. Železniški uradnihi so opazovali start in občudovali spretnost pilota, ki je delal nad kolodvorom razne vratolomne akrobacije, kakor da se hoče norčevati iz oblasti.
Ko so uradniki zvedeli, kaj se je zgodilo, so obvestili policijo, ki je kmalu ugotovila, da se je letalo spusti* lo kakih 500 km od San Francisca. Oblasti so preiskale vse aeroplane na letališčih, toda banditov niso našli. Šele čez tri dni je našel neki farmer na polju 700 km od San Francisca prazno le* talo. Na kolodvoru sta bandita ukrad* la 50.000 dolarjev. Ker se je bati, da se bodo roparski napadi z letali ponav* ljali, so nekatere ameriške države že organizirale letalsko policijo.
Kaj vse ljubezen siri
Ljubezen je huda reč. Kam lahko dovede slepa zaljubljenost sicer treznega človeka, priča dogodek, odnosno zabavna zgodbica, ki jo poročajo dunajski listi. Že dobre tri tedne je po Dunaju, zlasti v okolici Johnstrasse strašil neki neznanec, ki je vsako noč ugaševal luči. Danes na enem, jutri na drugem koncu. Končno se je prebivalstvo pritožilo na upravo mestne elektrarne. Ta je poslala svojega uradnika, da nadzoruje okraj, v katerem je neznanec uganjal svoje burke. In neke noči je uradnik zalotil moža, ki je stikal okoli električnega voda. Bil pa je obleče v uniformo mestne elektrarne in je rekel, da je samo preizkusil napravo. Imel je pri sebi tudi tri ključe za odpiranje stikal. Uradnik mu je sicer to verjel, za vsak slučaj si je pa zabeležil njegovo ime.
Cez nekaj dni je bil mož aretiran. Odkrito je priznal, da sploh ni bil usluž-ben pri mestni elektrarni, marveč je uganjal budalosti zgolj zato, ker je bil brezmejno zaljubljen. Uradnik, ki ga je poslušal, se je zakrohotal, mož je pa mirno pripovedoval, da ima ljubico, v katero je blazno zaljubljen. In da bi ji čian bolj imponiral, ji je natvezil, da je uslužbenec mestne elektrarne. Dekle mu pa ni verjelo in da jo prepriča, si je kupil staro obrabljeno uniformo, službeno čepico mestne elektrarne, od delavcev podjetja Siemens-Schuckert pa si je izposodil tri ključe za odpiranje stikal. Njegova zaročenka pa je bila še vedno skeptična in da jo popolnoma prepriča, jo je vzel s seboč na svoje nočne pohode. Ko je tako junaško prižigal in ugašal luči, ni več dvomila. Mož je zanikal, da bi imel pri svojem početju kake zlobne namene. Policija, ki si ni na jasnem, da-li ima opraviti z norcem ali res blazno zaljubljenim fantom, ga je izročila državnemu pravništvu.
Opičji razum in duša
Opica velja za najbolj inteligentno žival in je že opetovano pokazala svoje izredne duševne zmožnosti. Da ugotove inteligenčno stopnjo opice in prouče njeno duševno stanje, so nedavno napravili v živalskem vrtu v Antwerpnu zanimive poskuse. Uprava vrta je naročila lutko, ki >e bila na zunaj popolnoma podobna opici. Bila je celo pokrita z opičjimi dlakami. Okoli pasu so lutki privezali predpasnik, ki ga je poprej često nosila neka druga opica. V notranjosti je imela opica mehanizem, ki je dvignil zdaj roko, zdaj zopet nogo. Lutko so postavili v kletko med opice.
Nekako boječe in nezaupno so sprva opice opazovale čudnega gosta, ki jim je bil do pičice podoben. Nato se je ena opica približala laži-opici in jo prijela za roko, toda takoj je skočila nazaj v svoj kot. Počasi so prihajale vse opice bližje in radovedno ogledovale lutko, ki se je slednjič umirila, ker mehanizem ni več deloval. Toda opice si še vedno niso bile na jasnem, da-li imajo opraviti z ii-vim ali mrtvim bitjem. Motil jih je namreč predipasnik, ki je dišal po opicah. Cim so pa uvidele, da se čudno bitje ne gane, so ga pričele božati, misleč, da ga na ta način obude k življenju. Ko so pa končno spoznale, da ni žtvo bitje in da ne gre za opico,so pričele divje vriščati in nenadoma je celo krdelo opic planilo na lutko in so jo v hipu raztrgale.
Budimpešta - mesto samomorov
Poročali smo že, da razsaja v Budimpešti pravcata samomorilna epidemija. Da zajezijo ta pojav, so oblasti izdale stroge odredbe, da Ksti ne smejo o samomorih ničesar poročati. Odredbe pa so bile bob ob steno in kakor v posmeh vladi se samomori še bolj množe. Že prvi dan, ko je izšla naredba o prepovedi pisanja o samomorih, ie vlado desavuiral njen lastni uradnik, ki se je ustrelil v predsobi samega ministra javnih deL Zadnjih osem dni je bilo pa v Budimpešti izvršenih 40 samomorov in deset poskušenih samomorov. Zadnjih 24 ur si je končalo življenje pet oseb, dočhn so štiri rešili. V nekem budim-peštanskem hotelu si je končala življenje hčerka bogatega veleposestnika iz Fekete Elizabeta Harkovics. Motiv je bila nesrečna ljubezen. Na svojem domu se je ustrelil ugledni trgovec Josef Da-niel. Oblasti bodo baje odredbo glede pisanja o samomorih preklicale.
Ali ste se že naročili na »Ponedeljek"
.STTrTV E NS Kl
i» 'dne "18. maja 1928.
Stev 114
Ropert Hughes:
Gešnjevcvet
Tudi 5e bi ne bilo zapisano v »vetem pismu, bi morali priznati resničnost izreka: »Tistemu, ki ima, bo dano«.
V našem slo var ju pa pomeni »tisti« tudi »tista«. In to je več, nrego bi človek na prvi pogled mislil
To je košček zgodbe o eni, ki >e imela — in zato ji je bilo dano.
Gospod sam, pravijo, je bil presenečen, ko jo je zagledal. Njenega očeta je tako očarala hčerkina lepota, da je daj lepotici ime Cešnjev cvet. In prav je storil. Nikoli ni pozabil, kako je zavrelo po Ameriki, ko se je pojavila vaza s tem imenom. Neznanemu geniju, ki je bil avtor tega mojstrskega dela, se niti sanjalo ni, da bo tako divina.
In tako je bil skrivnostni Lončar, ki sadi duše v človeška telesa, rnepopismo navdušen in očaran pri pogledu na pre-senetlriivo lepoto novorojene deklice. Cim so jo zagledali, so ji dali ime Helena Anna Gre en ova. potem so jo pa prekrstili in nazivali Cešnjev cvet.
Bila je tako divna, da ji je hotel skrivnostni Lončar dokazati, kako jo ljubi. Zato jo je obdaroval z vri imami, ki so daleč prekašale njene naravne čare.
Dal ji je namreč moč, katere nrti sebi ni podelil, moč, uničiti vse, kar je bilo, in zabrisati vse sledove preteklosti. Dal ji je pravico in moč iz-premen-iti namen in začeti vse znova. Mogla je izbrisati preteklost in jo znova stvoriti.
Za svojo grozno moč je zvedela slučajno m sicer šele, ko je imela za seboj otroška leta, ko je morala ubogati roditelje in učitelje.
In stopila je v svet odraslih žensk. Mislile so v prvi vrsti na možitev. Nekatere niso bile poročene in bi bile rade, pa so se bale in niso mogle najti pripravnega moža. Možje so bili občudovanja, oboževanja ali priporočila vredni. Malo je bilo med njimi takih, ki bi bili vred;ni vsega. Ženske, ki so se možile. so vedno tarnale, da so mučenice in da junaško prenašajo bridko usodo. Ali pa so obupale in se odločile za novo mučeništvo z drugim.
Cešnjev cvet se je kot neizkušeno dekle čudila, ko je slišala kako se žene pritožujejo na križe in težave zakonskega življenja, na drugi strani pa pridno nastavljajo mreže, da ujamejo fante v past, v kateri ob tiče kakor ujete miši.
Trdila je. da se nikoli ne poroči, toda ko je preživela nekaj sezon z raznimi ljubčki in se zapletla opetovano v ljubavno razmerje, je zahrepenela po stari obliki monotonosti, znani pod imenom monogamija.
Zahrepenela je po nasladi, strasti in bremenih domačega ognjišča. Hotela je Izpolniti svojo nalogo na zemlji: u možni se in to in ono, kar spada v to poglavje.
Njeni rodi-telji so hvalili mladeniče, ki so jim bili všeč, in jo svarili pred drugimi.
Toda naleteli so na nepremagljive ovire.
Prezirala je snubače, ki so jih priporočali roditelji, in se zanimala za mladeniče, katere so ji odsvetovali. A kmalu se je prepričala, da je težko izbirati med moškimi v neposredni okolici, kanti vsak ie imel svoje napake. Vzdihovala je in tarnala:
— Ljubezen je tako sladka, da bi bila srečna, če bi me ljubil najstrastnei-ši ljubček sveta.
Razmišlja ta jc, kdo bi bil vreden te časti.
Mož, ki se je zdel kot čvrst neresec najboljši ljubimec, je bil znan vsemu svetu pod imenom Claude VVinsor.
— Kazalo bi torej vzeti Claudea Winsora, — si je mislila.
Oče in mati sta vzkliknila:
— Saj to je vendar filmski igralec in oženjen je I
— Prvo dokazuje površnost in lahkomiselnost, je pomislila, drugo je pa zapreka. Bolje bi bilo, da bi se ne bil nikoli oženil.
Začulo se je glasno pokanje in bobnenje, ljudje so Čutili valovanje v sve-tovju in zdelo se jim je, da je nekdo po-gna.l svet v nasprotno smer m ga znova obrnil na pravo pot.
Rodbina je dejala:
— To je čudovito. Afi ste kajj videli? Potem so pozabili na to in se vrnili
k popularnemu sportu ob reko vati filmski svet in mu očitati da izumi več romantičnih grehov nego lepih prizorov. Ona je bila nekaj dni zamišljena potem je pa slučajno čitala v no vin ah:
Gospod in gospa Glaude VVinsor naznanjata, da se je javno mnenje glede njunega razmerja temeljito zmotilo.
Nikoli nista bila mož in žena. Nikoli nista živela skupaj, vedno sta bira samo prijatelja in sta še zdaj. Če bi bila poročena, bi ne bila prijatelja.
Deca, ki se je igrala pred njuno vilo, je sosedova.
— Aha, — si je mislila, — poročim se s tem fantom. In takoj se je pripravila na pot. Očetu je dejala, naj ji naroČi spalni vagon do Los Angelosa. mater je pa prosila, naj se pelje z njo.
Roditelji se niso upali ugovarjati, ker so dobro vedeli, da bi bila vsaka beseda zaman. Opozarjali so jo, da je poroka s tujim moškim kočljiva in da ji preti nevarnost, ker ima njen izvoljenec najmanj milijon ljubic, ki ga od blizu In daleč obožavajo. Opozarjali so hčerko na nedostopnost ljubezni do moža, ki prodata svojo ljubezen filmu m objema pri belem dnevu pred aparatom poljubno žensko, ki mu jo družba izbere. In novine poročalo, da objema in poljublja ženske tudi potem, ko nima več aparata pred seboj.
Toda njen sklep je bil trden. Odpeljala se je v Los Angelos in poslala Winsoru svojo fotografijo s prošnjo, naj ji odgovori, kdaj bi mogla govoriti z njim. Ta fotografija je bila najboljše priporočilo. Dobila je odgovor, naj poseti znamenitega moža v ateljeju.
Ko je stala pred njim, jo je vprašal:
— Ali bi radi k filmu?
— Da, — je odgovorila. — Rada bi se omožila k filmu.
— Res? In kdo jc ta srečni mož? .   — Vi.
— Zares?
— Hm — lun.
Ker je bil vajen tihih dram m ker je sovražil nepotrebno besedičenje, ni odgovoril, marveč je prijel njo pod roko z ene strani, njeno mater pa z druge. Porinil ju je naglo v avtomobil in od-dirjal k najbijižjem župniku.
(Dalje prihodnjič.)
Z letalom iz Amerike
nega
20. aprila sta avstralski kapetan G. J. VVilkins in letalec poročnik Carl B. Eielson priletela iz Severne Amerike preko poiarnih pustinj na Spitzberge,   najsevernejši evropski otok. I u prinašamo izvirno poročilo \Vilkinsa. Zahvaliti se imam spretnosti g. Eiel-sona, svojega pilota,   popolnosti eno-krovnika in njegovega motorja, kakor tudi lepemu vremenu, ki je vladalo ves čas poleta, da sem brez pristanka preletel 3500 km nad severnim arktičnim ledovjem. Odletela sva iz Point- Bar-rowa na Alaski (Sev. Amerika) in pristala v Green-Harbourju na Spitzber-gih. Tri četrt polet sva letela nad pokrajinami,   ki jih še nobeno Človeško oko ni videlo.
Zapustila sva Point-Barrow na 155" zapadne dolžine in 74° severne širine in sva dospela na severno-zapadno konico Spitzbergov. Ce bi bilo vreme pri pristanku bolj ugodno, bi se bila spustila na tla v Kraljevem zalivu (Kings-bay).
Naš aparat je tehtal 810 kg in njegov tovor 1530 kg. Trikrat smo zaman skušali odlete ti, vsakokrat so se kovinske smuči, na katere je bilo letalo montirano, polomile. Naši prijatelji Eskimi v Point-Barrowu, 33 mož, je slednjič naneslo toliko snega, da je bila steza za odlet dolga 1 km, toda tudi to ni nič pomagalo. S pomočjo dveh mož in 22 psov smo zvlekli avijon iz vasice Point-Barro\v in v neke vrste zledene-lem fjordu napravili novo stezo, dolgo 1750 metrov. Dva dni smo naporno delali, preden je bila dovoljno izglajena.
Eielson je z izredno hladnokrvnostjo 15. aprila, v nedeljo, ob krasnem vremenu zagnal legalo s hitrostjo 130 km po samo pet metrov širokem hodniku sredi sneženih in letednih sten. S tal smo se dvignili komaj 300 metrov pred koncem našega dirkališča in jo zavili na pot, na katerem smo morali 22krat menjati smer v 22 urah, vcasi k»ar z enim sunkom za 25 stopinj.
Imeli smo jasno vreme in ilep razgled prvih 700 km, nato pa na 150 km težke oblake, ki so nam zakrivali tla.
NAD VELIKO BELO TIŠINO.
Celo uro sva letela v višini 1000 m in morala zaradi oblakov pogosto menjati smer. Neprestano sva morala opazovati busolo in težko je brlo voziti po pravilni smeri. Letela sva po sivem vzduhu, brez senc, brez obrisov, brez obzorja. Pozneje pa se je zjasnilo pred nama, toda nikjer ni bilo sledu o kaki suhi zemlji. Pogosto pa sva letela čez vodne tokove in. led je bil ves razrit. Gorje nama, če bi se hotela spustiti na tla, kot sva imela namen, da bi izmerila na nektaterih mestih globočino morja. 2e odlet je bil izredno težak in največja nevarnost pri pristajanju bi bila, da polomiva avijonove smuči. In vendar bi bila pristala, ako bi bila kje našla primemo mesto in celino, ki bi bila zanimiva za raziskavati.
Najin motor je deloval izborno in solnce je stalo visoko nad obzorjem.
v Evropo preko sever-tečaja
Sckstant nama je pomagal, da sva z igračo sledila najinemu začrtanemu potu, toda tudi z navadno busolo bi bila prav lahko izračunala najti svojo pozicijo z dovoljno natančnostjo.
V avijonu sva bila zelo udobno nameščena. Pri odhodu je bilo v najini kabini pet stopinj pod ničlo, osem ur pozneje pa je padla temperatura na minus 11 stopinj, medtem ko je bilo zunaj celo minus 29. Na 84° severne širine in 75° zapadne dolžine sva zapazila na severo-zapadu velike črne oblake, ki bi jih strokovnjak prav lahko bil smatral za suho zemljo. Pozneje je to ob-lačje vse zakrilo.
Naš avijon je bil šele sedaj postal normalno obtežen, ker je že porabil precejšen del svojega goriva, in tako olajšan se je dvignil na višino 3000 m, toda ni se nama posrečilo, da bi se dvignila nad oblake. Nekaterim sva se umaknila, skozi druge pa sva letela kar preko. Upala sva leteti blizu Grantove zemlje, toda močan veter, ki jc začel pihati nasproti, naju je prisilil, da sva se mu umaknila proti jugu in pol ure pozneje — 13 ur po našem odletu — sva opazila samo vrhove gora te zemlje skozi oblake nad obzorjem. Najin raziskovalni polet nad neznanim ozemljem je bil prav za prav s tem končan, toda morala sva leteti še 1350 km, da doseževa cilj. Solnce in kompas sta naju vodila in usmerila sva se tedaj na-nama je bil ugoden, toda daleč na oblake sva videla led pod nama. Veter nam aje bil ugoden, toda daleč na obzorju, v smeri proti Groenlandu je bilo nebo črno, kar je značilo nevihto. Zato nisva mogla leteti v tej smeri, temveč sva bila prisiljena iti bolj proti vzhodu.
44° POD NIČLO.
' Tri ure potem, ko sva bila videla Grantovo zemljo, sva zapazila na jugu v oblakih samoten vrh severne groen-landske obale. Toplomer je kazal 44° pod ničlo vseh 450 km, ki sva jih preletela, na 85° severne širine na razdalji 480 km od tečaja. Naravno da je nama ob tem času uprav izborno dišala vroča kava v termos steklenicah, čokolada in dvopek. Ta globoka temperatura in silen veter sta nama naznajala, da naju čakajo okelu Spitzbergov toplejše struje in nezamrzio morje.
Ob tem času sva imela v najini kabini —18°. Slednjič je prišlo, kar sva bila že pričakovala. Nad GroenJandom sva pustila oblačje za seboj, a kakih 300 km pred Spttzbergi pa nam je zaprla pot stena oblakov, ki je bila tako visok«a, da je niti olajšano letalo ni moglo preleteti. Splezala sva na 2600 m in se zaletela v oblačje. Od tedaj naprej nama je bilo nemogoče orijentirati se po solncu. Zato sva se držala kompasa. Ta polet preko oblakov je trajal en in pol ure. Včasi sva za nekaj trenutkov zapazila pod seboj temno vodovje, na katerem je plaval tu in tam led. Ker nama je pihal veter v hrbet, sva menila, da morava biti že blizu Svalbardskega gorovja, na severu Spitzbergov. Toda oblačje je pokriva-
lo vse in bala sva se, da trčiva ob gorovje, če se spusti\a nižje. Imeli sva še bencina za dve ali tri ure in če ne bi bilo oblačja in megle, bi se stvar končala prav lepo. Sedaj pa je bilo "jako težko najti zemljo. Čt- bi letela predaleč proti vzhodu, bi prišla preveč v notranjost dežele in bi se morala preriniti do človeških bivališč peš preko gorovja in ledenikov Ce bi jo pa zavila preveč proti zapadu, bi bila morda prisiljena, spustiti se slednjič na morsko gladino. Zdelo se nama je, da leži na jugu oblačje nižje Obrnila sva se v to smer, upajoč, da bova tam videla gore moleti iz oblačja ter se tako mogla točno orijentirati.
Naenkrat zapaziva pod seboj dva zelo koničasta vrha. Izgledala sta skoraj kot dve igli. Spustila sva se nižje in imela kmalu boljši razgled skozi tamkaj pretrgano oblačje. pod katerim je veter vprav divjal.
PREMETAVAM KOT ZAMAŠEK.
Bil je to peklenski ples! Vihar je premetaval najin skoraj prazen avijon kot zamašek na razburkanem morju. Kar ni bilo v kabini pritrjenega, je tleskalo iz enega kot v drugi s strašanskim tru-ščem. Z obema rokama sem se moral držati sedeža, če ne bi bil treščil ob steno. Tu se je pokazala čudovita umetnost in spretnost g. Eielsona. Zapodil je motor v poln teK in avijon je skakal kot divji konj. Kljub temu ga je Eielson obvladal. Slana pena, ki jo je dvigal vihar z morskega valovja, je jemala vid. Na zemlji pa se je nakopičevala debela plast snega. Nisva mogla ceniti najine višine zaradi snega, ki je pokrival kopno, in snežink, ki so se v divjem plesu vrtele po zraku.
Naenkrat se je prikazala tik pred nama gora. Z bliskovitim okretom sva se ji ravno še za las umaknila. Tedaj sva se obrnila v smeri vetra in letela tik nad morjem. Kmalu sva spoznala, da je zemlja, v katero sva se bila skoraj zaletela, otok, toda videla sva ga preveč nejasno, da bi mogla spoznati, kateri. Ker sva pa imela le še malo goriva, sem si mislil, da bi bilo najboljše, poiskati mehak sneg in- poskusiti pristati na njem.
(Nadaljevanje sledi.)
Danes zadnjikrat ob 4., K8. in 9. uri!
Beli pajek
V glavnih vlogah dražestna
Marija Paudler
in
Walter RiUa.
Senzacija! Senzacija! Elitni kino Matica
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo
mizarskega in vodo vodno-instalacijskega dela ter dobavo plinskih aparatov za kopalnice
pri zgradbi mestne stanovanjske hiše na Poljanah.
Ofertalni pripomočki se dobe od dne 19. maja dalje pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2/II med uradnimi urami.
Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do dne 31. maja 1928 do 11. ure dopoldne.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 16. maja 1928.
Potrti neizjnerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prpžalostno vest, da nas je za vedno zapustila, ker jo je Bog poklical k sebi, naša predobra, vzorna, zlata mamica, soproga, sestra, s'ara mamica in tašča, gospa
Julijana Toplikar
soproga viš. krim. nadzornika v p.
dne 17- majnika zjutraj.
Pogreb blagopokojne se vrši v soboto, dne 19. maja ob pol treh popoldne iz hiše žnlosti, Rimska cesta 9.
Sv. maša zadušnica se bo vršila v ponedeljek 21. maja 1928 ob 7. uri v trnovski farni cerkvi.
V Ljubljaui, dne 18. maja 1928.
Iran Toplikar, soprog.
■1 lile i. I Tanka« Emica, poroč. Dr. Stoparnva. frla, hčere, Dr. Bogdan Stopar, veliki župan zagrebške oblasti, zet, Zofija Aman. sestra, in vsi ostali sorodniki.
Za
birmo
F.
ČUDEN
Ljubitana, PREŠERNOVA 1
Trgovski pomočnik
kateri vodi že več mesecev popolnoma samostojno podružnico na deželi, želi premeni ti službo. Ce-njene dopise na opravo «Slov. Naroda« pod c Podjeten »/962.
Dvodružinsko hišo
novo, na soinčni lesri, 35 min. iz mesta, takoj prodam. Vodovod v hiši. Kupcu takod na razpolago stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin. Ponudbe na upravo lista pod cUgodna prilika »/973.
Letoviščarju na Bledu
oddam za mesec junij eno aH dve mebkrvani sobi s celo oskrbo. Ponudbe na upra<vo lisla pod «Soinč-na lesa»/974.
Strojni ključavničar išče delo. Nastop lahko takoj. Ponudbe    na     upravo    lista pod «Zvesu/949.	Učenec priden in  močan,  star  15  let. se želi    učiti    ključavničarske obrti. Stanovanje  in  hrano  želi   v hiši. Ponudbe na upravo lista pod *Va-jenec»/976.
Izkušenega mizarskega mojstra z večletnimi izpričevali,   ki zna kalkulirati in  lepo risati, išče za •takojšnji nastop tvotraica pohiš#va na Hrvatskem. Ponudbe s prepisi izpričeval in plačilnimi zahtevami na Iuterreklam d. d., Zagreb, Ma-revska 28   sub   * Stolar 111-127». 970	
	Prijetno bivanje Vam nudi Lepo slikano in ple. skano  stanovanje,  katero naj Vam  preskrbi    tvrdka Josip Mara, Dunajska cesta 9, ple. skarska in slikarska delavnica. 955
Barvasti batist in svila
ca datnsko perilo
4. & E. Skaberae I inbliana
Krompir '
Direkcija državnih železnic v Ljubljani bo prodala v ponedeljek 21. t. m. ob 10. uri v poslopju Gospodarske poslovalnice, Masarv-kova cesta 17 (poleg Ranzingerja) približno 5 vagonov krompirja. Kupci se vabijo.
3rez posebnega obvestila.
977
Nenadoma nas je zapustil naš dobri, nepozabni oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Jože Smole
mestni višji računski revident.
Pogreb nepozabnega bo v soboto dne 19. maja ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. maja 1938.
Rodbine: Smole, Premelč, Učak, Pavčič
972
A. d. Jeioil" leiDDi
v likvidaciji
Likvidacijski odbor bo prodal potom prostovoljne javne dražbe, ki bo dne 2. falila 1928 ob 3. popoldne pri kr. okrajnem (kotarskem) sodišču v Zemunu
tvornico asbestnega cementnega škriljca
Tvornica je v popolnoma dobrem stairju, takoj pripravljena za delo. Letno se lahko naredi okoli pol milijona m*.
Objekt leži na Dunavu in ob železnici ter v središču države SHS. Na otfed vsak dan v Zemunu, Kej 5. no-vembra št. 9 od S.—12. in 14.—18.
Kavcije Je Din 100.000.— v gotovini ali dr2avn:h papirjih po borznem tečaiju.
Natančnejša pojasnila daje likvidacijski odbor A. d «ETERNIT»,   Beograd. Karadiordjeva nI. br. M.
1
I
Urejuje; Josip Zupančič. — Za cNarodso tiskamo: Fran Jeserfek. — Zrn opralo lo inseraroj del tista: Otoo Chnstoi  — Vsi « Ljubljani.