List 20.
Koruza.
Vrste koruzine razločujemo po barvi, velikosti zrn in po časi, ki ga potrebujejo do zoritve. Ne glede na barvo razločujemo veliko- in malozrnasto koruzo in pri tej zopet rano in pozno koruzo. Vrsta je mnogo in še jih zmiraj več iz Amerike donašajo, pa se dostikrat kmalu izrodijo in izvržejo. Kakošno koruzo bi naj sadili, to je v prvi vrsti zavisno od podnebja in je zlasti gledati na to, je li koruza rana ali pozna.
Tehtaje hektoliter od 65 do 70 kilogr. in zrna so kaljiva 4 leta. Ugaja koruzi toplo, zmerno-vlažno podnebje, obnese se pa tudi v boljhladnih, deževitih krajih, zemlja bodi topla in krepka. V južnih krajih, kjer malo dežuje, obrodi še v zvezani zemlji, med tem, ko jej v hladnih* in vlažnih legah bolje ugaja lahko zemljišče. Sadi se najbolje za deteljo ali v novino, pa tudi za drugimi sadeži. Stoji prva v novo in močno pognojeni njivi, vendar gnoj se mora uže jeseni podorati. Obdelana mora biti prav skrbno. Pred zimo treba jo globoko preorati in povlačiti, da je ves pleval z nje potrgan. Spomladi se zopet preorje, povlači in poravna. Čas saditvi je različen in torej koruzo sadijo-od začetka aprila do začetka maja, 0*2 do 0*5 hektolitrov na hektar. Kjer koruzo na debelo pridelujejo, storijo najbolje, če jo sadijo 45 do 50 centimetrov v kvadratu, kar je tukaj mogoče navskrižno delovati s plugom in konjem.
Ako pa med koruzo sadijo še kaj drugih sadežev, buč, fižola, to ni mogoče in tedaj kaže vrstam dati vsak-sebnosti do 60 centimetrov, v vrstah samih pa morejo zrna polagati se 35 centimetrov narazen. Tako nasajene vrste obdelujejo samo od one strani k drugi naprej. Pregosto ne smejo koruze stati, sicer premalo plenjajo.
Za saditev v kvadratu povlačijo njivo in povaljajo z valjarjem. Zatem vzamejo posebno brani podobno orodje, kateremu so zobje vstavljeni 45 do 50 centimetrov narazen. S to mašino napravijo se vrste najpoprej podolgem in za tem povprečkem.
Kjer se vrste križajo, tje vsadijo povsod po dvoje zrn 4 centimetre globoko in zemljo malo potlačijo. Drugod sadijo z roko, plugom ali z mašino. V slednjem slučaji je treba veliko semena in pozneje dobijo dela, ker morajo pregosto stoječe koruze trebiti.
Ko so mlade koruze 20 centimetrov visoke, treba jih je prvikrat 5 do 6 centimetrov globoko okopati, da se odpravi plevel, ki je med tem časom vzrastel. Nasade v kvadratih moremo vse opravljati s plugom in konjem. Kjer so s plugom sadili, ondi puščajo po dve koruzi vkupaj; pri saditvi z mašino stojijo koruze z debelimi rogi skupaj in one z drobnimi skupaj. Zasute rastline treba zopet poravnati. Ko so koruze 30 centimetrov visoke, okopavajo drugokrat 10 — 15 centimetrov globoko, da zemljo bolje vzrahljajo. Če plevela preveč zarašča, treba je še tretje in četrte kopi. Pri tem delu se potrgajo postranski izrastki, da ne jemljejo hrane koruzi s storži. Plehe se izpolnijo pred prvim okopavanjem ali med tem delom tudi presajati časih kaže.
Preden koruza izmetava, treba jo obsuti, kar se ima do cvetenja završiti. Nasade v kvadratu tudi obsipavajo s plugom. Pri tem delu vtrdi se rastlina, ki dobi venec rahle zemlje na znožje in prostora okoli sebe, kar je za spravljanje jako ugodno. Porezovati koruzo, preden je dozorela, se ne priporoča, akoravno moramo priznati, da porezav^nje pospešuje zoritev. Iz tega vzroka je toraj to delo umestno, kjer zavoljo neugodne lege koruza po malem in pozno zori. V tem slučaji kaže tik do zgornjega storža koruzo porezati, vendar še le tedaj, ko so zrna na storžih popolnem dorastla. Manjši posestniki sadijo med koruzo buče, pritlični bob, fižol itd. Nekateri sadijo koruzo tudi med krompir.
Od saditve do zoritve potrebuje koruza 140 do 180 dni. Spravljajo koruzo od avgusta do oktobra. Ko so zrna popolnem svojo barvo dobila in trda postala, tedaj gredo koruzo spravljat. Kjer imajo ko-ruznike sušilnike, izkožuhajo storže na mesti, na koru-zinem steblu, kar se hitro vrši, in potem slečene storže domu odpeljajo. Na manjših posestvih vozijo cele storže domu, kjer jih izkožuhajo in potem po dva skupaj zvežejo in sušit razobesijo, za kar se vsakemu storžu nekaj znotranjega ličja pusti. Koruzinje se pa v snope poveže in na sušilo razstavi, na manjših posestvih zmiraj mogoče blizu pri hiši. Kocene koruzine bi pa morali uže zaradi koruzne veše kar hitro izru-vati in sežgati takoj na njivi-
Plenja koruza različno, ker na njo vpliva zemlja, seme in obdelovanje. Zrnja daje hektar 20 do 80 hektolitrov in slame 25—70 meterskih centov. Povprek dajeta dva vrhoma s storži napolnjena hektolitra en hektoliter čistega zrna. — Izkožuhane storže hranijo v posebne sušilnice ali jih povesijo na prezračnih prostorih. Paziti je pa treba, da je prostor res zraku pristopen, sicer se zlasti prerano v sušilnico djani storži spridijo. Sušilnice so tukaj res najboljše, vendar ene napake ne smejo imeti, namreč preširoke ne smejo
154
biti; 1'5 metra znotranje prostornosti bodi zadosti v največih slučajih. Narejen je takošen koruznik sušilnik navadno iz lat, ki se pribijejo na ozko plat, da manje tiči noter silijo. Koruza je tako globoko za latami zložena, da ptiči le z veliko težavo morejo do nje. Lat pa je tukaj za polovico več potrebnih.
Kedar mrazno vreme prihaja, jemljejo koruzo iz sušilnikov ter jo lušijo ali z rokami ali z mašinami. Izlušeno zrnje prevejajo na mlinih, nekaj časa plitvo razgrnejo, da se posuši, ter pogosto premečejo. Koruza rabi zelena se za krmo, zrnje zmleto pa je važen živež za ljudi, zdrobljeno za živali. Izdelujejo iz koruze tudi žganje in pivo. Slama se drobno zreže in živini po-klada. Debelejše steblovje porabi se za kurjavo ali kot stelja. Ličje velja za steljo pa tudi za postelje ljudem. Rožiče zmeljejo in kravam spolagajo, če jih ne sežgejo. Nedozorele storže spolagajo precej konjem in govedi.
Škodujejo koruzi viharji, prevelika moča, mraz in snet, zatem razne žuželke, ogrci, kebri, zlasti pa koruzna vešča.